42000A1215(01)

Notranji sporazum

med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere velja četrti del Pogodbe ES

PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC EVROPSKE SKUPNOSTI, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO SE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisan v Cotonouju v Beninu, 23. junija 2000 (v nadaljevanju "Sporazum AKP-ES") določa skupni znesek pomoči Skupnosti državam AKP za petletno obdobje 2000-2005 v znesku 15200 milijonov evrov. Ta znesek na eni strani obsega 13500 milijonov evrov iz 9. Evropskega razvojnega sklada (9. ERS), ki jih prispevajo države članice, in na drugi strani 1700 milijonov evrov iz Evropske investicijske banke (v nadaljevanju "Banka").

(2) Poleg tega se stanje iz prejšnjih Evropskih razvojnih skladov, kakršno je bilo ob začetku veljavnosti Finančnega protokola k Sporazumu AKP-ES, prenese na 9. ERS in se uporablja pod pogoji iz Sporazuma AKP-ES. Skupni predvideni znesek bo pokrival obdobje 2000-2007. To obdobje vključuje obdobje približno dveh let, ki sta potrebni za ratifikacijo 9. ERS, in dveh let po poteku 9. ERS.

(3) Veljavnost Sklepa Sveta 91/482/EGS z 25. julija 1991 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj k Evropski gospodarski skupnosti se s Sklepom 2000/169/ES [1] podaljša do 28. februarja 2001. Pred tem datumom se bo na podlagi člena 187 Pogodbe sprejel nov sklep. Ta sklep bo določil znesek 9. ERS v višini 175 milijonov EUR za finančno pomoč čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljevanju "ČDO"), za katere velja četrti del Pogodbe. Predpisana je tudi dodelitev zneska v višini do 20 milijonov evrov, ki ga zagotovi Banka iz svojih sredstev v ČDO. Poleg tega se stanje iz prejšnjih Evropskih razvojnih skladov, dodeljenih ČDO, kakršno je bilo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma, prenese na 9. ERS in uporablja v skladu s pogoji iz navedenega sklepa.

(4) Predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, se strinjajo, da bodo dodelili 125 milijonov evrov za financiranje stroškov, ki jih ima Komisija z izvajanjem 9. ERS.

(5) Za izvajanje Sporazuma AKP-ES in prihodnjega sklepa o pridružitvi ČDO (v nadaljevanju "Sklep"), se ustanovi 9. ERS in določi postopek za dodelitev sredstev in za ustrezne prispevke držav članic v ta sredstva.

(6) Določiti je treba pravila za upravljanje finančnega sodelovanja, postopek za načrtovanje programov, pregled in odobritev pomoči ter podrobna pravila za nadzor nad uporabo pomoči.

(7) Iz sklepov o finančnem dodeljevanju za 9. ERS, ki jih je pripravila Ministrska koordinacija v imenu Evropske skupnosti v zvezi s 3. Ministrsko pogajalsko konferenco držav AKP in ES z dne 6. in 7. decembra 1999, je razviden namen Komisije, da decentralizira svoj upravni postopek odločanja in poudari potrebo po reformah, ki naj bi ponovno opredelile vlogo Komisije in Sveta v postopku odločanja o Evropskem razvojnem skladu.

(8) V skladu z izjavo Sveta in Komisije o postopku načrtovanja programov, ki je zabeležena v zapisniku Ministrske pogajalske konference držav AKP in ES z 2. in 3. februarja 2000, se morajo postopki in zahteve po predložitvi poročil v zvezi s postopkom načrtovanja programov izvajati disciplinirano, treba pa je tudi ponovno preučiti in prilagoditi vlogo držav članic in Komisije v postopku odločanja.

(9) Sklepi Sveta z 21. maja 1999 o vrednotenju razvojnih instrumentov in programov Evropske skupnosti določajo različne načine, h katerim Svet poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo učinkovitost razvojne pomoči Evropske skupnosti, vključno s prenosom dela nalog na delegacije, povečano koordinacijo in komplementarnostjo donatorjev, zmanjšanim številom instrumentov, povečano uporabo meril uspešnosti in preusmerjanjem dela razvojnih upravljalnih odborov.

(10) Svet je 21. maja 1999 sprejel Resolucijo o komplementarnosti razvojnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami. Svet je 18. maja 2000 sprejel sklepe o operativni koordinaciji. Ti dokumenti ponovno poudarjajo potrebo po tesnejši koordinaciji in komplementarnosti in tudi potrebo po tem, da partnerska država v tem postopku prevzame vodilno vlogo.

(11) Pri Komisiji je treba ustanoviti Odbor predstavnikov vlad držav članic, podoben odbor pa je treba ustanoviti tudi pri Banki. Uskladiti je treba delo Komisije in Banke pri uporabi Sporazuma AKP-ES in ustreznih določb Sklepa,

po posvetu s Komisijo in Banko,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

FINANČNA SREDSTVA

Člen 1

Sredstva 9. ERS

1. Države članice ustanovijo deveti Evropski razvojni sklad (2000), v nadaljevanju "9. ERS".

2. 9. ERS obsega:

(a) znesek v višini do 13800 milijonov evrov, ki ga prispevajo države članice, na naslednji način:

Država članica | Prispevek v mio evrov |

Belgija | 540,96 |

Danska | 295,32 |

Nemčija | 3223,68 |

Grčija | 172,50 |

Španija | 805,92 |

Francija | 3353,40 |

Irska | 85,56 |

Italija | 1730,52 |

Luksemburg | 40,02 |

Nizozemska | 720,36 |

Avstrija | 365,70 |

Portugalska | 133,86 |

Finska | 204,24 |

Švedska | 376,74 |

Združeno kraljestvo | 1751,22 |

| 13800,00 |

okviru tega skupnega zneska se

(i) 13500 milijonov EUR nameni državam AKP;

(ii) 175 milijonov EUR nameni ČDO;

(iii) 125 milijonov EUR nameni Komisiji za stroške, povezane z izvajanjem 9. ERS.

(b) neporabljena sredstva prejšnjih ERS na dan začetka veljavnosti Finančnega protokola k Sporazumu AKP-ES, in zneski, ki bodo sproščeni iz tekočih projektov v okviru teh ERS, se prenesejo na 9. ERS. Vsa sredstva, ki so na ta način prenesena na 9. ERS in so bila prej namenjena indikativnemu programu države AKP, regije AKP ali ČDO, ostanejo dodeljena tej državi, regiji ali ČDO.

(c) Skupni znesek, predviden za pomoč državam AKP, se dopolni z neporabljenimi sredstvi iz prejšnjih ERS. Skupni znesek sredstev pokriva obdobje 2000-2007.

3. Prihodki iz obresti od dodeljenih proračunskih sredstev iz odstavka 2 tega člena, ki so deponirani pri plačilnih zastopnikih v Evropi iz člena 37(1) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, se knjižijo na enega ali več bančnih računov, odprtih v imenu Komisije, in se uporabijo pod pogoji iz člena 10.

4. Dodelitev prispevkov iz odstavka 2(a) se v primeru pristopa nove države Skupnost na predlog Komisije spremeni s soglasnim sklepom Sveta.

