32002D0083

Sklep Sveta

z dne 28. januarja 2002

o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz Partnerstva za pristop z Bolgarijo

(2002/83/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE −

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998 o pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in predvsem vzpostavitve Partnerstev za pristop [1], in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je v Luxembourgu ugotovil, da je Partnerstvo za pristop nov instrument in ključni element okrepljene predpristopne strategije.

(2) Uredba (ES) št. 622/98 določa, da Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije odloči o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz posameznih partnerstev za pristop, kakor so predloženi vsaki državi kandidatki, kakor tudi o nadaljnjih pomembnejših spremembah, ki se zanje uporabljajo.

(3) Pomoč Skupnosti je pogojena z izpolnjevanjem temeljnih elementov, zlasti spoštovanja obveznosti iz evropskih sporazumov ter napredka glede izpolnjevanja köbenhavnskih meril. Kadar temeljnega elementa ni, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe glede katere koli predpristopne pomoči.

(4) Evropski svet je v Luxembourgu odločil, da bodo izvajanje Partnerstva za pristop in napredka pri sprejemanju pravnega reda preverjali organi Evropskega sporazuma.

(5) Redno poročilo Komisije 2001 predstavlja objektivno analizo priprav Bolgarije na članstvo in opredeljuje številna prednostna področja za nadaljnje delo.

(6) Da bi se Bolgarija pripravila na članstvo, bi morala še naprej posodabljati svoj državni program za prevzem pravnega reda. Ta program naj bi določil časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev iz Partnerstva za pristop.

(7) Bolgarija mora zagotoviti ustrezne pravne in upravne strukture, ki so potrebne za programiranje, usklajevanje, upravljanje, nadzor in ovrednotenje predpristopnih sredstev Skupnosti

SKLENIL:

Člen 1

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98 so načela, prednostne naloge, vmesni cilji in pogoji iz Partnerstva za pristop za Bolgarijo navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.

Člen 2

Izvajanje Partnerstva za pristop se preučuje v organih iz Evropskega sporazuma in ustreznih organih Sveta, ki jim Komisija redno poroča.

Člen 3

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 28. januarja 2002

Za Svet

Predsednik

J. Piqué i Camps

[1] UL L 85, 20.3.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. Uvod

Na zasedanju decembra 1997 je Evropski svet sprejel sklep, da je Partnerstvo za pristop glavna podlaga za razširjeno predpristopno strategijo, ki v enotnem okviru mobilizira vse oblike pomoči državam kandidatkam. Na ta način Skupnost svojo pomoč usmeri glede na posebne potrebe vsake kandidatke kot podporo pri reševanju posameznih težav pri pripravah na pristop.

Prvo Partnerstvo za pristop za Bolgarijo je bilo potrjeno marca 1998. V skladu z določbami Uredbe (ES) št. 622/98 (člen 2) je bilo pristopno partnerstvo prvič dopolnjeno decembra 1999, pri čemer je bil upoštevan nadaljnji razvoj v Bolgariji. Sedanja revizija temelji na predlogu Komisije, ki ga je pripravila na podlagi posvetovanj z Bolgarijo, in upošteva analizo iz Rednega poročila Komisije 2001 o napredku Bolgarije glede pristopa.

2. Cilji

Namen Partnerstva za pristop je enovita določitev prednostnih področij, kadar so v skladu z Rednim poročilom Komisije 2001 o napredku, ki ga je Bolgarija dosegla pri včlanjevanju v Unijo, in določitev finančnih sredstev, ki so na voljo za pomoč Bolgariji za izvedbo teh prednostnih nalog, ter pogojev, ki bodo veljali za zagotovitev pomoči. To partnerstvo za pristop predstavlja podlago za številne instrumente politik, ki se bodo uporabljali za pomoč državam kandidatkam pri njihovih pripravah na članstvo. Ti med drugim vključujejo dopolnjeni Državni program za prevzem pravnega reda, ki ga pripravi Bolgarija, postopek za predpristopni fiskalni nadzor, predpristopni gospodarski program, predpristopni dogovor o boju proti organiziranemu kriminalu ter državne razvojne programe, načrte za razvoj podeželja, državno strategijo zaposlovanja v skladu z Evropsko strategijo zaposlovanja in sektorske načrte, ki so potrebni za sodelovanje v strukturnih skladih po pristopu in za izvajanje ISPA ter Sapard pred pristopom. Vsak od teh instrumentov se razlikuje po naravi in se pripravlja ter izvaja v skladu s posebnimi postopki, lahko pa je tudi podprt s predpristopno pomočjo. Ti instrumenti niso sestavni del tega partnerstva, vendar pa so prednostne naloge, ki jih vsebujejo, z njim združljive.

