32004R0802

Uredba Komisije (ES) št. 802/2004

z dne 7. aprila 2004

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvi) [1], zlasti člena 23 (1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 [3], zlasti člena 23 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij je bila predelana, s precejšnjimi spremembami različnih določb te uredbe.

(2) Uredbo Komisije (ES) št. 447/98 [4] z dne 1. marca 1998 o priglasitvah, rokih in obravnavah, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89, je treba prilagoditi tako, da bo upoštevala te spremembe. Zaradi jasnosti jo je zato treba razveljaviti in nadomestiti z novo uredbo.

(3) Komisija je sprejela ukrepe glede obsega pristojnosti uradnikov za zaslišanje v nekaterih postopkih na področju konkurence.

(4) Uredba (ES) št. 139/2004 temelji na načelu obvezne priglasitve koncentracij, preden se začnejo izvajati. Na eni strani ima priglasitev pomembne pravne posledice, ki so ugodne za stranke, ki sodelujejo v nameravani koncentraciji, medtem ko morajo na drugi strani zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede priglasitve stranke plačati globo, obenem pa lahko to privede tudi do civilnopravno neugodnih posledic zanje. Zato je treba zaradi pravne varnosti natančno opredeliti predmet in vsebino podatkov, ki jih je treba posredovati v priglasitvi.

(5) Stranke, ki priglašajo, morajo v celoti in pošteno razkriti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o priglašeni koncentraciji.

(6) Uredba (ES) št. 139/2004 prav tako dovoljuje zadevnim podjetjem, da v utemeljeni vlogi, pred priglasitvijo, zahtevajo, da koncentracijo, ki izpolnjuje pogoje uredbe, predloži Komisiji ena ali več držav članic, ali da jo Komisija predloži eni ali več državam članic, odvisno od primera. Pomembno je, da se Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic zagotovijo zadostne informacije, ki jim bodo omogočile, da v kratkem časovnem obdobju ocenijo, ali je predložitev potrebna ali ne. Zato mora utemeljena vloga vsebovati določene specifične informacije.

(7) Zaradi poenostavitve in pospešitve presoje priglasitev in utemeljenih vlog je zaželeno predpisati uporabo obrazcev.

(8) Ker s priglasitvijo začnejo teči zakonski roki v skladu z Uredbo (ES) št. 139/2004, je prav tako treba določiti pogoje, ki določajo te roke, ter datum začetka njihove veljavnosti.

(9) Zaradi pravne varnosti je treba določiti pravila za računanje rokov, predpisanih z Uredbo (ES) št. 139/2004. Zlasti je treba določiti začetek in konec roka ter okoliščine za začasno ustavitev teka tega roka ob ustreznem upoštevanju okoliščin, ki so posledica izjemno kratkih rokov, ki so na voljo za postopke.

(10) Določbe, ki se nanašajo na postopek Komisije, je treba zasnovati tako, da v celoti ščitijo pravico do zaslišanja in pravice do obrambe. Zato naj Komisija razloči med strankami, ki priglašajo koncentracijo, drugimi strankami, ki sodelujejo v nameravani koncentraciji, in tretjimi osebami ter strankami, katerim namerava Komisija z odločbo naložiti globo ali periodične denarne kazni.

(11) Komisija mora dati strankam, ki priglašajo, in drugim strankam, udeleženim v nameravani koncentraciji, na njihovo zahtevo dati priložnost, da neformalno in strogo zaupno razpravljajo o nameravani koncentraciji, preden se jo priglasi. Komisija mora, poleg tega, po priglasitvi ohraniti tesne stike z omenjenimi strankami v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za razpravo z njimi o kakršnih koli praktičnih ali pravnih težavah, ki jih odkrije ob prvem preizkusu zadeve, in, če je mogoče, za odpravo tovrstnih težav na podlagi medsebojnega dogovora.

(12) V skladu z načelom pravice upoštevanja pravic do obrambe je treba strankam, ki priglašajo, dati možnost, da predložijo svoje mnenje k vsem pripombam, ki jih Komisija namerava upoštevati pri svojih odločitvah. Druge osebe, vpletene v nameravano koncentracijo, je treba prav tako obvestiti o pripombah Komisije in jim dati priložnost, da izrazijo svoje mnenje.

(13) Tretjim osebam, ki izkažejo zadosten interes, je treba prav tako dati možnost, da izrazijo svoje mnenje, če v ta namen vložijo pisni zahtevek.

(14) Različne osebe, ki so upravičene do predložitve pripomb, morajo to storiti pisno, v lastnem interesu in v interesu dobre uprave, ne glede na njihovo pravico, da po potrebi zahtevajo formalno ustno zaslišanje kot dopolnitev pisnega postopka. V nujnih primerih pa mora Komisija imeti možnost, da takoj opravi formalno ustno zaslišanje strank, ki priglašajo, drugih udeleženih strank ali tretjih oseb.

(15) Treba je opredeliti pravice oseb, ki jih je treba zaslišati, v kolikšnem obsegu naj jim bo dana pravica do vpogleda v spis Komisije, in pod kakšnimi pogoji so lahko zastopane ali imajo pravno pomoč.

(16) Pri omogočanju dostopa do dokumentacije bi Komisija morala zagotoviti varovanje poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov. Komisija bi morala imeti možnost, da podjetja, ki so predložila dokumentacijo ali izjave, zaprosi, da opredelijo zaupne podatke.

(17) Da bi Komisija lahko ustrezno ocenila zaveze, ki so jih dali priglasitelji, na podlagi katerih je koncentracija skladna s skupnim trgom, in zagotovila ustrezno posvetovanje z drugimi vpletenimi stranmi, tretjimi osebami in organi držav članic, kot predpisuje Uredba (ES) št. 139/2004, zlasti členi 18(1), 18(4), 19(1), 19(2), 19(3) in 19(5) te uredbe, se določijo postopek in roki za predložitev zavez iz členov 6(2) in 8(2) te uredbe.

(18) Prav tako je treba določiti pravila za določanje in računanje rokov, ki jih določi Komisija.

(19) Svetovalni odbor za koncentracije mora podati svoje mnenje na podlagi predhodnega osnutka odločbe. Zato se je treba z njim posvetovati o zadevi, ko je preiskava o zadevi zaključena. Takšno posvetovanje pa Komisiji ne preprečuje, da bi ponovno odprla preiskavo, če je to potrebno.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za nadzor nad koncentracijami, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 139/2004.

POGLAVJE II

PRIGLASITVE IN DRUGE VLOGE

Člen 2

Osebe, upravičene do priglasitev koncentracij

1. Priglasitve predložijo osebe ali podjetja iz člena 4(2) Uredbe (ES) št. 139/2004.

2. Če priglasitve podpišejo zastopniki oseb ali podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisno dokazilo, da so pooblaščeni za zastopanje.

3. Skupne priglasitve predloži skupni zastopnik, ki je pooblaščen za pošiljanje in prejem listin v imenu vseh strank, ki priglašajo.

Člen 3

Predložitev priglasitev

1. Priglasitve se predložijo na način, predpisan v obrazcu CO iz Priloge I. Pod pogoji iz Priloge II se priglasitve lahko predložijo na poenostavljenem obrazcu, kakor je določeno v prilogi. Skupne priglasitve se predložijo na enem samem obrazcu.

2. En izvirnik in 35 kopij obrazca CO ter dodatne dokumentacije se preložijo Komisiji. Priglasitev se posreduje na naslov iz člena 23(1) in v formatu, ki ga določi Komisija.

3. Dodatna dokumentacija so bodisi izvirniki ali kopije izvirnikov; za slednje stranke, ki priglašajo, potrdijo, da so verodostojne in popolne.

4. Priglasitve so v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Za stranke, ki priglašajo, je ta jezik tudi jezik postopka in vseh poznejših postopkov v zvezi z isto koncentracijo. Dodatna dokumentacija se predloži v izvirnem jeziku. Če izvirni jezik ni eden od uradnih jezikov Skupnosti, se priloži prevod v jeziku, ki se uporablja v postopku.

5. Če se priglasitve predložijo v skladu s členom 57 Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, so lahko v enem od uradnih jezikov držav EFTE ali v delovnem jeziku Nadzornega organa EFTE. Če izbrani jezik za priglasitev ni uradni jezik Skupnosti, stranke, ki priglašajo, istočasno dopolnijo vso dokumentacijo s prevodom v enega od uradnih jezikov Skupnosti. Glede na izbrani jezik prevoda se določi jezik, ki ga Komisija uporablja v postopkih za stranke, ki priglašajo.

Člen 4

Podatki in dokumenti, ki jih je treba predložiti

1. Priglasitve vsebujejo podatke, vključno z dokumenti, zahtevanimi v ustreznih obrazcih, ki se nahajajo v prilogah. Podatki morajo biti točni in popolni.

2. Komisija lahko odpravi obveznost predložitve kakršnih koli določenih podatkov v priglasitvi, vključno dokumentov ali kakršne koli druge zahteve iz Prilog I in II, če meni, da izpolnjevanje teh obveznosti ali zahtev ni nujno za proučitev zadeve.

3. Komisija strankam, ki priglašajo, ali njihovim zastopnikom nemudoma pisno potrdi, da je prejela priglasitev in kakršen koli odgovor na pismo, ki ga je poslala v skladu s členom 5(2) in 5(3).

Člen 5

Dan začetka veljavnosti priglasitve

1. V skladu z odstavki 2, 3 in 4 priglasitve začnejo veljati na dan, ko jih prejme Komisija.

2. Če so podatki, vključno z dokumenti, ki jih vsebuje priglasitev, bistveno nepopolni, Komisija stranke, ki priglašajo, ali njihove zastopnike o tem nemudoma pisno obvesti. V takih primerih priglasitev začne veljati na dan, ko Komisija prejme popolne podatke.

3. O bistvenih spremembah dejstev, vsebovanih v priglasitvi, ki se pojavijo po priglasitvi in za katere stranke, kipriglašajo, vedo ali bi morale vedeti, ali kakršnih koli novih podatkih, ki se pojavijo po priglasitvi in za katere stranke, ki priglašajo, vedo ali bi morale vedeti in ki bi jih morale priglasiti, če bi zanje vedele v času priglasitve, je treba nemudoma obvestiti Komisijo. V takšnih primerih, če bi te bistvene spremembe ali novi podatki imeli lahko pomemben vpliv na presojo koncentracije, Komisija lahko šteje priglasitev za veljavno na dan, ko prejme podatke o teh bistvenih spremembah; Komisija o tem nemudoma pisno obvesti stranke, ki priglašajo, ali njihove zastopnike.

4. Netočni ali zavajajoči podatki se štejejo za nepopolne.

5. Ko Komisija v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 139/2004 objavi, da je prejela priglasitev, navede datum njenega prejema. Če je ob nadaljnji uporabi odstavkov 2, 3 in 4 tega člena dan začetka veljavnosti priglasitve kasnejši kot dan, opredeljen v objavi, Komisija v naslednji objavi navede kasnejši datum.

Člen 6

Posebne določbe o utemeljenih vlogah, dodatkih in potrditvah

1. Utemeljene vloge v smislu člena 4(4) in 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004 vsebujejo podatke, vključno dokumente, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

2. Člen 2, člen 3(1), tretji stavek, 3(2) do (5), člen 4, člen 5(1), 5 (2), prvi stavek, 5(3), 5(4), člen 21 in člen 23 te uredbe se smiselno uporabljajo za utemeljene vloge v smislu člena 4(4) in 4(5) Uredbe (ES) št. 139/2004.