5. Finančna sredstva se v skladu s členom 62(2) Sporazuma AKP-ES lahko prilagodijo tudi s soglasnim sklepom Sveta.

Člen 2

Sredstva, rezervirana za države AKP

1. Od skupnega zneska, navedenega v členu 1(2)(a), se za države AKP rezervira znesek v višini do 13500 milijonov evrov in se dodeli na naslednji način:

(a) do 10000 milijonov evrov v obliki subvencij, od katerih je:

(i) 9836 milijonov evrov rezerviranih za podpiranje dolgoročnega razvoja, ki se razporedijo v skladu s členi od 1 do 5 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Ta sredstva se lahko uporabijo za financiranje nujnih kratkoročnih ukrepov pomoči v skladu s členom 72(3) Sporazuma AKP-ES.

(ii) 90 milijonov evrov rezerviranih za financiranje proračuna Centra za razvoj podjetništva (CRP)v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu AKP-ES;

(iii) 70 milijonov evrov rezerviranih za financiranje proračuna Tehničnega centra za kmetijstvo in podeželsko sodelovanje (CRK) v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu AKP-ES; in

(iv) 4 milijone evrov za kritje stroškov, povezanih s Paritetno skupščino držav AKP in ES, ki je bila ustanovljena v skladu s členom 17 Sporazuma AKP-ES.

(b) do 1300 milijonov evrov rezerviranih za financiranje podpore regionalnega sodelovanja in integracije držav AKP v skladu s členi od 6 do 14 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

(c) do 2200 milijonov evrov se dodeli za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v skladu s pogoji iz Priloge II ("Pogoji financiranja") k Sporazumu AKP-ES in brez poseganja v financiranje subvencij obrestne mere, ki jih določata člena 2 in 4 Priloge II k Sporazumu, in ki se financirajo iz sredstev, navedenih v členu 3(a) njegove Priloge I.

2. Od 13500 milijonov evrov iz odstavka 1 se lahko 1000 milijonov evrov sprosti šele po oceni uspešnosti, ki jo Svet izdela leta 2004 na podlagi predloga Komisije. Če se ta sredstva sprostijo, se ustrezno porazdelijo med finančne okvirje, na katere se nanašajo odstavki 1(a), (b) in (c).

3. Države članice pred iztekom veljavnosti 9. ERS v skladu z odstavkom 7 Finančnega protokola k Sporazumu AKP-ES skupaj z državami AKP ocenijo stopnjo realizacije obveznosti in izdatkov. V luči teh ocen se ugotovi potreba po novih sredstvih za podporo finančnega sodelovanja, pri čemer se v celoti upoštevajo nenamenska in neizplačana sredstva iz 9. ERS.

4. Države članice pred iztekom veljavnosti 9. ERS določijo datum, po katerem sredstev iz 9. ERS ni več mogoče črpati.

Člen 3

Sredstva, rezervirana za ČDO

1. Skupni znesek finančne pomoči, ki jo Skupnost od celotnega zneska, navedenega v členu 1(2)(a), dodeli ČDO v obliki nepovratnih sredstev, znaša 175 milijonov evrov, od katerih je 155 milijonov evrov v obliki nepovratnih sredstev in 20 milijonov okviru Sklada za spodbujanje naložb. Pravila, ki urejajo izvajanje te pomoči, se določijo s Sklepom Sveta o pridružitvi ČDO Skupnosti, ki je bil sprejet v skladu s členom 187 Pogodbe.

2. Če se ČDO osamosvoji in pristopi k Sporazumu AKP-ES, se zneski, navedeni v odstavku 1 tega člena, zmanjšajo, zneski, navedeni v členu 2(a)(i), pa se ustrezno povečajo s soglasnim sklepom Sveta na predlog Komisije.

Člen 4

Sredstva, rezervirana za stroške v zvezi z izvajanjem

Znesek v višini 125 milijonov evrov se rezervira za financiranje stroškov, ki jih je imela Komisija z izvajanjem Sporazuma AKP-ES. Znesek se uporabi v skladu z načeli, navedenimi v členu 10 tega sporazuma, skupaj s sredstvi iz člena 1(3) tega sporazuma.

Člen 5

Posojila iz lastnih sredstev Banke

1. Znesku, navedenemu v členu 1(2), se doda do 1720 milijonov evrov v obliki posojil, ki jih Banka zagotovi iz svojih lastnih sredstev. Banka dodeli ta sredstva za namene, opisane v Prilogi II k Sporazumu AKP-ES, in v veljavnem Sklepu Sveta, ki je bil sprejet na podlagi člena 187 Pogodbe v zvezi z ČDO (v nadaljevanju "Sklep"), v skladu s svojimi statuti in ustreznimi določbami, ki urejajo pogoje za naložbeno financiranje, in so določeni v zgoraj navedeni Prilogi in Sklepu.

2. Ta posojila se dodelijo v naslednje namene:

(a) znesek do višine 1700 milijonov evrov za financiranja v državah AKP;

(b) znesek do višine 20 milijonov evrov za financiranja v ČDO.

Člen 6

Jamstvo za Banko

1. V sorazmerju s svojimi prispevki v kapital Banke se države članice zavežejo, da prevzamejo funkcijo garanta Banke, pri čemer se odpovedo pravici do ugovora, za vse finančne obveznosti, ki izhajajo iz njenih posojilojemalcev iz posojilnih pogodb, ki jih sklene Banka z lastnimi sredstvi v skladu s členom 1 Priloge II k Sporazumu AKP-ES in ustreznimi določbami Sklepa.

2. Jamstvo iz odstavka 1 se omeji na 75 % skupnega zneska posojil, ki jih Banka odpre po vseh posojilnih pogodbah; in se uporabi za kritje vseh tveganj.

3. Obveznosti držav članic, ki izhajajo iz odstavka 1, so predmet jamstvenih pogodb med vsako državo članico in Banko.

Člen 7

Financiranja Banke v okviru prejšnjih ERS

1. Plačila Banki v zvezi s posebnimi posojili, ki so bila odobrena državam AKP, ČDO in francoskim čezmorskim departmajem, skupaj s prihodki in prilivi iz poslovanja s tveganim kapitalom v okviru prejšnjih ERS, se knjižijo v dobro držav članic v sorazmerju z njihovimi prispevki v 9. ERS, iz katerih se vsote črpajo, razen če se Svet na predlog Komisije soglasno odloči, da jih knjiži v rezervni sklad ali jih dodeli za druge namene.

2. Provizija Banki za upravljanje posojil in financiranj iz odstavka 1 se vnaprej odšteje od teh vsot.

Člen 8

Financiranja Banke v okviru 9. ERS

1. Prihodki in prilivi, ki jih Banka prejme iz financiranj v okviru Sklada za spodbujanje naložb, se v skladu s členom 3 Priloge II k Sporazumu uporabijo za nadaljnja financiranja v okviru teh sredstev, potem ko se od njih odštejejo izredni stroški in obveznosti, ki nastanejo v zvezi s Skladom za spodbujanje naložb.