3. Načela

Glavna prednostna področja, opredeljena za vsako državo kandidatko, se nanašajo na njeno sposobnost izpolniti köbenhavnska merila, ki za članstvo zahtevajo:

- da država kandidatka doseže stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ter spoštovanja in varstva pravic manjšin,

- obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnosti za spopadanje s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami znotraj unije,

- sposobnost prevzemanja obveznosti članstva, vključno s spoštovanjem ciljev politične, gospodarske in denarne unije.

Evropski svet je na svojem zasedanju v Madridu leta 1995 poudaril potrebo po tem, da države kandidatke uskladijo svoje upravne strukture za zagotovitev skladnega delovanja politik Skupnosti po pristopu, v Luxembourgu leta 1997 pa je poudaril, da je prevzemanje pravnega reda potrebno, ne pa samo po sebi zadostno; treba je zagotoviti njegovo dejansko uporabo. Evropski svet je junija 2000 in junija 2001 v Feiri oziroma Gothenburgu potrdil pomembnost usposobljenosti držav kandidatk za izvajanje in izvrševanje pravnega reda in dodal, da to zahteva od kandidatk izredno veliko truda pri krepitvi in reformi upravnih in pravosodnih struktur.

4. Prednostne naloge in vmesni cilji

Redna poročila Komisije poleg ocene napredka izpostavljajo tudi obseg prizadevanj, ki bodo še potrebna na nekaterih področjih, da se države kandidatke pripravijo na pristop. S tem v zvezi je treba opredeliti prednostne naloge v posameznih fazah in za vsako v sodelovanju z zadevnimi državami natančno določiti cilje, od uresničevanja katerih bo odvisna stopnja odobrene pomoči in napredovanje pogajanj z Bolgarijo, ki že potekajo. Prednostne naloge, ki so naštete v revidiranem Partnerstvu za pristop, so bile izbrane glede na to, ali je realistično pričakovati, da jih bo Bolgarija lahko dokončala ali pri njih bistveno napredovala v naslednjih dveh letih (2002-2003). Na tem seznamu so tudi posebej izpostavljena področja, ki zahtevajo posebno hitro ukrepanje. V rednem poročilu 2001 je ocenjen napredek pri izpolnjevanju prednostnih nalog iz Partnerstva za pristop 1999. Ta ocena je bila uporabljena za oblikovanje prednostnih nalog za tekoče partnerstvo.

Bolgarija je 2. julija 2001 predložila revidirano različico svojega Državnega programa za prevzem pravnega reda (DP). DP določa časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev na podlagi Partnerstva za pristop 1999 kakor tudi potrebne upravne strukture in finančne vire.

Partnerstvo za pristop opredeljuje prednostna področja za pripravo Bolgarije na članstvo. Kljub temu pa bo morala Bolgarija obravnavati vsa vprašanja, ki jih opredeljuje redno poročilo 2001. Prav tako je pomembno, da Bolgarija izpolni obveznosti glede zakonodajnega prilagajanja in izvajanja pravnega reda v skladu z obveznostmi po Evropskem sporazumu in iz procesa pogajanj. Treba se je spomniti, da prevzemanje pravnega reda v zakonodajo samo po sebi ni zadostno; treba je zagotoviti tudi to, da se dejansko izvaja po enakih standardih, ki se uporabljajo znotraj Unije. Na vseh spodaj navedenih področjih obstaja potreba po verodostojnem in učinkovitem izvajanju ter izvrševanju pravnega reda.