Člen 2, Člen 3(1), tretji stavek, 3(2) do (5), člen 4, člen 5(1) do (4), člen 21 in člen 23 te uredbe se smiselno uporabljajo za dodatke k priglasitvam in potrditvam v smislu člena 10(5) Uredbe (ES) št. 139/2004.

POGLAVJE II

ROKI

Člen 7

Začetek rokov

Roki pričnejo teči naslednji delovni dan, kakor je določeno v členu 24 te uredbe, po nastanku dogodka, na katerega se nanaša ustrezna določba Uredbe (ES) št. 139/2004.

Člen 8

Iztek rokov

Rok, izračunan v delovnih dneh, izteče ob koncu zadnjega delovnega dne.

Rok, ki ga določi Komisija glede na določen koledarski dan, izteče ob koncu tega dne.

Člen 9

Zadržanje teka roka

1. Roki iz člena 9(4), člena 10(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 139/2004 ne tečejo, kadar mora Komisija v skladu s členom 11(3) ali 13(4) te uredbe sprejeti odločbo, ali iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a) če se ji v roku ki ga določi, podatki, ki jih je zahtevala v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 od ene od strank, ki priglašajo, ali druge udeležene stranke, kakor so opredeljene v členu 11 te uredbe, ne predložijo ali če se ji posredujejo nepopolni podatki;

(b) če se ji v roku ki ga določi, podatki, ki jih je zahtevala v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 od tretje osebe, opredeljene v členu 11 te uredbe, ne predložijo ali če se ji posredujejo nepopolni podatki zaradi okoliščin, za katere je odgovorna ena od strank, ki priglašajo, ali druga udeležena stranka, opredeljena v členu 11 te pogodbe;

(c) če ena od strank, ki priglašajo, ali druga udeležena stranka, ki so opredeljene v členu 11 te uredbe, ne dovoli preiskave, za katero Komisija meni, da je potrebna na podlagi člena 13(1) Uredbe 139/2004, ali noče sodelovati pri izvajanju te preiskave v skladu s členom 13(2) te uredbe;

(d) če stranke, ki priglašajo, niso sporočile Komisiji bistvenih sprememb dejstev, vsebovanih v priglasitvi, ali kakršnih koli informacij, ki so omenjene členu 5(3) te uredbe.

2. Roki iz člena 9(4), člena 10(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 139/2004 ne tečejo, kadar mora Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 11(3) te uredbe, ne da bi najprej začela s z enostavnim zahtevkom za posredovanje informacije, zaradi okoliščin, za katere odgovarja eno od podjetij, vključenih v koncentracijo.

3. Roki iz člena 9(4), člena 10(1) in (3) Uredbe (ES) št. 139/2004 ne tečejo:

(a) v primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1, v času med iztekom roka, določenega v enostavnem zahtevku za posredovanje informacij, ter prejemom popolnih in točnih podatkov, ki jih določa odločba;

(b) v primerih iz točke (c) odstavka 1 v času med dnem neuspešnega poskusa izvedbe preiskave in dnem, ko se zaključi preiskava, odrejena z odločbo;

(c) v primerih iz točke (d) odstavka 1 v času od dne, ko se spremenijo dejstva, navedena v zgornjem odstavku, in dnem prejema popolnih in točnih podatkov.

(d) v primerih iz odstavka 2 v času od izteka roka, določenega z odločbo, in dnem prejema popolnih in točnih podatkov, kot jih določa odločba.

4. Zadržanje teka roka se začne na dan po dnevu dogodka, ki povzroči zadržanje. Konča se ob poteku dne, ko se vzrok zadržanja odpravi. Če ta dan ni delovni dan, se zadržanje roka konča, ko poteče naslednji delovni dan.

Člen 10

Spoštovanje rokov

1. Roki iz člena 4(4), četrtega pododstavka, člena 9(4), člena 10(1) in (3) ter člena 22(3) Uredbe (ES) št. 139/2004 se upoštevajo, ko Komisija sprejme ustrezno odločbo pred iztekom obdobja.

2. Roke iz člena 4(4), drugega pododstavka, člena 4(5), tretjega pododstavka, člena 9(2), člena 22(1), drugega pododstavka in 22(2), drugega pododstavka Uredbe (ES) št. 139/2004 upošteva zadevna država članica, kadar ta država članica pred iztekom obdobja pisno sporoči Komisiji ali se pridruži pisnemu zahtevku, odvisno od primera.

3. Rok iz člena 9(6) Uredbe (ES) št. 139/2004 se upošteva, kadar pristojni organ zadevne države članice obvesti zadevna podjetja na način, določen v tej določbi, pred iztekom obdobja.

POGLAVJE IV

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ZASLIŠANJA; ZASLIŠANJA

Člen 11

Stranke, ki se jih zasliši

Zaradi pravic do zaslišanja v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 139/2004 se razlikuje med naslednjimi osebami:

(a) strankami, ki priglašajo, to je osebami ali podjetji, ki predložijo priglasitev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(b) drugimi udeleženimi strankami, to je strankami, ki sodelujejo v predvideni koncentraciji in niso stranke, ki priglašajo, kot so prodajalec in podjetje, ki je cilj koncentracije;

(c) tretjimi osebami, to so fizične in pravne osebe, vključujoč odjemalci, dobavitelji in konkurentje, ki izkažejo ustrezen interes v smislu člena 18(4), drugega odstavka, Uredbe (ES) št. 139/2004, kar je zlasti primer

- pri članih upravnih ali vodstvenih organov zadevnih podjetij ali priznanih predstavnikih delavcev v teh podjetjih;

- pri združenjih potrošnikov, kadar predvidena koncentracija zadeva izdelke ali storitve, namenjene končnim porabnikom.

(d) strankami, v zvezi s katerimi namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (ES) 139/2004.

Člen 12

Odločbe o zadržanju izvajanja koncentracij

1. Če namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 139/2004, kar neugodno vpliva na eno ali več strank, v skladu s členom 18(1) te uredbe strankam,ki priglašajo in drugim udeleženim strankam pisno predloži svoje pripombe ter določi rok, v katerem smejo izraziti svoje mnenje.

2. Če je Komisija v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 začasno sprejela odločbo iz odstavka 1 tega člena, ne da bi strankam, ki priglašajo in drugim udeleženim strankam dala priložnost, da izrazijo svoje mnenje, jim nemudoma pošlje besedilo začasne odločbe in določi rok, v katerem smejo izraziti svoje mnenje.

Potem ko stranke, ki priglašajo, in druge udeležene stranke izrazijo svoje mnenje, Komisija sprejme končno odločbo, s katero razveljavi, spremeni ali potrdi začasno odločbo. Če svojega mnenja ne izrazijo pisno v določenem roku, postane po preteku tega roka začasna odločba Komisije dokončna.

Člen 13

Odločbe o vsebini zadeve

1. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu s členom 6(3) ali 8(2) do (6) Uredbe (ES) 139/2004, pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za koncentracije v skladu s členom 18(1) in (3) omenjene uredbe zasliši stranke.

Člen 12(2) te uredbe se smiselno uporablja kadar, pri izvajanju člena 18(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 Komisija začasno sprejme odločbo v skladu s členom 8(5) te uredbe.

2. Komisija pisno naslovi svoje pripombe strankam, ki priglašajo.

Kadar Komisija obvešča o pripombah, določi rok, v katerem ji lahko stranke, ki priglašajo, pisno sporočijo svoje pripombe.

Druge udeležene stranke Komisija pisno obvesti o omenjenih pripombah.

Komisija določi tudi rok, v katerem ji lahko te druge udeležene stranke pisno sporočijo svoje mnenje.

Komisija ni obvezna upoštevati pripomb, prejetih po izteku določenega roka.

3. Stranke, na katere je Komisija naslovila pripombe ali ki so bile o teh pripombah obveščene, pisno izrazijo svoje mnenje o njih v določenem roku. V svojih pisnih pripombah lahko predstavijo vse, kar jim je znano in je pomembno za njihovo obrambo, in priložijo vse ustrezne dokumente kot dokaz predstavljenih dejstev. Lahko tudi predlagajo, da Komisija zasliši osebe, ki ta dejstva lahko potrdijo. Komisiji na naslov njenega Generalnega direktorata za konkurenco pošljejo en izvirnik in 10 kopij svojih pripomb. Prav tako na isti naslov pošljejo elektronsko kopijo v formatu, ki ga določi Komisija. Komisija nemudoma pošlje kopije takšnih pisnih pripomb pristojnim organom držav članic.

4. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (ES) 139/2004, pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za koncentracije v skladu s členom 18(1) in (3) omenjene uredbe zasliši stranke, v zvezi s katerimi namerava sprejeti tako odločbo.

Postopek, določen v odstavku 2, prvem in drugem pododstavku, in odstavku 3, se smiselno uporablja.

Člen 14

Ustna zaslišanja

1. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu s členom 6(3) ali 8(2) do (6) Uredbe (ES) št. 139/2004, strankam, ki priglašajo in ki so to zahtevale v svojih pisnih pripombah, da priložnost, da predstavijo svoje dokazne razloge na formalnem ustnem zaslišanju. V drugih fazah postopka lahko da strankam, ki priglašajo, tudi priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

2. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu s členom 6(3) ali 8(2) do (6) Uredbe (ES) št. 139/2004, ostalim udeleženim strankam in ki so to zahtevale v svojih pisnih pripombah, da priložnost, da predstavijo svoje dokazne razloge na uradnem ustnem zaslišanju. V drugih fazah postopka lahko da ostalim udeleženim strankam tudi priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

3. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (ES) št. 139/2004, strankam ki priglašajo in ki jim namerava naložiti globo ali periodične denarne kazni, da priložnost, da predstavijo svoje dokazne razloge na uradnem ustnem zaslišanju, če to zahtevajo v svojih pisnih pripombah. V drugih fazah postopka lahko da tem strankam tudi priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

Člen 15

Vodenje formalnih ustnih zaslišanj

1. Formalna ustna zaslišanja povsem neodvisno vodi pooblaščenec za zaslišanje.

2. Komisija povabi osebe, ki naj bi bile zaslišane, na formalno ustno zaslišanje na dan, ki ga sama določi.

3. Komisija povabi pristojne organe držav članic k sodelovanju v vseh formalnih ustnih zaslišanjih.

4. Osebe, povabljene na zaslišanje, se ga udeležijo bodisi osebno bodisi jih zastopajo zakoniti zastopniki ali zastopniki, pooblaščeni v skladu z njihovimi ustanovnimi akti, če je to primerno. Podjetja in podjetniška združenja lahko zastopa tudi ustrezno pooblaščen zastopnik, imenovan izmed njihovih stalno zaposlenih.

5. Osebam, zaslišanim pred Komisijo, lahko pomaga njihov pravni svetovalec ali druge usposobljene osebe, če slednjim to dovoli pooblaščenec za zaslišanje.

6. Formalna zaslišanja niso javna. Vsaka oseba se zasliši ločeno ali v prisotnosti drugih povabljenih oseb, pri čemer se upošteva pravni interes podjetij v zvezi z varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov.

7. Pooblaščenec za zaslišanje dovoli osebam v smislu člena 11, službam Komisije in pristojnim organom držav članic, da med formalnim zaslišanjem postavljajo vprašanja.

Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira pripravljalni sestanek s strankami in službami Komisije zaradi omogočanja učinkovite organizacije formalnega zaslišanja.