2. Banka prejme za upravljanje financiranj v zvezi z Investicijskimi sredstvi povračilo vseh stroškov. Svet s kvalificirano večino, določeno v členu 21 tega sporazuma, in na predlog Komisije, ki se sprejme v soglasju z Banko, odloča o sredstvih in mehanizmih za izplačevanje nadomestil Banki. Pogoji tega sklepa se vključijo v sporazum, s katerim se Banka obveže, da bo izvajala ta financiranja.

Člen 9

Stroški v zvezi z uporabo sredstev 9. ERS

1. Sredstva iz člena 4 tega sporazuma, skupaj s sredstvi iz člena 1(3), se uporabijo za kritje upravnih in finančnih stroškov, ki izhajajo iz izvrševanja sredstev 9. ERS. Komisija uporabi ta sredstva za naslednje namene:

(a) za kritje upravnih in finančnih stroškov, ki izhajajo iz finančnega poslovanja 9. ERS;

(b) za krepitev upravnih zmogljivosti Komisije in njenih delegacij, z namenom da se zagotovita nemotena priprava in izvajanje financiranj iz 9. ERS;

(c) za financiranje študij, ocen, revizij ali svetovalnih storitev, vključno z analizami, diagnosticiranjem in oblikovanjem strategij za prestrukturiranje ter drugimi politikami; in

(d) spremljanje in vrednotenje.

Tovrstna pomoč ni del temeljnih nalog evropskega javnega sektorja, tj. stalno zaposlenih pri Komisiji.

2. Komisija predloži Odboru ERS iz člena 21, v nadaljevanju "Odbor ERS", letne globalne finančne predloge o uporabi teh sredstev, ki vključujejo poročilo o dejavnostih v preteklem letu. Odbor ERS poda svoje mnenje o teh finančnih predlogih v skladu s postopkom iz člena 27.

3. Svet pa se lahko na predlog Komisije odloči s kvalificirano večino, določeno v členu 21, da se sredstva iz tega člena porabijo za druge namene, kakor jih predvideva odstavek 1.

Člen 10

Prispevki v 9. ERS

1. Komisija ob upoštevanju napovedi Banke glede zahtev o upravljanju in financiranju Sklada za spodbujanje naložb, pripravi in predloži Svetu vsako leto do 15. oktobra spisek plačil za prihodnje proračunsko leto in razpored pozivov za prispevke. Zahtevani znesek Komisija upraviči na podlagi svojih zmožnosti za učinkovito zagotavljanje predlaganega obsega sredstev. Svet s kvalificirano večino, določeno v členu 21, odloči o tem in o vsakem posameznem pozivu za prispevke.

2. V zvezi s sredstvi, ki se v skladu s členom 1(2)(b) prenesejo v 9. ERS iz prejšnjih ERS, se prispevek vsake države članice izračuna v sorazmerju s prispevkom vsake države članice v zadevni ERS.

3. Skupaj z letnimi ocenami o višini prispevkov Komisija pošlje Svetu svoje ocene obveznosti in izdatkov za vsako od štirih let, ki sledijo letu poziva za prispevke. Svet vsako leto odobri in revidira razpored.

4. Če se izkaže, da prispevki ne pokrivajo dejanskih potreb 9. ERS v zadevnem poslovnem letu, Komisija predloži Svetu predloge za dodatna plačila, Svet pa v čim krajšem času s kvalificirano večino, določeno v členu 21, sprejme sklep.

5. Podrobna pravila o plačevanju prispevkov držav članic se določi s Finančno uredbo iz člena 31.

POGLAVJE II

PRISTOJNOSTI KOMISIJE IN EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE

Člen 11

Finančno izvajanje projektov in programov

1. Komisija prevzame finančno izvedbo financiranj, ki se izvajajo s sredstvi v obliki nepovratnih sredstev z izjemo subvencioniranja obresti. Komisija izvršuje plačila v skladu s Finančno uredbo iz člena 31.

2. Banka v imenu Skupnosti upravlja Sklad za spodbujanje naložb in izvršuje financiranja v okviru teh sredstev v skladu s pravili, določenimi v Finančni uredbi iz člena 31. V tem kontekstu Banka ravna v imenu Skupnosti in na njeno odgovornost. Vse pravice, ki izhajajo iz takšnih financiranj, in zlasti pravice upnika ali lastnika se prenesejo na države članice.

3. Banka prevzame finančno izvrševanje financiranj, ki se izvajajo s posojili iz njenih lastnih sredstev, po potrebi v kombinaciji s subvencijami obrestne mere, ki se črpajo iz subvencijskih sredstev Sklada.

4. Komisija in Banka lahko v primeru programov ali projektov, ki jih sofinancirajo države članice ali njihovi izvršni organi in ki so v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v Državnih strategijah sodelovanja iz Poglavja III, pooblastita države članice ali njihove izvršne organe za upravljanje skladov Evropske unije. V celoti se zagotovi transparentnost prispevka Evropske unije. Komisija zagotovi finančno nadomestilo za prevzeto upravno breme.

Člen 12

Spremljanje in poročanje o napredovanju izvrševanja pomoči v okviru 9. ERS

1. Komisija in Banka spremljata, kolikor ju to zadeva, kako države AKP, ČDO ali drugi prejemniki uporabljajo pomoč iz 9. ERS in kako se izvajajo projekti, ki se financirajo iz pomoči 9. ERS, pri čemer zlasti upoštevata ustrezne cilje iz členov 55 in 56 Sporazuma AKP-ES in iz ustreznih določb Sklepa.

2. Banka redno obvešča Komisijo o izvajanju projektov, financiranih iz sredstev 9. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki, ki se določijo z operativnimi smernicami Sklada za spodbujanje naložb. Komisija in Banka zagotovita tesno koordinacijo in sodelovanje v zvezi s podporo razvoja zasebnega sektorja v državah AKP.

3. Komisija in Banka v skladu s členi 17, 18 in 19 zagotovita državam članicam, ki se sestajajo v Odboru ERS, vse informacije o operativni državni in regionalni uporabi sredstev iz 9. ERS. Te informacije pokrivajo tudi operacije, ki se financirajo iz Sklada za spodbujanje naložb.

4. V skladu s členoma 2(2) in 2(3) tega sporazuma Komisija poda Svetu predlog za globalno revizijo uspešnosti, ki jo Svet izvede leta 2004. Ta revizija bo zlasti ocenila stopnjo realizacije obveznosti in izplačil.

Člen 13

Vrednotenje

1. Komisija in Banka zagotovita, kolikor ju to zadeva, da kakovost in vpliv finančne pomoči, ki se financira iz 9. ERS, temeljito ovrednotijo neodvisni ocenjevalci, in sicer po glavnih sektorjih, temah in instrumentih.

2. Brez poseganja v ovrednotenje glavnih sektorjev, tem in instrumentov iz odstavka 1 lahko posamezne projekte ovrednotijo neodvisni ocenjevalci za vsak primer posebej. Ovrednotenje projektov se lahko izvaja na pobudo Komisije in se navedene v finančnem predlogu. Države članice lahko zahtevajo ovrednotenje projekta tudi takrat, ko o finančnem predlogu razpravlja Odbor ERS.