Izhajajoč iz analize rednega poročila Komisije so bile za Bolgarijo opredeljene naslednje prednostne naloge ter vmesni cilji. Te prednostne naloge so predstavljene v skladu s strukturo rednega poročila [1].

Politična merila

Demokracija in pravna država

- nadaljevanje napredovanja pri reformi javne uprave. Zagotovitev učinkovitega izvajanja določb Zakona o državni upravi in povezanih predpisov. Ukrepanje za zagotovitev odgovornosti, odprtosti in preglednosti javnih služb. Okrepitev usposobljenosti za strateško načrtovanje, analizo politik in ocenjevanje v osrednji vladi in v resornih ministrstvih ter izboljšanje kakovosti posvetovanj s prizadetimi strankami (npr. socialnimi in gospodarskimi partnerji, civilno družbo in zasebnim sektorjem) o pripravi nove zakonodaje,

- posebno nujno: začetek izvajanja strategije za reformo pravosodnega sistema, s posebno pozornostjo na:

- krepitvi upravne usposobljenosti ključnih ustanov, Vrhovnega sodnega sveta in Ministrstva za pravosodje, z zagotavljanjem proračunske, nadzorne, načrtovalne usposobljenosti in usposobljenosti glede človeških virov,

- pregledu stopnje imunitete članov pravosodja, da bi se zagotovila skladnost z mednarodnimi standardi,

- zagotovitvi polnega izvajanja temeljnih pravic v kazenskih zadevah, kot je pravna pomoč,

- posebno nujno: začetek izvajanja državne strategije za boj proti korupciji v javnem življenju, s posebnim poudarkom na večanju ozaveščenosti, preprečevanju in pregonu koruptivnih dejanj.

Človekove pravice in varstvo manjšin

- zagotovitev vzpostavitve učinkovitega sistema za sankcioniranje policijskih kršitev,

- nadaljevanje izvajanja okvirnega programa za Rome, s posebno pozornostjo na zagotavljanju potrebne finančne podpore, bistvena okrepitev Državnega sveta za etnična in demografska vprašanja ter zagotavljanje enakega dostopa do zdravstva, nastanitve, izobraževanja in socialne varnosti,

- sprejetje in izvajanje drugotne zakonodaje, potrebne za učinkovito delovanje Zakona o varstvu otrok. Zagotovitev nadaljnjih ukrepov za izboljšanje varstvenih ukrepov skupnosti za otroke. Zagotovitev polnega izvajanja Konvencije ZN o pravicah otroka.

Gospodarska merila

- ohranjanje makroekonomske stabilnosti s ciljem, da se zagotovi srednjeročna zdržnost javnih financter nadaljevanje spodbujanja gospodarske rasti in konkurenčnosti z nadaljnjim tržno usmerjenim prestrukturiranjem podjetij in spodbujanjem razvoja zasebnega sektorja,

- ukrepi za izboljšanje delovanja finančnega sektorja in zlasti krepitev bančnega sektorja,

- nadaljevanje procesa privatizacije tako, da se privatizirana podjetja lahko prestrukturirajo in rastejo,

- napredovanje pri prestrukturiranju energetskega sektorja. Priprava in začetek izvajanja strategije o energetski učinkovitosti ter privabljanje več naložb,

- zagotovitev prestrukturiranja jeklarskega sektorja tako, da lahko preživi, ter da ne prejme nadaljnje državne pomoči, ki bi bila nezdružljiva s pravili Skupnosti o državnih pomočeh za jeklarski sektor,

- nadaljnje izboljšanje in pospešitev postopkov stečaja in likvidacije, zmanjšanje potrebnega časa za dokončanje postopkov ter izboljšanje izvrševanja odločb,

- vzpostavitev delujočega trga z zemljišči in dokončanje zemljiške knjige in katastra,

- ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in spodbujanje domačih in vhodnih naložb. Zagotovitev poslovno prijaznega pravnega, davčnega regulatornega in upravnega okvira (vključno z izboljšanjem postopkov za izvrševanje pogodb in izdajanje dovoljenj), ki omogoča enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja,

- razvoj ugodnejšega poslovnega okolja za majhna in srednje velika podjetja (MSP) z odpravljanjem preostalih ovir za razvoj MSP, vključno s pomanjkanjem poslovnega znanja med menedžerji MSP, ter dostop do financiranja pod ustreznimi pogoji.