8. Izjave vseh zaslišanih oseb se vnesejo v zapisnik. Zapisnik formalnega zaslišanja se na zahtevo lahko da na voljo osebam, ki so se udeležile zaslišanja. Upoštevati je treba pravni interes podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov.

Člen 16

Zaslišanje tretjih oseb

1. Če tretje osebe pisno zaprosijo za zaslišanje v skladu z drugim stavkom člena 18(4) Uredbe 139/2004, jih Komisija pisno obvesti o naravi in predmetu postopka ter določi rok, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje.

2. Tretje osebe iz odstavka 1 pisno izrazijo svoje mnenje v določenem roku. Komisija lahko po potrebi takšnim tretjim osebam, ki za to zaprosijo v svojih pisnih pripombah, da priložnost sodelovati na formalnem zaslišanju. Tudi v drugih primerih lahko da tem osebam priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

3. Komisija lahko prav tako katero koli fizično ali pravno osebo povabi, da pisno in ustno izrazi svoje mnenje, vključno na formalnem zaslišanju.

POGLAVJE V

DOSTOP DO DOKUMENTACIJE IN RAVNANJE Z ZAUPNIMI PODATKI

Člen 17

Dostop do dokumentacije in uporaba dokumentov

1. Komisija na zahtevo dovoli dostop do dokumentacije osebam, na katere je naslovila ugotovitve o možnih kršitvah, da bi jim omogočila uveljavljanje njihovih pravic do obrambe. Dostop se dovoli po priglasitvi ugotovitve o možnih kršitvah.

2. Komisija na zahtevo dovoli dostop do dokumentacije tudi drugim udeleženim strankam, ki so bile obveščene o pripombah, kolikor je to potrebno, da pripravijo svoje pripombe.

3. Pravica do dostopa do dokumentacije se ne nanaša na zaupne podatke ali na interno dokumentacijo Komisije ali pristojnih organov držav članic. Pravica do dostopa do dokumentacije prav tako ne velja za dopisovanje med Komisijo in pristojnimi organi držav članic ali med slednjimi.

4. Dokumenti, pridobljeni z dostopom do dokumentacije v skladu s tem členom, se lahko uporabljajo samo za ustrezen postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 139/2004.

Člen 18

Zaupni podatki

1. Komisija podatkov, vključno z dokumenti, ne posreduje ali ne daje na voljo, če vsebujejo poslovne skrivnosti ali druge zaupne podatke, za katere Komisija meni, da jih ni treba razkriti zaradi postopka.

2. Katera koli oseba, ki izrazi svoje mnenje v skladu s členom 12, 13 in 16 te uredbe, ali posreduje informacije v skladu s členom 11 Uredbe (ES) 139/2004, ali naknadno posreduje dodatne podatke Komisiji med potekom istega postopka, z navedbo razlogov jasno označi vsa gradiva, za katera meni, da so zaupna, in zagotovi posebno nezaupno verzijo podatkov do datuma, ki ga določi Komisija.

3. Ne glede na odstavek 2, Komisija lahko zahteva od oseb iz člena 3 Uredbe (ES) 139/2004, podjetij in podjetniških združenj v vseh primerih, ko predložijo dokumente ali izjave v skladu z Uredbo (ES) št. 139/2004, da označijo dokumente ali dele dokumentov, za katere menijo, da vsebujejo njihove poslovne skrivnosti ali druge zaupne podatke, ter da označijo podjetja, v zvezi s katerimi se takšni dokumenti smatrajo za zaupne.

Komisija lahko zahteva od oseb iz člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, podjetij ali podjetniških združenj, da označijo kateri koli del ugotovitev o možnih kršitvah, povzetka zadeve ali odločbe, ki jo je sprejela Komisija in ki po njihovem mnenju vsebuje poslovne skrivnosti.

Če so poslovne skrivnosti ali drugi zaupni podatki ugotovljeni, osebe, podjetja in podjetniška združenja zanje navedejo vzroke in zagotovijo posebno nezaupno verzijo podatkov do datuma, ki ga določi Komisija.

POGLAVJE VI

ZAVEZE UDELEŽENIH PODJETIJ

Člen 19

Roki za zavez

1. Zaveze, ki jih predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 139/2004, se predložijo Komisiji v največ 20 delovnih dneh od datuma prejema priglasitve.

2. Zaveze, ki jih predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 139/2004, se predložijo Komisiji v največ 65 delovnih dneh od datuma začetka postopka.

Kadar se, v skladu z drugim odstavkom člena 10(3) Uredbe (ES) št. 139/2004, rok za sprejem odločbe v skladu s členim 8(1), (2) in (3) podaljša, se 65-dnevni rok za predložitev zavez samodejno podaljša za enako število delovnih dni.

V izjemnih okoliščinah Komisija lahko sprejme zaveze, predložene po izteku roka za predložitev v smislu tega odstavka, pod pogojem ravnanja v skladu s postopkom, določenim v členu 19(5) Uredbe (ES) št. 139/2004.

3. Členi 7, 8 in 9 se smiselno uporabljajo.

Člen 20

Postopek za predlaganja zavez

1. Komisiji se na naslov njenega Generalnega direktorata za konkurenco predloži en izvirnik in 10 kopij zavez, ki jih Komisiji predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 139/2004. Prav tako na isti naslov pošljejo elektronsko kopijo v formatu, ki ga določi Komisija. Komisija nemudoma pošlje kopije takšnih zavez pristojnim organom držav članic.

2. Pri predlaganju zavez v skladu s členom 6(2) ali 8(2) Uredbe (ES) št. 139/2004, udeležena podjetja hkrati jasno označijo vse podatke, za katere menijo, da so zaupni, in za to navedejo vzroke, ter zagotovijo posebno nezaupno verzijo podatkov.

POGLAVJE VII

DRUGE DOLOČBE

Člen 21

Pošiljanje listin

1. Komisija lahko listine in vabila pošlje naslovnikom na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo proti potrdilu o prejemu;

(b) s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu;

(c) po telefaksu s prošnjo za potrdilo o prejemu;

(d) po teleksu;

(c) z elektronsko pošto s prošnjo za potrdilo o prejemu.

2. Če ta uredba ne predpisuje drugače, velja odstavek 1 tudi, kadar listine pošiljajo Komisiji stranke, ki priglašajo, druge udeležene stranke ali tretje osebe.

3. Če se listina pošlje po teleksu, telefaksu ali elektronski pošti, se šteje, da jo je naslovnik prejel na dan, ko je bila poslana.

Člen 22

Določanje rokov

Pri določanju rokov, predpisanih v skladu s členom 12(1) in (2) ter členoma 13(2) in 16(1), Komisija upošteva čas, potreben za pripravo izjav, in nujnost zadeve. Poleg tega upošteva delovne dni in tudi državne praznike v državi prejemnici sporočila Komisije.

Roki se določijo glede na točen koledarski datum.

Člen 23

Prejem listin s strani Komisije

1. V skladu z določbami člena 5(1) te uredbe je treba priglasitve poslati Komisiji na naslov njenega Generalnega sekretariata za konkurenco, kakor je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije.

2. Dodatne informacije, ki jih Komisija zahteva, da bi bile priglasitve popolne, mora Komisija prejeti na naslov iz člena 1.

3. Pisne pripombe na sporočila Komisije v skladu s členi 12(1) in (2), 13(2) in 16(1) te uredbe mora Komisija prejeti na naslov iz člena 1 pred iztekom roka, določenega za vsak posamezni primer.

Člen 24

Opredelitev delovnih dni

Izraz "delovni dnevi" v Uredbi (ES) št. 139/2004 in v tej uredbi pomeni vse dneve razen sobot, nedelj in dela prostih dni Komisije, kakor se objavijo v Uradnem listu Evropske unije pred začetkom vsakega leta.

Člen 25

Razveljavitev in prehodna določba

1. Ne glede na odstavka 2 in 3 se Uredba (ES) št. 447/98 razveljavi z dnem 1. maja 2004.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo.

2. Uredba (ES) št. 447/98 se še naprej uporablja za vse koncentracije, ki sodijo v področje uporabe Uredbe (EGS) št. 4064/89.

3. V odstavku 2, se oddelki 1 do 12 Priloge k Uredbi (ES) št. 447/98 nadomestijo z oddelki 1 do 11 Priloge I k tej uredbi. V takšnih primerih se sklicevanje na te oddelke v "uredbi o združitvi ES" in "izvedbene uredbe" razumejo kot da se nanašajo na ustrezne določbe Uredbe (EGS) št. 4064/89 in Uredbe (ES) št. 447/98.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. maja 2004.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2004

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL C 24, 29.1.2004, str. 1.

[2] UL C 395, 30.12.1989, str. 1.

[3] UL C 180, 9.7.1997, str. 1.

[4] UL L 61, 2.3.1998, Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OBRAZEC CO ZA PRIGLASITEV KONCENTRACIJE V SKLADU Z UREDBO (ES) ŠT. 139/2004

1. UVOD

1.1 Namen tega obrazca

Ta obrazec določa podatke, ki jih morajo stranke, ki priglašajo, navesti ob predložitvi priglasitve Evropski Komisiji o predlagani združitvi, prevzemu ali drugi koncentraciji. Sistem nadzora Evropske unije nad združitvami je določen z Uredbo Sveta (ES) Št. 139/2004 (v nadaljnjem besedilu "Uredba ES o združitvi") in z Uredbo Komisije (ES) Št. xx/2004 (v nadaljnjem besedilu "Izvedbena uredba"), katerima je priložen ta obrazec CO [1]. Besedilo teh uredb, skupaj z drugimi dokumenti se nahaja na strani Konkurenca spletne strani Europa za Komisijo.

Da bi omejila čas in stroške v zvezi s spoštovanjem različnih nadzornih postopkov glede združitev v nekaterih posameznih državah, je Evropska Unija vzpostavila tak sistem nadzora nad združitvami, po katerem Evropska Komisija koncentracije z razsežnostjo Skupnosti (običajno tam, kjer stranke, sodelujoče v koncentraciji, dosegajo nekatere pragove v prometu) [2] ocenjuje v okviru enega samega postopka (načelo "one stop shop"). Združitve, pri katerih pragovi v prometu niso doseženi, lahko pridejo v pristojnost organov držav članic, ki so zadolženi za nadzor nad združitvami.

Uredba ES o združitvi zahteva, da Komisija odločitev sprejme v zakonskem roku. V začetni fazi ima Komisija običajno na voljo 25 delovnih dni za sprejetje odločitve, da bodisi odobri koncentracijo ali da "prične postopek", to je, da začne s postopkom poglobljenega preverjanja [3]. Če se Komisija odloči za začetek postopka, mora končno odločitev o zadevi običajno sprejeti najpozneje v roku 90 delovnih dni po datumu začetka postopkov [4].

V zvezi z omenjenimi roki in glede na delo po načelu "one stop shop", je izredno pomembno, da Komisija pravočasno dobi na voljo podatke, zahtevane za izvedbo potrebne preiskave, in za ocenitev vpliva koncentracije na zadevne trge. To zahteva, da naj bo določena količina podatkov na voljo v času priglasitve.