3. Vsa ovrednotenja se izvajajo v skladu z najboljšimi metodami vrednotenja, vključno z merili za vrednotenje in z "Načeli za vrednotenje razvojne pomoči", ki jih določi Odbor za razvojno pomoč pri OECD.

4. Odbor ERS se obvesti o zaključku vrednotenj, o katerih lahko nato razpravlja Odbor ERS v skladu s členom 28(c). Rezultate vrednotenja je treba upoštevati v postopku revizij strategij sodelovanja, predvidenih v členu 18, ki se izvajajo sredi in ob koncu obdobja.

POGLAVJE III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Člen 14

Načrtovanje programov pomoči

1. Postopek načrtovanja programov pomoči za posamezno državo AKP poteka v skladu s členi od 1 do 5 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

2. Postopek načrtovanja programov za podporo regionalnega sodelovanja in povezovanja držav AKP poteka v skladu s členi od 6 do 14 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

3. Načrtovanje programov za ta namen pomeni zlasti:

(a) pripravo in razvoj Državne strategije sodelovanja (DS)/Regionalne strategije sodelovanja (RSS) na podlagi lastnih srednjeročnih razvojnih ciljev in strategij države ali regije;

(b) jasno navedbo Skupnosti o finančnem dodeljevanju v okviru indikativnih programov v smislu člena 3 Priloge IV, s katerim lahko država ali regija razpolaga v petletnem obdobju;

(c) pripravo in sprejem indikativnega programa za izvajanje DS ali RSS;

(d) postopek revizije, ki pokriva DS ali RSS, indikativni program in obseg zanj dodeljenih sredstev.

Člen 15

DS in indikativni programi

1. Na začetku postopka načrtovanja programov Komisija skupaj z državo AKP in po posvetu z Banko pripravi Državno strategijo sodelovanja (DS) in spremljevalni indikativni program na kraju samem.

2. Priprava DS poteka ob usklajevanju s predstavniki držav članic v državi AKP. Tovrstno usklajevanje:

(a) poteka, kolikor je to mogoče, s pomočjo obstoječih mehanizmov za usklajevanje donatorjev v državi AKP;

(b) je odprto za sodelovanje držav članic, ki niso stalno zastopane v zadevni državi AKP, in drugih donatorjev, ki so dejavni v tej državi AKP. Državam članicam, ki ne morejo sodelovati pri usklajevanju, se omogoči dostop do informacij o rezultatih;

(c) vključuje Banko v zadeve, ki se nanašajo na njena financiranja in na financiranja Sklada za spodbujanje naložb.

3. Pri usklajevanju na kraju samem je poudarek na skupnih ocenah potreb in uspešnosti ter sektorski analizi in prednostih nalog. Z usklajevanjem se zagotovi, da sta DS in indikativni program skladna z državnimi pobudami, na primer s Knjigo o strategiji za zmanjševanje revščine in Celostnim razvojnim okvirjem, kjer tak dialog obstaja.

4. Pomoč Skupnosti v obliki nepovratnih sredstev se osredotoči na omejeno število prednostnih sektorjev in dopolnjuje financiranja, ki jih financira sama država AKP, država članica ali drugi donator.

5. Vsaka DS, vključno z osnutkom indikativnega programa, se pripravi kot enotni dokument. Ta dokument je predmet izmenjave mnenj med državami članicami in Komisijo v okviru Odbora ERS. Indikativni program v skladu s členoma 4(3) in 5(4) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES vsebuje specifične in jasno opredeljene ukrepe za doseganje smotrov in ciljev, zlasti tiste ukrepe, za katere se sredstva namenijo pred naslednjo revizijo. Indikativni program obsega tudi kazalce uspešnosti in obveznosti sektorske politike ter časovni razpored za izvajanje in revizijo indikativnega programa, vključno z rezervacijo sredstev in njihovimi izplačili.

Banka sodeluje v tej izmenjavi mnenj. Odbor ERS poda svoje mnenje o vsebini tega dokumenta v skladu s postopkom iz člena 27.

6. Indikativni program se nato sprejme po skupnem dogovoru s Komisijo in z zadevno državo AKP in je po sprejetju obvezujoč tako za Skupnost kakor tudi za zadevno državo AKP. Dokončna DS in njen indikativni program se nato pošljeta v vednost Odboru ERS.

Če se DS in indikativni program, za katera je Odbor ERS že podal mnenje, bistveno spremenita pred podpisom z državo AKP, se revidirana DS in indikativni program predložita navedenemu Odboru ERS za novo mnenje.

7. Komisija, Banka in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, zlasti v zvezi s postopkom izmenjave mnenj iz odstavka 5 tega člena, da v čim krajšem času zagotovijo uvedbo te DS in ustreznega indikativnega programa. Razen v izjemnih okoliščinah se postopek zaključi v roku dvanajstih mesecev od podpisa Partnerskega sporazuma.

Člen 16

Dodelitev sredstev

Na začetku postopka načrtovanja programov, opisanega v členih 1 in 8 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES, Komisija na podlagi meril iz členov 3 in 9 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES določi dodeljitev indikativnih nepovratnih sredstev znotraj sredstev, ki so natančno določena v členu 2(1)(a)(i) in (b) za vsako državo in regijo AKP, na kateri temelji postopek načrtovanja programov. V tem kontekstu se opredelita dva elementa dodeljevanja vsaki državi, opisana v členu 3(2) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Komisija obvesti Odbor ERS o dodeljenih sredstvih in o vseh določbah v zvezi s členom 3(4) Priloge IV.

Odbor ERS poda svoje mnenje v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 27, o metodi, ki jo predlaga Komisija in se uporablja pri uporabi splošnih meril za dodeljevanje sredstev.

Člen 17

Letna revizija indikativnih programov

1. V skladu s členom 5(4) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES izvede Komisija skupaj z vsako državo in v tesnem sodelovanju z državami članicami letno analizo poslovanja vsakega indikativnega programa. O zadevah, ki se nanašajo na financiranja Banke in na financiranja Sklada za spodbujanje naložb, se posvetuje z Banko.

2. Ta letna analiza vsakega programa se zaključi v roku 60 dni. Komisija, Banka in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, zlasti v zvezi s postopkom izmenjave mnenj iz odstavka 3 tega člena, da zagotovijo izpolnjevanje tega roka.

3. V 60-dnevnem roku Odbor ERS razpravlja o letni analizi na podlagi dokumenta, ki ga predloži Komisija.

4. Letno analizo dokončata Komisija in zadevna država AKP. Končni rezultati letne revizije se pošljejo Odboru ERS v vednost.

Člen 18

Revizije DS sredi in ob koncu obdobja

1. Na sredi in ob koncu obdobja uporabe Finančnega protokola se postopek revidiranja v skladu s postopkom iz členov 5(6) in 11 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES razširi tako, da se vanj vključi revizijo ter prilagajanje DS in indikativnega programa za naslednje petletno obdobje. Te revizije so sestavni del postopka načrtovanja programov in kot svoj bistveni del vključujejo oceno vpliva razvojnega sodelovanja Skupnosti v zvezi s cilji in kazalci, določenimi v DS.