Sposobnost prevzema obveznosti članstva

Prosti pretok blaga

- sprememba sistemskega zakona o tehničnih zahtevah za izvedbo novih in globalnih načel pristopa, za zagotovitev njegove usklajenosti s pravnim redom,

- okrepitev vodoravne upravne infrastrukture in ločitev funkcij standardizacije in certificiranja. Izvajanje direktiv "novega pristopa" na podlagi spremenjene sistemske zakonodaje ter okrepitev povezane upravne usposobljenosti (organi za presojo skladnosti in laboratoriji). Pospešiti sprejetje EN usklajenih standardov,

- prilagajanje tradicionalne sektorske zakonodaje, posebno v sektorju farmacevtskih izdelkov, kemikalij, živil in motornih vozil. Okrepitev sistemov za nadzor trga in priprava izvajalcev na področju upravljanja in živil za izvajanje načel Skupnosti glede varnosti živil,

- sprejetje in izvrševanje sprememb k zakonodaji o javnem naročanju, da se zagotovi pravilna uporaba in polna združljivost s pravnim redom. Zagotovitev preglednosti postopkov javnega naročanja na državni in regionalni ravni,

- nadaljevanje pregledovanja usklajenosti zakonodaje na neusklajenem področju, da se zagotovi skladnost s členi 28, 29 in 30 Pogodbe, ter dokončanje upravne ureditve za prihodnje spremljanje in nadzor na tem področju.

Prosti pretok oseb

- nadaljevanje prilagajanja medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in diplom ter uvedba zahtevanih upravnih struktur, programov izobraževanja in usposabljanja.

Prosti pretok storitev

- okrepitev nadzora nad finančnimi storitvami,

- sprejetje in izvajanje državne zakonodaje in ustanovitev neodvisnega javnega nadzornega organa, odgovornega za spremljanje in nadzor nad pravilno uporabo določb o varstvu podatkov.

Prosti pretok kapitala

- nadaljnje ukrepanje za preprečitev uporabe finančnega sistema za pranje denarja. Krepitev usposobljenosti Urada za finančni nadzor za obravnavanje pranja denarja in za zagotovitev, da vse pristojne stroke z njim sodelujejo. Dokončanje prilagajanja zakonodaje z drugo direktivo o boju proti pranju denarja,

- zagotovitev spoštovanja priporočil delovne skupine za finančne ukrepe.

Pravo družb

- nadgradnja računovodskih in revizorskih standardov in prakse ter nadaljnje prilagajanje regulatornega okvira pravnemu redu,

- posebno nujno: okrepitev izvrševanja pravic industrijske in intelektualne lastnine, s poudarkom na boju proti piratstvu in ponarejanju, ter okrepitev ukrepov mejnega nadzora. Izboljšanje sodelovanja med izvršilnimi organi; pospešitev usposabljanja organov izvrševanja, vključno s sodniki in tožilci.

Politika konkurence

- dokončanje zakonodajnega okvira tako glede monopolov kot državnih pomoči; krepitev upravne usposobljenosti (zlasti za nadzor nad državnimi pomočmi); zagotovitev polnega izvrševanja protimonopolnih pravil in pravil glede državnih pomoči; vzdrževanje celovitega inventarja državnih pomoči in priprava celovitega letnega poročila o državnih pomočeh; povečanje ozaveščanja udeležencev trga in dajalcev pomoči o protimonopolnih pravilih in pravilih glede državnih pomoči; pospešitev usposabljanja sodstva v zadevah monopolov in državnih pomoči.