Priznava se, da so podatki, ki jih zahteva ta obrazec vsebinski. Izkušnje vendarle kažejo na to, da glede na posebne značilnosti vsakega primera vsi podatki niso vedno potrebni za ustrezno preučitev predlagane koncentracije. Če ste skladno temu mnenja, da nekateri posebni podatki, ki jih zahteva ta obrazec, niso potrebni za preučitev primera s strani Komisije, vam svetujemo, da Komisijo zaprosite za oprostitev pošiljanja nekaterih podatkov ("opustitev obveznosti"). Za več podrobnosti glej oddelek 1.3(g).

Stiki pred priglasitvijo so zelo pomembni za stranke, ki priglašajo, in za Komisijo pri določanju natančne količine podatkov, ki se zahtevajo za priglasitev in ki ima v večini primerov za posledico občutno zmanjšanje zahtevanih podatkov. Stranke, ki priglašajo, se lahko obrnejo na publikacijo "Commision's Best Practices on the Conduct of EC Merger Control Proceedings", ki nudijo ustrezna navodila v zvezi s stiki pred priglasitvijo in pripravo na priglasitev.

Poleg tega je treba vzeti na znanje, da se za priglasitev nekaterih koncentracij, za katere je malo verjetno, da bodo sporne z vidika konkurence, lahko uporabi poenostavljene obrazec, ki je priložen Prilogi II Izvedbene uredbe.

1.2 Kdo je dolžan priglasiti

V primerih združitve v smislu člena 3(1)(a) Uredbe ES o združitvi ali pridobitve skupnega nadzora podjetja v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvi, priglasitev skupaj –opravijo stranke združitve ali glede na dani primer stranke, ki pridobijo skupni nadzor [5].

V primeru pridobitve nadzornega deleža s strani nekega podjetja v drugem podjetju mora priglasitev izpolniti pridobitelj.

V primeru javnega razpisa za prevzem podjetja mora priglasitev izpolniti ponudnik.

Vsaka stranka, ki izpolnjuje vlogo za priglasitev, odgovarja za točnost podatkov, ki jih navede.

1.3 Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi

Vsi podatki, zahtevani s tem obrazcem, morajo biti točni in popolni. Zahtevane podatke je treba posredovati v ustreznem oddelku tega obrazca.

Pri tem je treba upoštevati zlasti naslednje:

(a) V skladu s členom 10(1) Uredbe ES o združitvi in členom 5(2) in (4) Izvedbene uredbe roki Uredbe ES o združitvi v zvezi s priglasitvijo ne začnejo teči vse dotlej, dokler Komisija ne prejme vseh podatkov, ki jih je potrebno dati na voljo ob priglasitvi. Ta zahteva mora Komisiji zagotoviti možnost, da priglašeno koncentracijo lahko oceni v okviru strogih časovnih omejitev, ki jih določa Uredba ES o združitvi.

(b) Stranke, ki priglašajo, morajo v času priprave priglasitve preveriti, da so imena in številke za stike in še zlasti posebne številke faksa in elektronski naslovi, sporočeni Komisiji, natančni, ustrezni in veljavni.

(c) Nepravilni ali zavajajoči podatki v priglasitvi se štejejo za nepopolne podatke (člen 5(4) Izvedbene uredbe).

(d) Če je priglasitev nepopolna, Komisija stranke, ki priglašajo, ali njihove zastopnike o tem nemudoma pisno obvesti. Priglasitev postane veljavna samo na datum, ko Komisija prejme popolne in natančne podatke (člen 10(1) Uredbe ES o združitvi, člena 5(2) in (4) Izvedbene uredbe).

(e) Skladno s členom 14(1) Uredbe ES o združitvi se strankam, ki priglašajo in ki bodisi namerno ali iz malomarnosti posredujejo nepravilne ali zavajajoče podatke, lahko naloži globa do 1 % celotnega prometa zadevnega podjetja. Poleg tega, v skladu s členom 6(3)(a) in členom 8(6)(a) Uredbe ES o združitvi Komisija lahko prekliče svojo odločitev o združljivosti priglašene koncentracije, kjer ima ta podlago na nepravilnih podatkih, za katere je odgovorno eno od podjetij.

(f) Komisijo lahko pisno zaprosite, da slednja vlogo za priglasitev sprejme kot popolno ne glede na to, da ne posredujete podatkov, ki se zahtevajo v tem obrazcu, če vam taki podatki delno ali v celoti niso dostopni na razumen način (na primer ker podatki o ciljnem podjetju med sovražnim prevzemom niso dosegljivi).

Komisija bo tako vlogo preučila, če navedete razloge za nedosegljivost podatkov in da te podatke nadomestite z najboljšimi možnimi približki ocen za manjkajoče podatke skupaj z navedbo virov. Razen tega je, kjer je to mogoče, treba navesti, kje bi Komisija lahko pridobila podatke, ki jih strankam, ki priglašajo, ni uspelo pridobiti.

(g) Komisijo lahko pisno zaprosite, da slednja vlogo za priglasitev sprejme kot popolno ne glede na to, da ji ne predložite podatkov, ki se zahtevajo v tem obrazcu, če menite, da kakršen koli poseben zahtevani podatek v polni ali skrajšani obliki ni potreben za preučitev primera s strani Komisije.

Komisija bo tako prošnjo preučila pod pogojem, da navedete ustrezne razloge, zakaj omenjeni podatki niso pomembni in potrebni za njeno preučitev priglašene operacije. To morate obrazložiti v vaših stikih s Komisijo še pred priglasitvijo in predložiti pisno prošnjo za oprostitev tako, da Komisijo zaprosite, da odpravi obveznost predložitve teh podatkov v skladu s členom 4(2) Izvedbene uredbe ES.

1.4 Postopek priglasitve

Vloga za priglasitev mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti. Ta jezik bo zato jezik, uporabljen v postopkih za vse stranke, ki priglašajo. Kjer se priglasitve opravijo v skladu s členom 12 Protokola 24 k Sporazumu EGP v uradnem jeziku ene od držav EFTA, ki ni uradni jezik Skupnosti, mora priglasitev sočasno biti dopolnjena s prevodom v enega od uradnih jezikov Skupnosti.

Za predstavljanje podatkov, ki se zahtevajo s tem obrazcem, je treba uporabljati številke, navedene v oštevilčenju oddelkov in odstavkov iz obrazca, podpisati izjavo, predvideno z Oddelkom 11 in priložiti dodatno dokumentacijo. Pri izpolnjevanju oddelkov od 7 do 9 tega obrazca se stranke, ki priglašajo, pozove k preučitvi ali je zaradi preglednosti omenjene oddelke bolje predstaviti po številčnem zaporedju ali jih združiti skupaj po skupinah za vsako posamezno zadevno tržišče (ali skupino zadevnih tržišč).

Zaradi preglednosti se lahko določeni podatki posredujejo v prilogah. Vendar je zelo pomembno, da so vsi ključni vsebinski deli informacij in zlasti podatki o tržnih deležih strank in njihovih največjih konkurentov vsebovani v sklopu obrazca CO. Priloge k temu obrazcu se uporabljajo samo kot dopolnilo k podatkom, navedenim v obrazcu.

Podatki za stike morajo biti dani na voljo v formatu, ki ga predvideva Generalni direktorat Komisije za konkurenco. Za pravilen preiskovalni proces je ključnega pomena, da so podatki za stike točni. Večkratni primeri navajanja nepravilnih podatkov za stike so lahko razlog, da se vloga za priglasitev upošteva kot nepopolna.

Dodatne dokumente je treba predložiti v njihovem originalnem jeziku; kadar slednji ni uradni jezik Skupnosti, se morajo dokumenti prevesti v jezik postopka (člen 3(4) Izvedbene uredbe).

Dodatni dokumenti so lahko izvirni dokumenti ali kopije izvirnikov. V slednjem primeru mora predlagatelj priglasitve potrditi, da so verodostojni in popolni.

En izvirnik in 35 kopij obrazca CO ter dodatna dokumentacija se predložijo Generalnemu direktoratu Komisije za konkurenco.

Priglasitev se pošlje na naslov, naveden v členu 23(1) Izvedbene uredbe, in v formatu, ki ga občasno določi Komisija. Ta naslov je objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Priglasitev je treba poslati na Komisijo na delovni dan, kakor je določeno v členu 24 Izvedbene uredbe ES. Da bi bila zavedena na isti dan, jo je treba dostaviti pred 17.00 uro od ponedeljka do četrtka ter pred 16.00 uro ob petkih in na delovne dneve pred državnimi prazniki in drugimi prazniki, kakor to določa Komisija in je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Pri pošiljanju se je treba ravnati po varnostnih navodilih, ki so objavljena na spletni strani GD Konkurenca.

1.5 Zaupnost podatkov

Člen 287 Pogodbe in člen 17(2) Uredbe ES o združitvi ter ustrezne določbe Sporazuma EGP [6] od Komisije, držav članic, Nadzornega organa EFTA in držav EFTA, njihovih uradnikov in drugih uslužbencev zahtevajo, da ne razkrijejo podatkov, ki so jih pridobili v času uporabe omenjene uredbe in za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Isto načelo je treba uporabljati tudi pri varovanju zaupnosti med strankami, ki priglašajo.

Če menite, da bi bili vaši interesi ogroženi, če bi kateri koli od podatkov bili objavljeni ali kako drugače razkriti drugim strankam, pošljite te podatke ločeno z jasno oznako "Poslovna skrivnost" na vsaki strani. Navesti morate tudi vzroke, zakaj ti podatki ne smejo biti razkriti ali objavljeni.

Pri združitvah ali skupnih prevzemih ali v drugih primerih, ko vlogo za priglasitev izpolni več kot ena stranka, se lahko poslovne skrivnosti posredujejo v ločenih ovitkih in se v vlogi navajajo kot priloga. Vse take priloge morajo biti vsebovane v predloženi vlogi za priglasitev, da bi slednja lahko bila upoštevana kot popolna.

1.6 Definicije in navodila za namene tega obrazca

Stranka, ki priglaša, ali stranke: v primerih, ko vlogo za priglasitev predloži samo eno od podjetij, ki je udeleženo v operacijo, se izraz "stranke, ki priglašajo -" uporablja samo za podjetje, ki dejansko predloži vlogo za priglasitev.

Udeleženec (udeleženci) koncentracije ali udeleženci: ti izrazi se nanašajo na stranke prevzemnice in hkrati tudi na prevzete stranke, ali na stranke združitve, vključno z vsemi podjetji, v katerih se pridobi kontrolni delež ali ki so predmet objave javne ponudbe.

Če ni drugače določeno, izraza stranka(e), ki priglaša(jo), in udeleženec (udeleženci) koncentracije vključujeta vsa podjetja, ki spadajo v isto skupino kakor omenjene stranke.

Prizadeti trgi: Oddelek 6 tega obrazca zahteva od strank, ki priglašajo, da opredelijo upoštevne proizvodne trge in da ugotovijo, kateri od teh upoštevnih trgov so predvidoma lahko prizadeti zaradi priglašene operacije. Ta definicija prizadetega trga se uporablja za podlago za zahtevanje podatkov o vrsti drugih vprašanj, vsebovanih v tem obrazcu. Tako definirani trgi s strani strank, ki priglašajo, so v tem obrazcu poimenovani z izrazom prizadet(i) trg(i). Ta izraz se lahko nanaša na upoštevne trge bodisi s proizvodi ali storitvami.

Leto: vse navedbe besede leto v tem obrazcu je treba, če ni drugače določeno, razumeti v pomenu koledarskega leta. Vsi podatki, zahtevani v tem obrazcu se nanašajo, če ni drugače določeno, na leto pred priglasitvijo.