Revizije za vsako državo AKP sredi in ob koncu obdobja izvajata Komisija in država AKP v tesnem sodelovanju z državami članicami, zastopanimi v tej državi AKP. O zadevah, ki se nanašajo na financiranja Banke in na financiranja Sklada za spodbujanje naložb, se je treba posvetovati z Banko.

2. Na podlagi revizij sredi in ob koncu obdobja lahko Komisija predlaga revidiranje dodeljenih sredstev za naslednje petletno obdobje z vidika tekočih potreb in uspešnosti države AKP.

3. Revizije uporabe Finančnega protokola sredi in ob koncu obdobja, vključno z morebitnim revidiranjem dodeljenih sredstev, je treba zaključiti v roku 90 dni. Komisija, Banka in države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, zlasti v zvezi s postopkom mnenja Odbora ERS iz odstavka 4, da se zagotovi izpolnjevanje roka za te revizije.

4. V obdobju, določenem za revizije sredi in ob koncu obdobja, Odbor ERS v skladu s členom 27 na podlagi dokumenta, ki ga zagotovi Komisija, poda svoje mnenje o:

(a) sklepih revizij sredi in ob koncu obdobja;

(b) DS in njenem indikativnem programu;

(c) predlogu Komisije za dodelitev sredstev.

Člen 19

Regionalni programi

1. Regionalno strategijo sodelovanja (RSS) in ustrezne indikativne programe pripravijo Komisija in ustrezno pooblaščena regionalna organizacija ali organizacije, če tovrstnih pooblastil ni, pa pooblaščeni državni uradniki države AKP ali v zadevni regiji. Kjer se imenuje pooblaščeni regionalni uradnik, se RSS in njen indikativni program pripravita ob usklajevanju z državo članico.

2. Tovrstno usklajevanje vključuje Banko v tistih zadevah, ki se nanašajo na financiranja Banke in na financiranja Sklada za spodbujanje naložb.

3. RSS in osnutek indikativnega programa se pripravita kot enotni dokument. Ta dokument je predmet izmenjave mnenj med državami članicami in Komisijo v okviru Odbora ERS. Odbor ERS poda svoje mnenje o osnutku RSS in njenega indikativnega programa v skladu s postopkom iz člena 27, pri čemer upošteva določbe člena 23(1) tega sporazuma.

4. Indikativni program se nato sprejme v medsebojnem soglasju s Komisijo in ustrezno pooblaščeno regionalno organizacijo oziroma organizacijami, če ustrezno pooblaščene regionalne organizacije ni, pa s pooblaščenimi državnimi uradniki držav AKP ali v zadevni regiji. Indikativni program je po sprejetju zavezujoč tako za Skupnost kot za te države.

5. Revizija RSS in indikativnega programa sredi in ob koncu obdobja poteka v skladu s členom 11 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. Med postopkom revizije Odbor ERS poda mnenje v skladu z določbami člena 27 na podlagi strnjenega dokumenta, ki ga predloži Komisija. Po posvetu v navedenem odboru se postopek revizije sklene med Komisijo in ustrezno pooblaščeno regionalno organizacijo ali organizacijami, če ustrezno pooblaščene regionalne organizacije ni, pa med pooblaščenimi državnimi uradniki držav AKP ali v zadevni regiji. Končni rezultati revizije se navedejo v obliki povzetka in pošljejo v vednost Odboru ERS.

6. Revizije sredi in ob koncu obdobja lahko vključujejo revidiranje dodeljevanja sredstev z vidika tekočih potreb in uspešnosti zadevne regije AKP.

Člen 20

Revizije v izrednih okoliščinah

V izrednih okoliščinah iz členov 72 in 73 Sporazuma AKP-ES, se revizija DS lahko izvede na zahtevo države AKP ali Komisije. V takih primerih se uporablja postopek revizije v skladu s členom 18 tega sporazuma, pri čemer se po potrebi upoštevajo določbe člena 3(4) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

POGLAVJE IV

POSTOPKI ODLOČANJA

Člen 21

Odbor Evropskega razvojnega sklada

1. Pri Komisiji se za sredstva Evropskega razvojnega sklada, ki jih upravlja Komisija, ustanovi odbor (v nadaljevanju "Odbor ERS"), ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav članic. Odboru ERS predseduje predstavnik Komisije, njegov sekretariat zagotovi Komisija. Pri njegovem delu sodeluje predstavnik Banke.

2. Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora ERS.

3. V okviru Odbora ERS se glasovi držav članic ponderirajo na naslednji način:

Država članica | Glasovi |

Belgija | 9 |

Danska | 5 |

Nemčija | 50 |

Grčija | 4 |

Španija | 13 |

Francija | 52 |

Irska | 2 |

Italija | 27 |

Luksemburg | 1 |

Nizozemska | 12 |

Avstrija | 6 |

Portugalska | 3 |

Finska | 4 |

Švedska | 6 |

Združeno kraljestvo | 27 |

4. Odbor ERS odloča s kvalificirano večino 145 glasov, pri čemer mora vsaj osem držav članic glasovati za.

5. Svet lahko soglasno spremeni ponderiranje iz odstavka 3 in kvalificirano večino iz odstavka 4 v primeru iz člena 1(4).

Člen 22

Odgovornosti Odbora ERS

1. Odbor ERS se pri svojem delu osredotoča na bistvena vprašanja razvojnega sodelovanja na državni in regionalni ravni. Za zagotavljanje skladnosti, koordinacije in komplementarnosti Odbor ERS spremlja izvajanje razvojnih strategij, ki jih sprejmejo Skupnost in njene države članice.

2. Naloge Odbora pokrivajo tri ravni:

(a) načrtovanje programov pomoči Skupnosti in načrtovanje programov revizij s posebnim poudarkom na državnih in regionalnih strategijah, vključno z določanjem projektov in programov;

(b) sodelovanje v postopku odločanja, ki se nanaša na financiranje iz Evropskega razvojnega sklada; in

(c) spremljanje izvajanja pomoči Skupnosti, vključno s sektorskimi vidiki, medsektorskimi vprašanji in potekom koordinacije na kraju samem.

Člen 23

Načrtovanje programov, določanje, komplementarnost in doslednost

1. V zvezi z načrtovanjem programov Odbor

(a) poda mnenje o pregledu iz člena 15(5), v drugem pododstavku člena 15(6), v drugem odstavku člena 16, v členu 18(4) in členu 19(3) in (5) v skladu s postopkom, določenim v členu 27; in

(b) preuči sklepe letnih revizij iz člena 17(3).

2. Odbor preuči tudi doslednost in komplementarnost pomoči Skupnosti in držav članic. Za zagotovitev transparentnosti in doslednosti pri sodelovanju in za izboljšanje komplementarnosti dejavnosti Skupnosti in bilateralne pomoči Komisija državam članicam in njihovim predstavnikom na kraju samem posreduje kratke opise projektov v roku enega meseca od sprejetja sklepa o njihovi oceni. Ti opisi se redno posodabljajo in pošljejo Odboru ERS, državam članicam in njihovim predstavnikom na kraju samem.

3. Za zagotovitev komplementarnosti vsaka država članica sistematično obvesti Komisijo o dejavnostih sodelovanja, ki jih izvaja ali namerava izvajati v vsaki posamezni državi. Informacije o bilateralni pomoči se zagotovi ob določitvi prve DS in se jih posodobi vsaj ob letni reviziji.