Kmetijstvo

- priprava upravnih struktur, potrebnih za oblikovanje, izvajanje, upravljanje, spremljanje, nadzor in ovrednotenje programov razvoja podeželja, ki jih financira Skupnost,

- povečanje usposobljenosti kmetijske uprave za praktično izvajanje in izvrševanje mehanizmov upravljanja skupne kmetijske politike, zlasti integralnega sistema upravljanja in nadzora ter plačilne agencije za upravljanje sredstev skupne kmetijske politike, kot tudi za izvajanje in izvrševanje veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in zakonodaje glede varnosti živil,

- zagotovitev potrebnih pogojev za nastanek in krepitev učinkovitega trga zemljišč, dela in kapitala ter podeželskega in kmetijskega sektorja,

- nadaljevanje posodabljanja podjetij za predelavo hrane, tako da so le-ta sposobna spoštovati standarde Skupnosti glede varnosti živil,

- nadaljevanje krepitve uprave za nadzor nad živili,

- nadaljevanje priprave registra vinogradov,

- nadaljevanje prilagajanja veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in posodobitev ureditve inšpekcij, zlasti na prihodnjih zunanjih mejah,

- dokončanje prenosa zakonodaje o prenosljivi spongiformni encefalopatiji, rastlinskem potnem listu, najvišjih stopnjah ostankov, živalski prehrani, ter zagotovitev izvajanja in izvrševanja, vključno s testiranjem za živalske bolezni, zlasti prenosne encefalopatije, v skladu s pravnim redom.

Ribištvo

- dokončanje ustanavljanja ustrezne organizacije, ustreznih institucionalnih virov ter opreme glede inšpekcije in nadzora na državni in regionalni ravni; dokončanje registra ribiških plovil, ki bo popolnoma skladen z zahtevami Skupnosti.

Prometna politika

- nadaljevanje pravnega prilagajanja in okrepitev upravne usposobljenosti glede cestnega prometa, posebno glede prilagajanja voznega parka tehničnim in varnostnim zahtevam ter zaračunavanja/obdavčitve,

- nadaljevanje pravnega prilagajanja in krepitve upravne usposobljenosti glede železniškega prometa, da se izvede revidiran pravni red glede železnic. Prestrukturiranje bolgarskih železnic,

- nadaljevanje prilagajanja in izvajanja zakonodaje o pomorskem prometu, upoštevajoč zadnje spremembe, ter zlasti okrepitev upravne usposobljenosti, da se izboljša delovanje države zastave na področju pomorske varnosti.

Obdavčitev

- nadaljevanje prilagajanja DDV zakonodaje, zlasti glede na izvzete transakcije, pravico do odbitka in posebne sheme. Postopno prilagajanje zakonodaje o trošarinah, posebno glede na veljavne stopnje,

- zagotovitev, da sta obstoječa in bodoča zakonodaja skladni z načeli kodeksa obnašanja obdavčitve ustvarjenega dohodka,

- nadaljevanje posodabljanja in krepitve davčne uprave za zagotovitev učinkovitega izvajanja in izvrševanja zakonov, zlasti glede pobiranja prihodkov in upravnega sodelovanja ter medsebojne pomoči,

- razvoj IT-sistemov, da bi se omogočila izmenjava elektronskih podatkov s Skupnostjo in njenimi državami članicami,

- izvajanje direktive o skladiščenju in gibanju.

Statistika

- nadaljnje izboljševanje kakovosti in pokrivanja statistike; zagotovitev razpoložljivosti ustreznih virov za nadaljnjo krepitev statistične usposobljenosti, vključno z regionalno ravnijo.

Zaposlovanje in socialna politika

- nadaljevanje prilagajanja pravnega reda s področja sociale, zlasti o enakem obravnavanju žensk in moških ter varnosti pri delu, ter razvoj usposobljenosti za izvajanje, vključno s krepitvijo delovnih inšpektoratov. Sprejetje zakonodaje proti diskriminaciji in priprava časovnega razporeda za njeno izvajanje,

- nadaljevanje prilagajanja zakonodajnega okvira in razvoj usposobljenosti za izvajanje pravnega reda s področja javnega zdravja; pospešitev priprave ukrepov na področju nadzora nad prenosljivimi boleznimi ter spremljanja in obveščenosti glede zdravja.