Finančne podatke, zahtevane v oddelkih od 3.3 do 3.5, je treba navesti v evrih po prevladujočem povprečnem menjalnem tečaju za zadevna leta ali za druga zadevna obdobja.

Vsi sklici iz tega obrazca se, če ni drugače navedeno, nanašajo na ustrezne člene in odstavke Uredbe ES o združitvi.

1.7 Obveščanje zaposlenih in njihovih zastopnikov

Komisija bi želela opozoriti na obveznosti, za katere so stranke, ki sodelujejo v koncentraciji, odgovorne v okviru pravil Skupnosti in/ali lastnih nacionalnih pravil o obveščanju in svetovanju svojih uslužbencev in/ali njihovih zastopnikov glede poslovnih dogodkov v zvezi s koncentracijo.

ODDELEK 1

Opis koncentracije

1.1 Navedite kratek povzetek koncentracije z določitvijo strank, ki sodelujejo v koncentraciji, vrsto koncentracije (na primer, združitev, prevzem, skupno podjetje), področja dejavnosti strank, ki priglašajo, trgi, na katere bo vplivala koncentracija (vključno z glavnimi prizadetimi trgi [7] ter strateško in ekonomsko utemeljitev za koncentracijo.

1.2 Navedite povzetek (do 500 besed) podatkov, predvidenih v okviru Oddelka 1.1. Ta povzetek je namenjen objavi na spletni strani Komisije na datum priglasitve. Povzetek mora biti sestavljen tako, da ne vsebuje zaupnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.

ODDELEK 2

Podatki o strankah

2.1 Podatki o stranki, ki priglaša (ali strankah)

Navedite naslednje podatke:

2.1.1 ime in naslov podjetja;

2.1.2 vrsta poslovne dejavnosti podjetja;

2.1.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna oseba za stike, in

2.1.4 naslov za vročanje stranke, ki priglaša (za vsako stranko, ki priglaša), na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navedeno mora biti ime, telefonska številka in elektronski naslov osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

2.2 Podatki o drugih udeležencih [8] koncentracije

Za vsako stranko, ki sodeluje v koncentraciji (razen strank/e, ki priglaša/jo), navedite naslednje podatke:

2.2.1 ime in naslov podjetja;

2.2.2 vrsto poslovne dejavnosti podjetja;

2.2.3 ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna oseba za stike, in

2.2.4 naslov za vročanje stranke (ali za vsako stranko), na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navedeno mora biti ime, telefonska številka in elektronski naslov osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

2.3 Imenovanje zastopnikov

Če priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so za zastopanje pooblaščeni. Pisni dokaz mora vsebovati ime in položaj oseb, ki podelijo tako pooblastilo.

Navedite naslednje kontaktne podatke o zastopnikih, ki so pooblaščeni za delovanje v korist strank, sodelujočih v koncentraciji, in navedite koga zastopajo:

2.3.1 ime zastopnika;

2.3.2 naslov zastopnika;

2.3.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov kontaktne osebe, in

2.3.4 naslov zastopnika (v Bruslju, če je na voljo), kateremu se pošilja korespondenca in predložijo dokumenti.

ODDELEK 3

Podatki o koncentraciji

3.1 Opišite vrsto koncentracije, ki se priglaša. Pri tem navedite:

(a) ali je predlagana koncentracija popolna pravno-formalna združitev, pridobitev izključnega ali skupnega nadzora, polno delujoče skupno podjetje v smislu člena 3(4) Uredbe ES o združitvi ali pogodba ali drugo sredstvo, ki dodeljuje neposredni ali posredni nadzor v smislu člena 3(2) Uredbe ES o združitvi;

(b) ali so predmet koncentracije cele stranke ali deli strank;

(c) kratek opis ekonomske ali finančne strukture koncentracije;

(d) ali ima javna ponudba za vrednostne papirje ene stranke s strani druge stranke podporo nadzornih svetov uprav ali drugih teles, ki zakonito zastopajo to stranko;

(e) predlagani ali pričakovani datum vseh pomembnejših poslovnih dogodkov, s katerimi naj bi se izvršila koncentracija;

(f) predlagana lastniška in nadzorna struktura po zaključku koncentracije;

(g) vsa finančna ali druga podpora, ki jo je katera koli od strank prejela iz katerega koli vira (vključno z javnimi organi) ter vrsta in znesek te podpore; in

(h) gospodarski sektorji, udeleženi v koncentracijo.

3.2 Navedite vrednost posla (nabavna cena ali vrednost vseh vključenih sredstev, odvisno od primera);

3.3 Za vsako podjetje, na katero se nanaša koncentracija [9], navedite naslednje podatke [10] za zadnje proračunsko leto:

3.3.1 svetovni promet;

3.3.2 promet v okviru Skupnosti;

3.3.3 promet v okviru EFTE;

3.3.4 promet v posamezni državi članici;

3.3.5 promet v vsaki državi EFTE;

3.3.6 po potrebi državo članico, v kateri so dosežene več kot dve tretjini prometa v okviru Skupnosti; in

3.3.7 po potrebi državo EFTE, v kateri so dosežene več kot dve tretjini prometa v okviru EFTE.

3.4 Če posel ne dosega pragov iz člena 1(2), navedite za namen člena 1(3) Uredbe o združitvi ES naslednje podatke za zadnje proračunsko leto:

3.4.1 države članice, v katerih je skupni promet vseh zadevnih podjetij višji od 100 milijonov evrov in

3.4.2 države članice, v katerih je skupni promet vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij več kot 25 milijonov evrov.

3.5 Za določitev, ali koncentracija izpolnjuje pogoje kot primer sodelovanja EFTE [11], navedite naslednje podatke v zvezi z zadnjim proračunskim letom:

3.5.1 ali znaša skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav EFTE 25 % ali več njihovega skupnega prometa na ozemlju EGP?

3.5.2 ali ima vsako od najmanj dveh udeleženih podjetij promet, ki presega 250 milijonov evrov na ozemlju držav EFTE?

3.6 Opišite gospodarsko utemeljitev koncentracije.

ODDELEK 4

Lastništvo in nadzor [12]

4.1 Za vsako od strank koncentracije navedite seznam vseh podjetij, ki sodijo v isto skupino.

Ta seznam mora vsebovati:

4.1.1 vsa podjetja ali osebe, ki te stranke neposredno ali posredno nadzorujejo;

4.1.2 vsa podjetja, dejavna na katerem koli prizadetem trgu, [13] ki jih neposredno ali posredno nadzorujejo:

(a) te stranke;

(b) katero koli podjetje, opredeljeno v 4.1.1.

Za vsak zgoraj navedeni vnos je treba opredeliti vrsto in sredstva nadzora.

V tem odstavku zahtevani podatki so lahko prikazani v obliki organigramov ali diagramov, ki prikazujejo strukturo lastništva in nadzora podjetij.

4.2 Glede strank koncentracije ter vsakega podjetja ali osebe, opredeljene kot odgovor na oddelek 4.1, navedite:

4.2.1 seznam vseh podjetij, ki so dejavna na zadevnih trgih (zadevni trgi so opredeljeni v oddelku 6) in na katerih imajo podjetja ali posamezne osebe skupine, posamezno ali skupno 10 % ali več glasovalnih pravic, izdanega delniškega kapitala ali drugih vrednostnih papirjev;

v vsakem primeru navedite lastnika deleža in višino njegove udeležbe.

4.2.2 za vsako podjetje seznam članov njegovega upravnega odbora, ki so tudi člani upravnega ali nadzornega odbora katerega koli podjetja, dejavnega na zadevnih trgih in (če je to primerno) za vsako podjetje seznam članov njegovega nadzornega odbora, ki so tudi člani upravnega odbora katerega koli drugega podjetja, ki je dejavno na zadevnih trgih;

v vsakem primeru navedite ime drugega podjetja in njegovega položaja;

4.2.3 podrobnosti o prevzemih v zadnjih treh letih s strani zgoraj opredeljenih skupin (oddelek 4.1) podjetij, dejavnih na zadevnih trgih iz oddelka 6.

Zaradi boljšega razumevanja se lahko v ta namen zagotovljene informacije prikažejo z organigrami ali diagrami.

ODDELEK 5

Dodatna dokumentacija

Stranke, ki priglašajo, morajo zagotoviti naslednje:

5.1 kopije končnih ali najnovejših različic vseh dokumentov, ki vzpostavljajo koncentracijo, bodisi s sporazumom med strankami koncentracije, pridobitvijo nadzornega deleža ali javnim razpisom; in

5.2 v javni ponudbi kopijo ponudbenega dokumenta; če v času priglasitve ni na voljo, jo je treba predložiti čim prej in ne kasneje kot je bila poslana delničarjem;

5.3 kopije najnovejših letnih poročil in obračunov vseh strank koncentracije; in

5.4 kopije vseh analiz, poročil, študij, raziskav in vseh primerljivih dokumentov, ki so bili pripravljeni za člana ali s strani člana upravnega odbora ali nadzornih organov, ali za osebo ali s strani osebe, ki opravlja enake funkcije (ali kateri so bile dodeljene ali zaupane takšne funkcije) ali za zbor delničarjev zaradi ocenitve ali analize koncentracije glede tržnih deležev, konkurenčnih pogojev, konkurentov (dejanskih ali potencialnih), razloge za koncentracijo, ki bi morebiti povečala prodajo ali razširitev na druge proizvodne ali geografske trge in/ali splošne tržne pogoje [14].

Za vsakega od teh dokumentov navedite (če že ni navedeno v samem dokumentu) datum priprave ter ime in naziv vsakega posameznika, ki je pripravil posamezne dokumente.

ODDELEK 6

Opredelitve trga

Upoštevni proizvodni in geografski trgi določajo obseg, znotraj katerega se mora oceniti [15] tržna moč nove enote, ki izhaja iz koncentracije.

Stranka ali stranke, ki priglaša(jo), morajo predložiti zahtevane podatke ob upoštevanju naslednjih opredelitev:

I. Upoštevni proizvodni trgi:

Upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki se glede na značilnosti proizvodov, njihovo ceno in njihov namen uporabe štejejo za zamenljive ali nadomestljive s strani potrošnika. Upoštevni proizvodni trg lahko v nekaterih primerih sestavlja več posameznih proizvodov in/ali storitev, ki imajo v glavnem enake fizične ali tehnične značilnosti in so medsebojno zamenljivi.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega proizvodnega trga, obsegajo analizo razlogov, zakaj so določeni proizvodi ali storitve vključeni na te trge in zakaj so drugi izključeni, pri čemer je uporabljena zgornja opredelitev in upoštevani dejavniki, kot so npr. nadomestljivost, pogoji konkurence, cene, navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja ali drugi dejavniki, pomembni za določanje proizvodnega trga (npr. nadomestljivost na strani ponudbe v ustreznih primerih).

II. Upoštevni geografski trgi

Upoštevni geografski trg sestavlja področje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo in povpraševanje po upoštevnih proizvodih ali storitvah, na katerem so konkurenčni pogoji dovolj homogeni in ki se od sosednjih geografskih področij lahko razlikujejo zlasti po konkurenčnih pogojih, ki so na teh področjih precej drugačni.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega geografskega trga, obsegajo med drugim vrsto in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj vstopnih ovir, potrošnikove prednostne izbire, znatne razlike v tržnih deležih podjetja med sosednjimi geografskimi področji ali velike cenovne razlike.