Člen 24

Finančni predlogi, o katerih Odbor ERS podaja mnenje

1. Odbor ERS podaja mnenje v skladu s postopkom iz člena 27:

(a) o finančnih predlogih za projekte ali programe v vrednosti, ki presega 8 milijonov EUR ali predstavlja več kot 25 % indikativnega programa;

(b) o finančnih predlogih, sestavljenih v skladu s členom 9.

2. Finančni predlogi:

(a) v vrednosti, ki presega 15 milijonov evrov ali predstavlja več kot 25 % indikativnega programa, se odobrijo ustno;

(b) vrednosti med 8 milijonov EUR in 15 milijonov evrov se potrdijo pisno.

3. Komisija je pristojna, da brez predhodne pridobitve mnenja Odbora ERS, odobri financiranja v vrednosti, ki je manjša ali enaka 8 milijonom evrov in predstavljajo manj kot 25 % indikativnega programa. Vsaka država članica lahko zahteva, da se o financiranjih, ki jih Komisija odobri neposredno, razpravlja na prihodnjih sestankih Odbora ERS. Za financiranja v vrednosti:

(a) med 2 milijonoma evrov in 8 milijoni evrov Komisija zagotovi Odboru ERS predhodne informacije v skladu z merili iz odstavka 5 vsaj dva tedna pred sprejetjem odločitve;

(b) med 500000 evrov in 2 milijonoma evrov Komisija zagotovi Odboru ERS predhodne strnjene informacije vsaj dva tedna pred sprejetjem odločitve;

(c) manj kot 500000 evrov Komisija obvesti Odbor ERS po sprejetju svoje odločitve.

4. Komisija je tudi pristojna, da brez predhodne pridobitve mnenja Odbora ERS odobri dodatne obveznosti, potrebne za pokrivanje pričakovanih ali dejanskih prekoračitev pri projektih ali programih iz odstavkov 1(a) in (b), če prekoračitveni ali dodatni znesek ne presega 20 % začetne obveznosti, določene v sklepu o financiranju, in/ali 5 milijonov evrov in ne zahteva bistvenega spreminjanja projekta.

5. Finančni predlogi iz odstavkov 1 in 3(a) navajajo zlasti:

(a) relevantnost projektov ali programov za razvoj zadevne države, oziroma držav, in za uresničevanje ciljev, zastavljenih v DS ali RSS;

(b) pričakovani vpliv teh projektov in programov ter njihovo izvedljivost in ukrepe, ki zagotavljajo njihovo trajnost tudi po koncu financiranja s strani Skupnosti.

Finančni predlogi določajo tudi postopke in časovni razpored za izvajanje in ključne kazalce za vrednotenje doseganja pričakovanih ciljev in rezultatov. Prav tako navajajo, kako so spoznanja iz prejšnjih izkušenj in programov prispevala k razvoju programa in kako so se pri njem upoštevala ter kako poteka koordinacija med donatorji v zadevni državi oziroma državah.

Člen 25

Financiranje izredne pomoči iz Evropskega razvojnega sklada

1. Humanitarna in izredna pomoč se dodeli v skladu s členoma 72 in 73 Sporazuma AKP-ES in ustreznim členom Sklepa. Kjer ni na voljo proračunskih sredstev, se takšna pomoč lahko financira iz sredstev 9. ERS, ki so navedena v členu 2(1)(a)(i).

2. Za posebno nujne primere se štejejo nenadne in nepredvidljive resne humanitarne, gospodarske in socialne težave izredne narave, ki so posledica naravnih katastrof, kriz, ki jih povzroča človek, kot so vojne in drugi konflikti ali izredne razmere s podobnim učinkom. V takih primerih je Komisija pristojna za neposredno sprejemanje odločitev v vrednosti do 10 milijonov EUR. Izvajanje tovrstne pomoči se omeji na obdobje največ šest mesecev.

3. Za financiranja posebno nujnih ukrepov Komisija

- sprejme odločitev

- v roku oseminštiridesetih ur pisno obvesti države članice

- o svoji odločitvi poroča na prihodnjem sestanku Odbora. Ob tej priložnosti Komisija zlasti upraviči razloge, zaradi katerih je uporabila postopek za posebno nujne ukrepe.

Člen 26

Globalna dovoljenja

1. Komisija lahko v skladu s postopki, določenimi za finančne predloge v členu 24(1) in (3), in za pospešitev teh postopkov po oceni kakovosti in količine odobri globalna dovoljenja, ki pokrivajo skupne zneske za dejavnosti iz člena 16(7) Priloge IV.

2. Globalne odobritve se lahko uporabijo tudi za subvencije obrestne mere, ki so predmet določb člena 30.

3. Tovrstni finančni predlogi določajo cilje in po potrebi načrtovani vpliv prispevka Skupnosti, trajnost dejavnosti, prejšnje izkušnje in predhodno ovrednotenje ter koordinacijo z drugimi donatorji.

Člen 27

Postopek odločanja

1. Kadar je Odbor ERS pozvan, da poda svoje mnenje, mu Komisija predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

2. Odbor ERS poda svoje mnenje v skladu z določbami člena 21 in v skladu s svojim poslovnikom iz člena 21(2).

3. Ko Odbor ERS sprejme svoje mnenje, Komisija sprejme ukrepe, ki se takoj uporabijo. Če se Komisija ne strinja z mnenjem Odbora ERS ali če odbor ni podal pozitivnega mnenja, Komisija bodisi umakne svoj predlog ali ob prvi priložnosti predloži predlog Svetu. Svet odloča o njem v skladu z enakim postopkom glasovanja kot Odbor ERS v roku, ki načeloma ne sme biti daljši od dveh mesecev.

4. Če ukrep, ki ga Komisija predloži Svetu, vključuje finančni predlog iz člena 24(1) ali globalno odobritev iz člena 26, je treba zadevno državo oziroma države AKP o tem obvestiti v skladu s členom 16 Priloge IV k Sporazumu AKP-ES. V takih primerih Skupnost ne sprejme končne odločitve pred iztekom 60-dnevnega roka, navedenega v členu 16(5) Priloge IV k Sporazumu AKP-ES.

Člen 28

Spremljanje izvajanja

V zvezi s spremljanjem izvajanja sodelovanja Odbor ERS razpravlja:

(a) o splošnih razvojnih zadevah, če so te povezane z izvrševanjem Evropskega razvojnega sklada;

(b) o sektorskih strategijah, ki jih razvije Komisija v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic, kadar je to potrebno, da se zagotovi skladnost razvojne politike Skupnosti;

(c) o rezultatih vrednotenj državnih ali sektorskih strategij, programov, projektov ali drugih vrednotenj, za katere se meni, da bi utegnile zanimati Odbor;

(d) o ocenah projektov in programov sredi obdobja, kadar to zahteva Odbor ERS, ko odobrava finančne predloge, ali kadar te ocene povzročijo bistveno spreminjanje zadevnih projektov ali programov.