- nadaljevanje podpore prizadevanjem socialnih partnerjev za povečanje usposobljenosti, zlasti v luči njihove bodoče vloge pri razvoju in izvajanju zaposlovalne in socialne politike Skupnosti, vključno z Evropskim socialnim skladom, ter pospeševanje strukturne vključenosti socialnih partnerjev, posebno z avtonomnim dvostranskim socialnim dialogom,

- priprava državne strategije, vključno z varstvom podatkov, s ciljem nadaljnjega sodelovanja pri Evropski strategiji o socialni vključenosti.

Energija

- nujna priprava nove energetske strategije, s posebno pozornostjo na potrebi po izboljšanju energetske učinkovitosti (in izvajanje močne politike upravljanja na strani povpraševanja), ter revidiranje napovedi o povpraševanju po energiji na podlagi bolj realističnega scenarija o rasti in energetski intenzivnosti. Navedeno naj bi upoštevalo tudi obveznosti iz dogovora iz leta 1999 o jedrski elektrarni Kozloduy,

- izvajanje obveznosti iz dogovora iz leta 1999 o dokončnem zaprtju enot 1 in 2 jedrske elektrarne Kozloduy pred letom 2003, ter v letu 2002 odločitev glede fiksnega datuma, ki naj ne bo kasneje kot v letu 2006, za zaprtje enot 3 in 4,

- izvajanje priporočil iz poročila Sveta o jedrski varnosti v smislu širitve, z ustrezno pozornostjo na prednostnih nalogah, ki jih določa poročilo,

- osredotočenje na krepitev neodvisnosti, virov in usposobljenosti državnega regulatornega organa za jedrsko varnost,

- nadaljevanje zagotavljanja visoke ravni jedrske varnosti enot 5 in 6 jedrske elektrarne Kozloduy ter ohranjanje visoke ravni jedrske varnosti v vseh fazah razgradnje enot 1 in 4,

- posebno nujno: sprejetje sistemskega zakona in časovnega razporeda za zagotovitev spoštovanja zahtev pravnega reda o zalogah nafte,

- izboljšanje upravljanja z radioaktivnimi odpadki,

- začetek izvajanja ukrepov glede energetske učinkovitosti in pospešitev uporabe obnovljivih virov energije. Zagotovitev, da Agencija za učinkovito rabo energije pridobi ustrezna sredstva,

- priprava preglednih tržnih pravil z jasnim urnikom za odpiranje trga konkurenci. Povečanje vloge državne regulatorne komisije za energijo ter okrepitev teh pravil. Dokončanje prestrukturiranja sektorja trdih goriv,

- priprave na sodelovanje na notranjem trgu z električno energijo in naravnim plinom, vključno glede prilagoditve; ustanovitev neodvisnega telesa za sistem prenosa (električna energija); odprava preostalih cenovnih izkrivljenj; krepitev sektorskega regulatorja ter sprejetje časovnih razporedov za odpiranje trga.

Industrijska politika

- razvoj in izvajanje strategije o tržno usmerjeni konkurenčnosti, vključno s sektorskimi strategijami, kjer je to primerno.

Telekomunikacije in informacijska tehnologija

- dokončanje prenosa pravnega reda,

- zagotovitev neodvisnosti regulatornih organov (Državne komisije za telekomunikacije, poštnega regulatorja in ministrstva) od operativnih dejavnosti in krepitev njihove usposobljenosti za pripravo na načrtovano popolno liberalizacijo teh sektorjev do 1. januarja 2003.

Kultura in avdiovizualna politika

- krepitev upravne usposobljenosti državnega regulatornega organa na področju oddajanja.