III. Prizadeti trgi:

6.1. Za namene informacij, zahtevanih v tem obrazcu, prizadeti trgi iz upoštevnih proizvodnih trgov zadevajo področje EGP, Skupnost, področje držav EFTE, državo članico ali katero koli državo EFTE:

(a) kadar dve ali več strank koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem trgu in znaša skupni tržni delež 15 % ali več. To so horizontalne povezave;

(b) kadar ena ali več strank koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom, na katerem deluje katera druga stranka koncentracije in kateri koli od njihovih posamičnih ali skupnih tržnih deležev na eni ali drugi ravni znaša 25 % ali več, ne glede na to, če obstaja ali ne obstaja med strankami koncentracije kak odnos med dobaviteljem in odjemalcem [16]. To so vertikalne povezave.

Na podlagi zgornjih opredelitev in mejnih vrednosti tržnih deležev navedite naslednje podatke [17]:

- Opredelite vsakega od prizadetih trgov v smislu oddelka III:

- na ravni EGP, Skupnosti ali EFTE;

- na ravni posameznih držav članic ali držav EFTE.

6.2 Poleg tega navedite in obrazložite stališče strank - predlagateljic glede obsega upoštevnega geografskega trga v smislu oddelka II v zvezi z vsakim od zgoraj opredeljenih prizadetih trgov.

IV. Drugi trgi, na katerih bi lahko imelo priglašeno poslovanje znatne posledice

6.3 Na podlagi zgornjih opredelitev opišite proizvodni in geografski obseg trgov razen prizadetih trgov, opredeljenih v oddelku 6.1, na katerih bi lahko imelo priglašeno poslovanje znatne posledice, na primer:

(a) če ima katera koli stranka koncentracije več kot 25 % tržni delež in če je katera koli druga stranka koncentracije potencialni konkurent na tem trgu. Stranka se lahko obravnava kot potencialni konkurent, zlasti če načrtuje vstop na trg ali če je pripravila ali uveljavljala takšne načrte v zadnjih dveh letih;

(a) če ima katera koli stranka koncentracije več kot 25 % tržni delež in če ima katera koli druga stranka koncentracije pomembne pravice do intelektualne lastnine na tem trgu.

(c) če je katera koli stranka koncentracije prisotna na proizvodnem trgu, ki je sosednji trg in tesno povezan s proizvodnim trgom, na katerem je dejavna katera koli druga stranka koncentracije, in pri čemer znašajo posamični ali skupni tržni deleži strank na katerem koli od teh trgov 25 % ali več. Proizvodni trgi so tesno povezani s sosednimi trgi, če so proizvodi medsebojno dopolnjujoči [18] ali če spadajo v paleto proizvodov, ki jih običajno kupuje ista kategorija odjemalcev za isto končno uporabo [19];

če takšni trgi v celoti ali delno vključujejo EGP.

Da bi Komisiji od samega začetka omogočili vpogled v konkurenčne posledice predlagane koncentracije na trgih, opredeljenih v pričujočem oddelku 6.3, se stranke, ki priglašajo, poziva, da glede teh trgov predložijo informacije v obliki obrazca v skladu z oddelkoma 7 in 8.

ODDELEK 7

Podatki o prizadetih trgih

Za vsak prizadet upoštevni proizvodni trg, za vsakega od zadnjih treh proračunskih let [20]:

(a) za območje EGP;

(b) za Skupnost v celoti;

(c) za celotno ozemlje držav EFTE;

(d) posamično za vsako državo članico in državo EFTE, v kateri poslujejo udeleženci koncentracije; in

(e) v kateri je po mnenju strank, ki podajo uradno obvestilo, upoštevni geografski trg drugačen;

posredujte naslednje:

7.1 oceno skupne velikosti trga glede na vrednosti prodaje (v evrih) in obsega (enote) [21]. Navedite osnovo in vire za izračune in predložite razpoložljive dokumente, ki potrjujejo te izračune;

7.2 obseg in vrednost prodaje, pa tudi oceno tržnih deležev vsakega udeleženca koncentracije;

7.3 oceno tržnega deleža po vrednosti (in po potrebi po obsegu) vseh konkurentov (vključno z uvozniki), ki imajo vsaj 5 % obravnavanega geografskega trga. Na podlagi tega ocenite indeks HHI za obdobje pred in po združitvi [22] ter razliko med njima (delta) [23]. Prikažite razmerje tržnih deležev, uporabljenih kot osnova za izračun HHI. Imenujte vire za izračun teh tržnih deležev in posredujte dostopne dokumente za potrditev izračuna;

7.4 ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov vodje pravne službe (ali druge osebe, ki izvaja podobne funkcije; če takšne osebe ni, izvršilnega direktorja) za konkurente, določene v točki 7.3;

7.5 oceno skupne vrednosti in obsega ter vira uvozov izven območja EGP, in navedite:

(a) razmerja teh uvozov, ki izhajajo iz skupin, v katere spadajo udeleženci koncentracije;

(b) oceno vpliva vseh kvot, tarifnih in netarifnih ovir trgovanja na te uvoze; in

(c) oceno obsega vpliva transportnih stroškov in drugih stroškov na te uvoze;

7.6 obseg vpliva naslednjih dejavnikov na trgovanje med državami na območju EGP:

(a) transportnih in drugih stroškov; in

(b) drugih netarifnih ovir pri trgovanju;

7.7 način izdelave, oblikovanja cen in prodaje proizvodov in/ali storitev udeležencev koncentracije; na primer, ali proizvode izdelujejo in cene določajo lokalno ali jih prodajajo preko lokalnih distribucijskih sistemov;

7.8 primerjavo cenovnih ravni v vsaki državi članici in državi EFTE za vsakega udeleženca koncentracije in podobno primerjavo cenovnih ravni med skupnostjo, državami EFTE in drugimi območji izdelave takšnih proizvodov (npr. Rusija, Združene države Amerike, Japonska, Kitajska ali druga ustrezna območja); in

7.9 vrsto in obseg vertikalne integracije vsakega udeleženca koncentracije v primerjavi z njihovimi največjimi konkurenti.

ODDELEK 8

Splošne razmere na prizadetih trgih

8.1 Imenujte pet največjih neodvisnih [24] dobaviteljev za udeležence koncentracije in njihove posamične odkupne deleže pri vsakem od teh dobaviteljev (za surovine ali blago, uporabljeno za izdelavo ustreznih proizvodov). Posredujte ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov vodje pravne službe (ali druge osebe, ki izvaja podobne funkcije; če takšne osebe ni, izvršilnega direktorja) za vsakega teh dobaviteljev.

Struktura dobave na prizadetih trgih

8.2 Pojasnite distribucijske poti in mreže storitev, ki obstajajo na prizadetih trgih. Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) distribucijske sisteme, ki prevladujejo na trgu, in njihov pomen. V kakšnem obsegu distribucijo izvajajo tretje stranke in/ali podjetja, ki spadajo v isto skupino kot udeleženci, določeni v oddelku 4?

(b) prevladujoče mreže storitev (na primer vzdrževanje in popravila) in njihov pomen na teh trgih. V kakšnem obsegu te storitve izvajajo tretje stranke in/ali podjetja, ki spadajo v isto skupino kot udeleženci, določeni v oddelku 4?

8.3 Podajte oceno skupne zmogljivosti v vsej Skupnosti in državah EFTE za zadnja tri leta. Kakšen delež te zmogljivosti v tem obdobju ustreza vsakemu udeležencu koncentracije, in kakšne so bile njihove ustrezne stopnje izrabe zmogljivosti. Po potrebi imenujte lokacijo in zmogljivost proizvodnih mest vsakega udeleženca koncentracije na prizadetih trgih.

8.4 Podrobno navedite, ali ima kateri od udeležencev koncentracije ali kateri od konkurentov razvojne proizvode, proizvode, ki bodo verjetno v kratkem na trgu, ali načrte za razširitev (ali skrčenje) obsega proizvodnje ali prodaje. Če je tako, navedite oceno načrtovane prodaje in tržnih deležev udeležencev koncentracije v naslednjih treh do petih letih.

8.5 Če menite, da so pomembni še kaki drugi vidiki dobave, jih podrobno določite.

Struktura povpraševanja na prizadetih trgih

8.6 Imenujte pet [25] največjih neodvisnih kupcev udeležencev na vsakem prizadetem trgu in njihov posamični delež v skupni prodaji za tovrstne proizvode, obračunan za vsakega kupca. Posredujte ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov vodje pravne službe (ali druge osebe, ki izvaja podobne funkcije; če takšne osebe ni, izvršilnega direktorja) za vsakega teh kupcev.

8.7 Razložite strukturo povpraševanja glede:

(a) faz trgov glede na, na primer, zagon, širitev, zrelost in upad, ter napoved stopnje rasti povpraševanja;

(b) pomena preferenc kupcev, na primer glede zvestobe znamki, izvajanja storitev pred prodajo in po njej, ponudbe celotne palete proizvodov, ali mrežnih učinkov;

(c) vloge diferenciacije proizvodov glede lastnosti ali kakovosti, in obsega, v katerem so jim proizvodi udeležencev koncentracije -zamenljivi;

(d) vloge stroškov prehoda (glede časa in stroškov) za kupce, kadar preidejo od enega dobavitelja k drugemu;

(e) stopnje koncentriranosti ali razpršitve kupcev;

(f) delitve kupcev na različne skupine z opisom "tipičnega kupca" za vsako skupino;

(g) pomena ekskluzivnih pogodb o distribuciji in drugih vrst dolgoročnih pogodb; in

(h) obsega, v katerem javni organi, vladne službe, državna podjetja ali podobni organi pomembno sodelujejo kot vir povpraševanja.

Vstop na trg

8.8 Je v zadnjih petih letih prišlo do pomembnega vstopa na katerega od prizadetih trgov? Če je tako, imenujte podjetja, ki so vstopila, in posredujte ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov vodje pravne službe (ali druge osebe, ki izvaja podobne funkcije; če takšne osebe ni, izvršilnega direktorja) in oceno trenutnega tržnega deleža vsakega od teh podjetij. Če je kateri od udeležencev koncentracije vstopil na prizadeti trg v zadnjih petih letih, podajte analizo ovir za navedeni vstop.

8.9 Ali po mnenju strank, ki priglašajo, obstajajo podjetja (vključno s tistimi, ki trenutno delujejo le izven Skupnosti ali EGP), ki bodo verjetno vstopila na trg? Če je tako, imenujte ta podjetja in posredujte ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov vodje pravne službe (ali druge osebe, ki izvaja podobne funkcije; če takšne osebe ni, izvršilnega direktorja). Pojasnite, zakaj je tak vstop verjeten, in ocenite čas, v katerem bo do vstopa verjetno prišlo.

8.10 Opišite različne dejavnike, ki vplivajo na vstop na prizadete trge, pri čemer vstop obravnavajte tako z geografskega kot s proizvodnega vidika. Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) skupne stroške vstopa (raziskave in razvoj, proizvodnja, vzpostavitev distribucijskih sistemov, promocija, oglaševanje, vzdrževanje in tako naprej) ocenjene glede na pomembnega sposobnega konkurenta, z navedbo tržnega deleža takega konkurenta;

(b) vse legalne ali zakonske ovire za vstop, na primer dovoljenje vlade ali določanje standardov v kateri koli obliki, pa tudi ovire, ki so posledica postopkov certifikacije proizvodov, ali potrebe po dokazanih referencah;

(c) kakršne koli omejitve, ki nastanejo zaradi obstoja patentov, znanja in izkušenj ter drugih pravic intelektualne lastnine na teh trgih ter morebitne omejitve, ki jih povzroča odobritev takih pravic;

(d) obseg, v katerem je vsak od udeležencev koncentracije imetnik, dajalec ali pridobitelj licence za patente, znanje in izkušnje ter druge pravice na upoštevnih trgih;

(e) pomen ekonomije obsega za proizvodnjo ali distribucijo proizvodov na prizadetih trgih; in

(f) dostop do oskrbe, na primer razpoložljivost surovin in potrebna infrastruktura.