POGLAVJE V

ODBOR ZA SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

Člen 29

Odbor za Sklada za spodbujanje naložb

1. Pod pokroviteljstvom Banke se ustanovi odbor (v nadaljevanju "Odbor SSN"), ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav članic in predstavnik Komisije. Vsaka vlada imenuje enega predstavnika in enega namestnika. Komisija na enak način imenuje svojega predstavnika. Zaradi ohranjanja kontinuitete izvolijo predsednika Odbora SSN iz svoje srede člani Odbora IS za obdobje dveh let. Banka poskrbi za sekretariat in podporne službe Odbora. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora SSN, ki jih imenujejo države članice, ali njihovi namestniki.

2. Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora IS na podlagi predloga, ki ga pripravi Banka po posvetu s Komisijo.

3. Odbor SSN odloča s kvalificirano večino. Glasovi se ponderirajo, kakor je določeno v členu 21.

4. Odbor SSN se sestane najmanj štirikrat letno. Dodatni sestanki se lahko skličejo na zahtevo Banke ali članov Odbora, kakor je določeno v poslovniku. Poleg tega lahko Odbor IS po pisnem postopku poda mnenje o zadevah iz člena 30(2).

Člen 30

Odgovornosti Odbora SSN, Banke in Komisije

1. Odbor SSN odobri:

(1) delovne smernice sklada in predloge za njihovo revizijo;

(2) investicijske strategije in poslovne načrte sklada, vključno s kazalci uspešnosti, na podlagi ciljev Sporazuma AKP-ES in splošnih načel razvojne politike Skupnosti;

(3) letna poročila Sklada za spodbujanje naložb;

(4) vse dokumente splošne politike, vključno s poročili o vrednotenjih, ki zadevajo Sklad za spodbujanje naložb.

2. Poleg tega Odbor SSN poda mnenje:

(1) o predlogih za odobritev subvencioniranja obresti po členu 2(7) in členu 4(2) Priloge II k Sporazumu. V takih primerih Odbor poda tudi mnenje o rabi teh subvencioniranih obresti;

(2) o predlogih za naložbo SSN za tiste projekte, o katerih je Komisija podala negativno mnenje;

(3) drugih predlogih, ki se nanašajo na Sklad za spodbujanje naložb, ki temeljijo na splošnih načelih, opredeljenih v operativnih smernicah.

3. Odgovornost Banke je, da Odboru SSN pravočasno predloži vse zadeve, ki zahtevajo odobritev ali mnenje Odbora IS, kot določata odstavka 1 in 2 tega člena. Vse predloge, predložene Odboru za podajo njegovega mnenja, je treba pripraviti v skladu z ustreznimi merili in načeli, opredeljenimi v delovnih smernicah.

4. Banka in Komisija tesno sodelujeta in po potrebi usklajujeta svoje dejavnosti. Zlasti:

(1) Banka skupaj s Komisijo pripravi osnutek delovnih smernic za sklad;

(2) Banka predhodno zahteva mnenje Komisije:

(a) o naložbenih strategijah, poslovnih načrtih in dokumentih splošne politike

(b) o skladnosti projektov javnega sektorja ali finančnega sektorja z ustrezno državno strategijo sodelovanja ali regionalno strategijo sodelovanja oziroma s splošnimi cilji Sklada za spodbujanje naložb;

(3) Banka zahteva tudi soglasje Komisije v zvezi z vsemi predlogi, predloženimi Odboru IS, za subvencioniranje obresti v skladu s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu AKP-ES in z merili, opredeljenimi v delovnih smernicah Sklada za spodbujanje naložb.

Če Komisija v roku dveh tednov po prejemu predloga ne sporoči svojega negativnega mnenja o zadevnem predlogu, se šteje, da je podala pozitivno mnenje ali da se s predlogom strinja. Kadar je za predlog iz točke 2(b) potrebno mnenje Komisije, Banka predloži svojo zahtevo v obliki kratkega memoranduma, v katerem so opisani cilji in osnova predlagane operacije, kot tudi njena ustreznost za državno strategijo.

5. Banka ne izvaja ukrepov, navedenih v odstavku 2, če Odbor IS ne poda pozitivnega mnenja.

Po prejemu pozitivnega mnenja Odbora SSN Banka odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki. Banka se lahko z vidika novih okoliščin odloči, da s predlogom ne nadaljuje. Banka občasno obvešča Odbor SSN in Komisijo o primerih, ko se je odločila, da s predlogom ne bo nadaljevala.

O posojilih iz svojih lastnih sredstev in o naložbah SSN, za katere ni potrebno mnenje Odbora SSN, Banka odloča v skladu s svojimi postopki, v primeru Sredstev pa v skladu s smernicami in naložbenimi strategijami, ki jih odobri Odbor SSN.

Ne glede na negativno mnenje Odbora IS o predlogu za odobritev subvencioniranja obresti Banka lahko nadaljuje z zadevnim posojilom brez ugodnosti subvencioniranja obresti. Banka redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, ko se je odločila za takšno ukrepanje.

Banka se lahko, ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v delovnih smernicah, in pod pogojem, da bistveni cilj zadevnega posojila ali naložbe IS ostane nespremenjen, odloči, da spremeni pogoje posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb, za katere je Odbor SSN podal pozitivno mnenje po odstavku 2, ali katerega koli posojila, za katerega je Odbor podal pozitivno mnenje o subvencioniranju obresti. Banka se zlasti lahko odloči, da poveča znesek posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb do 20 %.

Takšno povečanje lahko v zvezi s projekti s subvencioniranjem obresti iz člena 2(7)(a) Priloge II k Sporazumu privede do sorazmernega povečanja vrednosti subvencioniranih obresti. Banka redno obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, ko se je odločila za takšno ukrepanje. Če se zahteva povečanje vrednosti subvencije za projekte iz člena 2(7)(b) Priloge II k Sporazumu, mora Odbor SSN podati mnenje, preden Banka ukrepa naprej.

6. Banka upravlja naložbe Sklada za spodbujanje naložb in vsa sredstva na računu navedenega Sklada za spodbujanje naložb v skladu s cilji Sporazuma. Zlasti lahko sodeluje v upravnih in nadzornih organih pravnih oseb, kamor se vlaga sredstva Sklada za spodbujanje naložb, in lahko spodbija, uveljavlja in spreminja pravice, ki jih ima iz naslova Sklada za spodbujanje naložb.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Finančna uredba

Določbe za izvajanje tega sporazuma so predmet Finančne uredbe, ki jo pred začetkom veljavnosti Sporazuma AKP-ES sprejme Svet s kvalificirano večino, določeno v členu 21, na podlagi predloga Komisije po prejetju mnenja Banke o določbah, ki jo zadevajo, in Računskega sodišča, ustanovljenega na podlagi člena 247 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Računsko sodišče").

Člen 32

Finančni režimi

1. Ob koncu vsakega poslovnega leta Komisija sprejme poročilo prihodkov in odhodkov ter bilanco stanja 9. ERS.

2. Brez poseganja v odstavek 4 Računsko sodišče izvaja tudi svoja pooblastila v zvezi s financiranji 9. ERS. Pogoji, pod katerimi Sodišče izvaja svoja pooblastila, se določijo v Finančni uredbi iz člena 31.