Regionalna politika in usklajevanje strukturnih skladov

- krepitev upravne usposobljenosti ključnih ministrstev, zlasti na državni ravni, za oblikovanje strategij in za izvajanje ter ovrednotenje projektov za regionalni razvoj in gospodarsko ter socialno kohezijo, ki jih financirajo Skupnost in državni skladi,

- priprava skladnega razvojnega načrta, kakor ga zahtevajo uredbe o strukturnih skladih. Vključiti ga v državni proračunski in politični okvir, tako da služi kot celovito in razvojno orodje,

- razjasnitev predlagane institucionalne ureditve za upravljanje strukturnih skladov po pristopu, vključno z ustreznimi mehanizmi nadzora, spremljanja in ocenjevanja, ter začetek vzpostavljanja potrebnih upravnih struktur, skladnih s to ureditvijo,

- priprava na spoštovanje temeljnih določb o finančnem upravljanju in nadzoru, kot jih vsebujejo ustrezne uredbe strukturnih skladov.

Okolje

- nadaljevanje prenosa pravnega reda s posebnim poudarkom na presoji vplivov na okolje, kakovosti zraka, ravnanju z odpadki, kakovosti vode, zaščiti narave, nadzoru nad industrijskim onesnaževanjem in upravljanjem tveganj ter zaščiti pred sevanjem,

- nadaljevanje izvajanja pravnega reda s posebnim poudarkom na presoji vplivov na okolje, kakovosti zraka, ravnanju z odpadki, kakovosti vode, zaščiti narave, nadzoru nad industrijskim onesnaževanjem in upravljanjem tveganj ter zaščiti pred sevanjem. Nadaljevanje priprave in oblikovanja izvedbenih načrtov glede na ustrezne direktive, vključno z načrti financiranja, s posebnim poudarkom na ravnanju z odpadki (vključno z načrti za ravnanje z odpadki), kakovosti vode in zaščiti narave, ter začetek izvajanja,

- nadaljevanje krepitve upravne, nadzorne in izvršilne usposobljenosti na državni in regionalni ravni. Posebno pozornost je treba posvetiti krepitvi Ministrstva za okolje in vode, kakor tudi regionalnih inšpektoratov, glede ravnanja z odpadki in zaščite narave,

- nadaljevanje vključevanja zahtev po zaščiti okolja v opredelitev in izvajanje vseh drugih sektorskih politik, da se spodbudi trajnostni razvoj.

Varstvo potrošnikov in zdravja

- nadaljevanje prilagajanja zakonodaje in ukrepanje za zagotovitev Zakona o varstvu potrošnikov, zlasti prek neodvisnega in učinkovitega mehanizma za nadzor trga.

Sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev

- predložitev schengenskega akcijskega načrta,

- nadaljevanje nadgradnje in posodobitve infrastrukture na bodočih zunanjih mejah Unije,

- uskladitev veljavnega Zakona o beguncih s pravnim redom s tega področja in zagotovitev njegovega pravilnega izvajanja,

- izboljšanje notranjega sodelovanja v policiji in z drugimi organi odkrivanja in pregona ter s sodstvom, zlasti za krepitev usposobljenosti za boj proti organiziranemu kriminalu,

- posodobitev in izvajanje celovite strategije za boj proti organiziranemu kriminalu, od preprečevanja do pregona, v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za notranje zadeve ter katerim koli drugim zadevnim organom,

- priprava državne strategije o drogah ter krepitev upravne usposobljenosti in usklajenosti med organi, ki so vključeni v njeno izvajanje,

- sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev izvajanja instrumentov Skupnosti na področju sodelovanja sodstva v civilnih zadevah,

- sprejetje potrebnih ukrepov za prilagoditev zakonodaje s Konvencijo o varstvu finančnih interesov Skupnosti in protokolov k njej.

Carinska unija

- polno izvajanje bolgarskega carinskega zakonika in njegovih izvedbenih predpisov, zagotavljanje stabilnosti in krepitev upravne in operacijske usposobljenosti carinske uprave za zagotovitev, da bo izvrševala zakonodajo in izboljšala sodelovanje z drugimi izvršilnimi organi. Nadaljevanje nadgradnje infrastrukture na mejah,

- posebno nujno: nadaljevanje izvajanja IT-strategije bolgarske carinske uprave. Razvoj IT-sistemov, da bi se omogočila izmenjava računalniških podatkov med Skupnostjo in Bolgarijo,

- nadaljevanje resnih prizadevanj za izvajanje carinske etične politike.