Raziskave in razvoj

8.11 Opišite pomembnost raziskav in razvoja z vidika sposobnosti dolgoročne konkurenčnosti podjetja, ki deluje na upoštevnem (-ih) trgu (-ih). Razložite naravo raziskav in razvoja, ki jih na prizadetih trgih opravljajo udeleženci koncentracije.

Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) smeri in intenzivnosti raziskav in razvoja [26] na teh trgih in za udeležence koncentracije;

(b) potek tehnološkega razvoja za te trge v ustreznem časovnem obdobju (vključno z razvijanjem izdelkov in/ali storitev, proizvodnih postopkov, distribucijskih sistemov, in tako naprej);

(c) najpomembnejše inovacije na teh trgih ter podjetja, ki so odgovorna za take inovacije; in

(d) inovacijski ciklus na teh trgih in na kateri stopnji tega ciklusa so stranke.

Sporazumi o sodelovanju

8.12 V kakšnem obsegu na prizadetih trgih obstajajo sporazumi o sodelovanju (horizontalni, vertikalni ali drugi)?

8.13 Podrobno opišite najpomembnejše sporazume o sodelovanju, v katere so vključeni udeleženci koncentracije na prizadetih trgih, na primer sporazume na področju raziskav in razvoja, licenciranja, skupne proizvodnje, specializacije, distribucije, dolgoročne ponudbe in izmenjave podatkov, ter priložite kopijo teh sporazumov, če se vam zdijo uporabni.

Združenja za trgovino

8.14 Z vidika združenj za trgovino na prizadetih trgih:

(a) navedite tista združenja, v katera so včlanjeni udeleženci koncentracije; in

(b) navedite najpomembnejša združenja za trgovino, v katera so včlanjeni kupci in dobavitelji udeležencev koncentracije.

Navedite imena, naslove, telefonske številke, številke faksa in elektronske naslove ustrezne kontaktne osebe zgoraj naštetih združenj za trgovino.

ODDELEK 9

Splošni tržni kontekst in učinkovitost

9.1 Opišite globalni kontekst predlagane koncentracije, pri čemer navedite položaj posameznih udeležencev koncentracije zunaj ozemlja EGP z vidika velikosti in konkurenčne moči.

9.2 Opišite, kako bi lahko predlagana koncentracija vplivala na interese vmesnih in končnih potrošnikov ter na razvoj tehnološkega in gospodarskega napredka.

9.3 Če želite, da Komisija že od začetka [27] posebej preuči, ali bo dobiček zaradi učinkovitosti, ki ga ustvari koncentracija, verjetno povečal sposobnost in spodbudil novi subjekt za prokonkurenčno obnašanje v korist potrošnikov, prosimo, predložite opis vsake povečane učinkovitosti in dodatne dokumente, povezane z njo (vključno s prihranki pri stroških, uvedbo novih proizvodov in izboljšavami storitev ali proizvodov), ki bo po pričakovanjih strank posledica predlagane koncentracije, za vsak zadevni proizvod [28].

Za vsako prijavljeno povečanje učinkovitosti podajte:

(i) podrobno razlago tega, kako bo predlagana koncentracija novemu subjektu omogočila doseg učinkovitosti. Podrobno navedite ukrepe, ki jih udeleženci nameravajo sprejeti za povečanje učinkovitosti, tveganja, ki jih to prinaša, ter potrebni čas in stroške;

(ii) če je to razumno mogoče, količinsko opredelitev povečane učinkovitosti in podrobno razlago izračuna količinske opredelitve. Kjer je pomembno, posredujte tudi oceno pomembnosti povečanih učinkovitosti glede na uvedbo novih proizvodov ali izboljšanja kakovosti. Pri povečanih učinkovitostih, povezani s prihranki pri stroških, posebej navedite enkratni prihranek pri fiksnih stroških, ponavljajoče se prihranke pri fiksnih stroških, in prihranke pri variabilnih stroških (v evrih na enoto in evrih na leto);

(iii) obseg verjetne koristi povečane učinkovitosti za kupce in podrobno razlago tega, kako je bil ta sklep dosežen; in

(iv) razlog, zakaj udeleženec ali udeleženci niso mogli doseči podobnega povečanja učinkovitosti drugače kot preko predlagane koncentracije, in na način, ki verjetno ne bo sporen z vidika konkurence.

ODDELEK 10

Skupni učinki skupnega podjetja

10. Za namene člena 2(4) Uredbe ES o združitvi, odgovorite na naslednja vprašanja:

(a) Ali dve ali več matičnih družb v znatnem obsegu ohranja dejavnosti na istem trgu kot skupno podjetje, ali na trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom skupnega podjetja ali na sosednjem trgu, ki je s tem trgom tesno povezan [29]?

Če je odgovor pritrdilen, za vsakega od naštetih trgov navedite naslednje podatke:

- promet vsake matične družbe v preteklem poslovnem letu;

- gospodarski pomen dejavnosti skupnega podjetja glede na ta promet;

- tržni delež vsake matične družbe.

Če je odgovor negativen, ga, prosimo, utemeljite.

(b) Če je odgovor na vprašanje pod a) pritrdilen in po vašem mnenju ustanovitev skupnega podjetja ne vodi v usklajevanje med samostojnimi podjetji, ki bi omejevalo konkurenco v smislu člena 81(1) Pogodbe o ES, navedite razloge.

(c) Brez posegov v odgovore (a) in (b) in da bi zagotovili, da Komisija lahko opravi popolno presojo primera, prosimo, razložite, kako se uporabljajo merila iz člena 81(3). V skladu s členom 81(3) se določbe člena 81(1) ne uporabljajo, če posel:

(i) prispeva k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve blaga ali pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka;

(ii) nudi uporabnikom pravični delež doseženih koristi;

(iii) udeleženim podjetjem ne postavlja omejitev, ki niso nujne za doseganje teh ciljev in

(iv) ne daje takim podjetjem možnosti, da bi lahko izključila pomemben del konkurence glede zadevnih izdelkov.

ODDELEK 11

Izjava

Člen 2(2) Izvedbene uredbe določa, da morajo v primeru, ko te priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so za tako dejanje pooblaščeni. Takšno pisno pooblastilo mora biti priloženo priglasitvi.

Priglasitev se mora zaključiti z naslednjo izjavo, ki mora biti podpisana s strani ali v imenu vseh strank, ki priglašajo:

Stranka ali stranke, ki priglaša(jo), izjavljajo, da so po njihovi najboljši veri in prepričanju podatki, navedeni v tej priglasitvi, resnični, pravilni in popolni, da so predloženi verodostojni in popolni izvodi dokumentov, ki jih zahteva ta obrazec, da so vse ocene opredeljene kot take in so najboljše možne ocene na podlagi dejstev in da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjeni smo z določbami člena 14(1)(a) Uredbe ES o združitvi.

+++++ TIFF +++++

[1] Uredba Sveta (ES) Št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004, UL L 24, 29.1.2004, str. 1. Pozornost usmerite na ustrezne določbe Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu "Sporazum EGP"). Glej zlasti člen 57 Sporazuma EGP, točko 1 Priloge XIV k Sporazumu EGP in Protokol 4 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter Protokola 21 in 24 k Sporazumu EGP in k členu 1 in Potrjeni zapisnik Protokola o prilagoditvi Sporazuma EGP. Sklicevanje na države EFTA pomeni sklic na tiste države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP. Na dan 1. maja 2004 so te države Islandija, Liechenstein in Norveška.

[2] Izraz "koncentracija" je opredeljen v členu 3 Uredbe ES o združitvi, izraz "razsežnost Skupnosti" pa v njenem členu 1. Poleg tega člen 4(5) določa, da v nekaterih okoliščinah, ko pragovi realizacije prometa niso doseženi, stranke, ki priglašajo, lahko zahtevajo, da Komisija njihovo predlagano koncentracijo upošteva kot koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti.

[3] Glej člen 10(1) Uredbe ES o združitvi.

[4] Glej člen 10(3) Uredbe ES o združitvi.

[5] Glej člen 4(2) Uredbe ES o združitvi.

[6] Glej zlasti člen 122 Sporazuma EGP, člen 9 Protokola 24 k Sporazumu EGP in člen 17(2) Poglavja XIII Protokola 4 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (Sporazum ESA).

[7] Glej oddelek 6.III v zvezi z definicijo prizadetih trgov.

[8] To vključuje ciljno družbo v primeru sovražnega prevzema, kjer morajo biti podatki izpolnjeni v največjem možnem obsegu.

[9] Glej obvestilo Komisije o konceptu zadevnih podjetij.

[10] Na splošno upoštevajte obvestilo Komisije o izračunu prometa. Promet stranke prevzemnice ali strank prevzemnic koncentracije bi moral vključevati skupni promet vseh podjetij v smislu člena 5(4) Uredbe o združitvi ES. Promet prevzete stranke ali strank bi moral vključevati promet delov posla v smislu člena 5(2) Uredbe o združitvi ES. Posebne določbe za kreditne, zavarovalne ter druge finančne institucije in skupna podjetja so zajete v členih 5(3), (4) in 5(5) Uredbe ES o združitvi.

[11] Glej člen 57 Sporazuma EGP in zlasti člen 2(1) Protokola 24 k Sporazumu EGP. Primer izpolnjuje pogoje, da se ga obravnava kot primer sodelovanja, če znaša skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav EFTE 25 % ali več njihovega celotnega prometa na ozemlju, ki ga zajema Sporazum EGP; ali pa ima vsako od najmanj dveh udeleženih podjetij promet, ki presega 250 milijonov evrov na ozemlju držav EFTE; ali pa lahko koncentracija ustvari ali okrepi prevladujoči položaj, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na ozemljih držav EFTE ali na precejšnjem delu teh ozemelj znatno ovirana.

[12] Glej člene 3(3), 3(4) in 3(5) ter člen 5(4) Uredbe ES o združitvi.

[13] Glej oddelek 6 za opredelitev prizadetega trga.

[14] Kot je omenjeno v uvodnih delih 1.1 in 1.3(g), bi se lahko v okviru predhodne priglasitve želeli posvetovati s Komisijo glede primernega obsega olajšave (oprostitve) predložitve zahtevanih dokumentov. V primeru prošnje za oprostitve, lahko Komisija določi potrebne dokumente za poseben primer z zahtevo za informacije v skladu s členom 11 Uredbe ES o združitvi.

[15] Glej obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za potrebe zakonodaje Skupnosti o konkurenci.

[16] Če ima stranka koncentracije tržni delež večji od 25 % na nabavnem trgu, na katerem deluje katera druga stranka, sta prizadeta trga tako nabavni kot prodajni trg. Podobno, če se vertikalno integrirano podjetje združuje z drugo stranko, ki deluje na prodajni ravni in združitev povzroči, da skupni prodajni tržni delež znaša 25 % ali več, sta prizadeta trga tako nabavni kot prodajni trg.