3. Izvrševanje finančnega upravljanja 9. ERS, z izjemo financiranj, ki jih upravlja Banka, dodeli Komisiji Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino iz člena 21 tega sporazuma.

4. Komisija da Računskemu sodišču na voljo informacije iz člena 12, da slednje lahko na podlagi dokumentacije izvaja nadzor nad pomočjo, zagotovljeno iz sredstev 9. ERS.

5. Financiranja iz tistih sredstev 9. ERS, ki jih upravlja Banka, so predmet postopkov nadzora in izvrševanja, ki jih določa statut Banke za vsa njena financiranja. Banka pošlje Komisiji in Svetu vsako leto svoje letno poročilo o izvajanju financiranj iz sredstev 9. ERS, ki jih upravlja.

Člen 33

Prejšnji ERS

1. Vsa stanja, ki so ostala od prejšnjih ERS, se v skladu s členom 1(2)(b) prenesejo na 9. ERS in se brez poseganja v določbe iz spodaj navedenega odstavka 2 dodelijo v skladu s pogoji, določenimi bodisi s tem sporazumom bodisi s Sklepom.

2. Če znesek tako prenesenih sredstev iz prejšnjih ERS na določene državne in regionalne indikativne programe iz naslova 9. ERS, določene v členu 14(3)(c) in členu 19, presega 10 milijonov evrov za posamezno državo ali regijo, se s temi sredstvi, kar zadeva upravičenost do sodelovanja v razpisih in do dodeljevanja pogodb, upravlja v skladu s pravili izvornega ERS. Za tako prenesena sredstva v znesku do 10 milijonov evrov se glede upravičenosti do razpisov uporabljajo pravila, predpisana za 9. ERS.

Člen 34

Revizijska klavzula

Svet lahko soglasno in na predlog Komisije spremeni člene iz Poglavij od II do V, z izjemo člena 21. Banka je glede zadev, ki so povezane z njenimi dejavnostmi in dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb, vezana na predlog Komisije. Tovrstne spremembe se lahko predvidijo z namenom:

(a) da se zagotovi skladnost s Sporazumom AKP-ES in zlasti z njegovimi prilogami, ki določajo pravila za postopke izvajanja in upravljanja; in

(b) da se izboljša učinkovitost uporabe sredstev Evropskega razvojnega sklada. V tem kontekstu se pragove iz člena 24, na podlagi katerih se finančni predlogi predložijo Odboru ERS, in postopek odločanja iz člena 27 lahko ponovno preučijo leta 2003.

Člen 35

Ratifikacija, začetek veljavnosti in trajanje

1. Vsaka država članica odobri ta sporazum v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Vlada vsake države članice obvesti Generalni sekretariat Sveta Evropske unije o dokončanju postopka, potrebnega za začetek veljavnosti tega sporazuma.

2. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po prejemu uradnega obvestila, da ga je odobrila še zadnja država članica.

3. Ta sporazum se sklene za enak čas trajanja kot Finančni protokol, ki je priložen k Sporazumu AKP-ES. Ne glede na člen 2(4) pa ostane ta sporazum v veljavi, tako dolgo kot je potrebno, da se v celoti izvedejo vsa financiranja po Sporazumu AKP-ES in navedenem Finančnem protokolu.

Člen 36

Izvirni jeziki

Ta sporazum, sestavljen v enem izvirniku v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh enajstih besedil enako izvirno, se shrani v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki vsem vladam držav podpisnic posreduje overjen izvod. V potrditev tega so predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, podpisali ta sporazum.

EN FE DE LO CUAL, los representantes de los Gobiernos de los Estados miembros, reunidos en el seno del Consejo, abajo firmantes, suscriben el presente Acuerdo.TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede repræsentanter for medlemsstaternes regeringer, forsamlet i Rådet, underskrevet denne aftale.ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Vertreter der Regierungen der Mitgliedstaaten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.ΕΙΣ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι κάτωθι υπογράφοντες αντιπρόσωποι των κυβερνήσεων των κρατών μελών, συνελθόντες στα πλαίσια του Συμβουλίου, έθεσαν τις υπογραφές τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.IN WITNESS WHEREOF, the undersigned Representatives of the Governments of the Member States, meeting within the Council, have hereunto set their hands.EN FOI DE QUOI, les représentants des gouvernements des États membres, réunis au sein du Conseil, soussignés, ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.IN FEDE DI CHE, i rappresentanti dei governi degli Stati membri sottoscritti, riuniti in sede di Consiglio, hanno apposto le proprie firme in calce al presente accordo.TEN BLIJKE WAARVAN de vertegenwoordigers van de regeringen van de lidstaten, in het kader van de Raad bijeen, hun handtekening onder dit akkoord hebben gesteld.EM FÉ DO QUE os representantes dos Governos dos Estados-Membros, reunidos no Conselho, abaixo assinados, apuseram as suas assinaturas no final do presente Acordo.TÄMÄN VAKUUDEKSI alla mainitut neuvostossa kokoontuneet jäsenvaltioiden hallitusten edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.TILL BEVIS HÄRPÅ har undertecknade företrädare för medlemsstaternas regeringar, församlade i rådet, undertecknat detta avtal.

Hecho en Bruselas, el dieciocho de septiembre del año dos mil.Udfærdiget i Bruxelles den attende september to tusind.Geschehen zu Brüssel am achtzehnten September zweitausend.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα οκτώ Σεπτεμβρίου δύο χιλιάδες.Done at Brussels on the eighteenth day of September in the year two thousand.Fait à Bruxelles, le dix-huit septembre deux mille.Fatto a Bruxelles, addì diciotto settembre duemila.Gedaan te Brussel, de achttiende september tweeduizend.Feito em Bruxelas, em dezoito de Setembro de dois mil.Tehty Brysselissä kahdeksantenatoista päivänä syyskuuta vuonna kaksituhatta.Som skedde i Bryssel den artonde september tjugohundra.

Pour le gouvernement du Royaume de BelgiqueVoor de Regering van het Koninkrijk BelgiëFür die Regierung des Königreichs Belgien

+++++ TIFF +++++

For regeringen for Kongeriget Danmark

+++++ TIFF +++++

Für die Regierung der Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Για την Κυβέρνηση της Ελληνικής Δημοκρατίας

+++++ TIFF +++++

Por el Gobierno del Reino de España

+++++ TIFF +++++

Pour le gouvernement de la République française

+++++ TIFF +++++

Thar ceann Rialtas na hÉireannFor the Government of Ireland

+++++ TIFF +++++

Per il Governo della Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Pour le gouvernement du Grand-Duché de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

Voor de Regering van het Koninkrijk der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Für die Regierung der Republik Österreich

+++++ TIFF +++++

Pelo Governo da República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

Suomen hallituksen puolestaPå finska regeringens vägnar

+++++ TIFF +++++

På svenska regeringens vägnar

+++++ TIFF +++++

For the Government of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

[1] UL L 263, 19.9.1991, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 97/803/ES (UL L 329, 29.11.1997, str. 50) in razširjen s Sklepom 2000/169/ES (UL L 55, 29.2.2000, str. 67).

--------------------------------------------------