Finančni nadzor

- izvajanje novega zakonodajnega okvira o javni notranji finančni kontroli in krepitev upravne usposobljenosti ter funkcionalne neodvisnosti pristojnih ustanov,

- izvajanje okvira za revizije, ki temeljijo na sistemih in revizije poslovanja; razvoj kulture upravne odgovornosti,

- razvoj skladnih in celovitih standardov za zunanjo revizijo, podprto z ustrezno metodiko in priročniki; krepitev usposobljenosti Državnega urada za revizijo,

- posebno nujno: dokončanje zakonodajnega okvira za zunanjo revizijo,

- določitev točke za stike za varstvo finančnih interesov Skupnosti in začetek učinkovitega sodelovanja z OLAF prek te točke,

- krepitev boja proti goljufijam,

- pospešitev prizadevanj za zagotovitev pravilne uporabe, nadzora, spremljanja in ocenjevanja predpristopnega financiranja ES, kar je ključni kazalec sposobnosti Bolgarije za izvajanje pravnega reda s področja finančnega nadzora.

5. Programiranje

Bolgarija prejema v obdobju 2000-2006 poleg programa Phare tudi finančno pomoč za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja iz predpristopnega instrumenta Sapard (Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999; UL L 161, 26.6.1999, str. 87) in pomoč za infrastrukturne projekte na področju okolja in prometa iz strukturnega instrumenta ISPA (Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 73), ki bosta dala prednost ukrepom, podobnim tistim iz kohezijskega sklada za predpristopno obdobje. Iz teh sredstev bi Bolgarija lahko financirala tudi del svojega sodelovanja v programih Skupnosti, vključno z okvirnimi programi za razvoj in tehnološke raziskave na področju izobraževanja in podjetništva. Še več, Bolgarija bo imela tudi dostop do sredstev iz večdržavnih in horizontalnih programov, ki se neposredno navezujejo na pravni red. Skupno financiranje držav kandidatk se sistematično zahteva pri vseh naložbenih projektih. Da bi Komisija omogočila sofinanciranje projektov, ki zadevajo prednostne naloge v predpristopnem obdobju, je od leta 1998 v stikih z Evropsko investicijsko banko in mednarodnimi finančnimi ustanovami, zlasti Evropsko banko za obnovo in razvoj in Svetovno banko.

6. Pogojenost pomoči

Pomoč Skupnosti pri financiranju iz predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard je pogojena s spoštovanjem obveznosti Bolgarije iz Evropskega sporazuma, z nadaljnjimi koraki pri izpolnjevanju köbenhavnskih meril in še zlasti napredkom pri izpolnjevanju specifičnih prednostnih nalog iz tega revidiranega Partnerstva za pristop. Nespoštovanje navedenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta o ukinitvi finančne pomoči na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 622/98.

7. Spremljanje

Spremljanje izvajanja Partnerstva za pristop poteka v okviru Evropskega sporazuma. Kakor je poudaril že Evropski svet v Luxembourgu, je pomembno, da institucije iz Evropskega sporazuma še naprej predstavljajo okvir, v katerem je mogoče nadzorovati prevzemanje in izvajanje pravnega reda. Ustrezna poglavja Partnerstva za pristop obravnava pristojni pododbor. Pridružitveni odbor je zadolžen za obravnavanje splošnih razvojnih usmeritev ter za napredek in obravnavanje težav pri izpolnjevanju prednostnih nalog in vmesnih ciljev, kakor tudi za bolj specifična vprašanja, ki jih izpostavijo pododbori.

Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so odločitve o financiranju iz vseh treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard združljive med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor to določa Uredba o koordinaciji (Uredba Sveta (ES) št. 1266/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 68).

Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih sprememb v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98.

[1] Vastmi ved je tak kot v vednem povočibn 2000

--------------------------------------------------