[17] Kot je omenjeno v uvodnih delih 1.1 in 1.3(g), bi se lahko v okviru predhodne priglasitve želeli posvetovati s Komisijo glede primernega obsega olajšave (oprostitve) predložitve zahtevanih dokumentov za določene prizadete trge ali druge trge (v skladu z oddelkom IV).

[18] Proizvodi (ali storitve) se obravnavajo kot dopolnjujoči, če na primer uporaba (ali poraba) enega proizvoda vključuje uporabo (ali porabo) drugega proizvoda kot so spenjači in sponketer tiskalniki in tiskalni vložki.

[19] Primeri proizvodov te kategorije naj bi bila viski in brinovec, ki se prodajata v točilnicah in restavracijah, ter različni materiali za embaliranje določenih kategorij blaga, prodanih proizvajalcem takšnega blaga.

[20] Brez poseganja v člen 4(2) Izvedbene uredbe.

[21] Vrednost in obseg trga naj odražata proizvodnjo minus izvoz plus uvoz za upoštevna geografska območja. Če so že na voljo, prosimo posredujte ločene podatke o uvozu in izvozu po državi porekla oziroma namembnem območju.

[22] HHI predstavlja Herfindahl-Hirschmanov indeks, merilo tržne koncentriranosti. HHI se izračuna tako, da se sešteje kvadrate posamičnih tržnih deležev za vsa podjetja na trgu. Na primer: za trgza trgz, na katerem je pet podjetij s tržnimi deleži 40 %, 20 %, 15 %, 15 % in 10 %, znaša HHI 2550 (402 + 202 + 152 + 15 + 10 = 2550). Vrednost HHI se giblje od skoraj nič (na popolnoma razdrobljenem trgu) do 10000 (v primeru čistega monopola). Izračun HHI za obdobje po združitvi temelji na delovni hipotezi, da se posamezni tržni deleži podjetij ne spremenijo. Čeprav bi bilo najbolje v v izračun zajeti vsa podjetja, je odsotnost podatkov o zelo majhnih podjetjih lahko zanemarljiva, saj takšna podjetja nimajo bistvenega vpliva na vrednost HHI.

[23] Povečanje stopnje koncentriranosti, merjeno s HHI, je mogoče izračunati neodvisno od stopnje koncentracije celotnega trga tako, da se podvoji zmnožek tržnih deležev podjetij, ki se združujeta. Na primer: združitev dveh podjetij, katerih tržna deleža znašata 30 % in 15 %, bi povečala HHI za 900 (30 x 15 x 2 = 900). Razlaga te metode je sledeča: pred združitvijo tržna deleža podjetij, ki se združujeta, prispevata k HHI s kvadrati svojih vrednosti: (a)2 + (b)2.Po združitvi je prispevek k HHI enak kvadratu njune vsote: (a + b)2, kar je enako (a)2 + (b)2 + 2ab. Povečanje HHI je tako izraženo z 2ab.

[24] Dobavitelji, ki niso podrejene družbe, zastopniki ali podjetja, ki predstavljajo del skupine zadevne stranke. Poleg teh petih neodvisnih dobaviteljev lahko stranke, ki priglašajo, imenujejo tudi dobavitelje znotraj skupine, če mislijo, da je to potrebno za pravilno oceno primera. Enako velja pri točki 8.6 glede kupcev.

[25] Izkušnje so pokazale, da preiskava kompleksnih primerov pogosto zahteva več kontaktnih podatkov o kupcih. Med stiki pred priglasitvijo lahko službe Komisije zaprosijo za več kontaktnih podrobnosti o kupcih pri določenih prizadetih trgih.

[26] Intenzivnost raziskav in razvoja je definirana kot strošek za raziskave in razvoj kot delež v prometu.

[27] Treba je poudariti, da predložitev podatkov za oddelek 9.3 ni obvezna. Strankam ni treba utemeljevati, zakaj tega oddelka niso izpolnile. Če podatki o povečani učinkovitosti niso podani, to ne pomeni, da predlagana koncentracija ne ustvarja povečane učinkovitosti ali da je namen koncentracije povečanje tržne moči. Če zahtevani podatki o povečani učinkovitosti niso podani ob priglasitvi, to ne izključuje njihovega poznejšega posredovanja. Vendar velja, da prej ko so podatki posredovani, bolje lahko Komisija potrdi zahtevek po učinkovitosti.

[28] Za nadaljna navodila o ocenjevanju učinkovitosti, glej obvestilo Komisije o presoji horizonalnih združitev.

[29] Za opredelitve trga glejte oddelek 6.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POENOSTAVLJEN OBRAZEC ZA PRIGLASITEV KONCENTRACIJE SKLADNO Z UREDBO (ES) št. 139/2004

1. UVOD

1.1 Namen poenostavljenega obrazca

Poenostavljeni obrazec opredeljuje informacije, ki jih morajo zagotoviti priglasitelji, ko Komisiji predložijo priglasitve nekaterih predlaganih združitev, prevzemov in drugih koncentracij, ki verjetno ne bodo sporne z vidika konkurence.

Pri izpolnjevanju tega obrazca se opozarja na Uredbo Sveta (ES) št. 139/2004 (v nadaljevanju "Uredba ES o združitvi") in Uredbo Komisije (ES) št. xx/2004 (v nadaljevanju "izvedbena uredba"), ki ji je priložen ta obrazec [1]. Besedilo teh predpisov in drugih ustreznih dokumentov je mogoče najti na strani o konkurenci Komisijine spletne strani Evropa.

Praviloma se sme poenostavljen obrazec uporabljati za priglasitev koncentracije, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1. v primeru skupnih podjetij skupno podjetje na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ne izvaja niti ne predvideva nobenih dejavnosti ali so te zanemarljive. Takšni primeri nastopijo, če:

(a) je promet skupnega podjetja in/ali promet pridruženih dejavnosti manjši od 100 milijonov EUR na območju EGP; ter

(b) je skupna vrednost prenesenih sredstev na skupno podjetje nižja od 100 milijonov EUR na območju EGP;

2. nobena od udeleženk koncentracije ne opravlja poslovnih dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem in geografskem trgu(ni horizontalnega prekrivanja) ali na trgu, ki je medsebojno vertikalno povezan s trgom, na katerem deluje druga udeleženka koncentracije (ni vertikalne povezave);

3. dve ali več udeleženk koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem in geografskem trgu (horizontalna povezava), pod pogojem da je njihov skupni tržni delež manjši od 15 %; in/ali ena ali več udeleženk koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na trgu proizvodov, ki v je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom proizvodov, na katerem posluje katera koli druga udeleženka koncentracije (vertikalne povezave), pod pogojem, da noben njihov posamičen ali skupni tržni delež ne dosega 25 % ali več; ali

4. udeleženka pridobi izključni nadzor nad podjetjem, nad katerim že ima skupni nadzor.

Komisija lahko zahteva priglasitev na podrobnem obrazcu, če se zdi, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo poenostavljenega obrazca, ali izjemoma če Komisija kljub izpolnjenim pogojem oceni, da je priglasitev na obrazcu CO potrebna zaradi ustrezne preučitve morebitne spornosti z vidika konkurence.

Primeri, v katerih bi lahko bilo potrebna priglasitev na obrazcu CO, so npr. koncentracije, pri katerih je težko opredeliti upoštevne trge (na primer pri nastajajočih trgih ali kjer ni uveljavljene prakse primerov); pri katerih je udeleženka nov ali možen tekmec ali imetnik pomembnih patentov; pri katerih ni mogoče ustrezno določiti tržnih deležev udeleženk; pri trgih z visokimi vstopnimi ovirami, z visoko stopnjo koncentriranosti ali znanimi problemi konkurence; pri katerih sta vsaj dve udeleženki koncentracije prisotni na tesno povezanih sosednjih trgih [2]; ter v koncentracijah, pri katerih pride do problema usklajevanja, kot je navedeno v členu 2(4) Uredbe ES o združitvi. Podobno se lahko zahteva priglasitev na obrazcu CO v primeru udeleženke, ki pridobiva izključni nadzor nad skupnim podjetjem, v katerem ima trenutno skupni nadzor, če imata prevzemna stranka in skupno podjetje skupaj močen položaj na trgu ali imata skupno podjetje in prevzemna stranka močen položaj na vertikalno povezanih trgih.

1.2 Zahtevek za priglasitev na podrobnem obrazcu CO

Pri ocenjevanju, ali se sme koncentracija priglasiti na poenostavljenem obrazcu, Komisija zagotovi, da so vse pomembne okoliščine dovolj jasno ugotovljene. Glede tega so za zagotovitev pravilnih in popolnih informacij odgovorni priglasitelji.

Če Komisija po priglasitvi koncentracije meni, da v tem primeru priglasitev na poenostavljenem obrazcu ni primerna, lahko zahteva podrobno priglasitev ali, kadar je to primerno, delno priglasitev na obrazcu CO. To je možno, če:

- kaže, da niso izpolnjeni pogoji za uporabo poenostavljenega obrazca;

- kaže, da je kljub izpolnitvi pogojev za uporabo poenostavljenega obrazca potrebna podrobna ali delna priglasitev na obrazcu CO, da se ustrezno preučijo morebitne spornosti z vidika konkurence ali da se ugotovi, ali transakcija predstavlja koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe ES o združitvi;

- poenostavljen obrazec vsebuje napačne ali zavajajoče informacije;

- država članica izrazi utemeljen pomislek o priglašeni koncentraciji glede njene skladnosti z vidika konkurence v 15 delovnih dneh po prejemu kopije priglasitve; ali

- tretja stran izrazi utemeljen pomislek o priglašeni koncentraciji glede njene skladnosti z vidika konkurence v roku, ki ga za takšne pripombe določi Komisija.

V takšnih primerih se priglasitev lahko obravnava kot v bistvenem nepopolna skladno s členom 5(2) izvedbene uredbe. Komisija o tem nemudoma pisno obvesti priglasitelje ali njihove zastopnike. Priglasitev postane veljavna šele na dan, ko so prejete vse zahtevane informacije.

1.3 Pomen stikov pred priglasitvijo

Izkušnje so pokazale, da so stiki pred priglasitvijo za priglasitelje in Komisijo izredno dragoceni pri določanju natančne količine podatkov, potrebnih za priglasitev. Prav tako se udeleženkam v primerih, ko želijo predložiti priglasitev na poenostavljenem obrazcu, svetuje, naj navežejo s Komisijo stike pred priglasitvijo, da se dogovorijo, ali je za neki primer ustrezno uporabiti poenostavljen obrazec. Priglasitelji se lahko sklicujejo na publikacijo Commission's Best Practices on the Conduct of EC Merger Control Proceedings, ki daje usmeritve glede stikov pred priglasitvijo in priprave priglasitev.

1.4 Kdo je dolžan priglasiti

Pri združitvi v smislu člena 3(1)(a) Uredbe ES o združitvi ali pridobitvi skupnega nadzora nad podjetjem v smislu člena 3(1)(b) Uredbe ES o združitvi priglasitev opravijo skupaj udeleženke združitve oziroma tiste, ki pridobivajo skupen nadzor [3].

V primeru pridobitve kontrolnega deleža v nekem podjetju mora priglasitev opraviti pridobitelj tega deleža.

V primeru javne ponudbe za pridobitev podjetja mora priglasitev opraviti ponudnik.

Vsaka stranka, ki priglaša, je odgovorna za točnost informacij, ki jih zagotovi.

1.5 Zahteva po pravilni in popolni priglasitvi

Vse informacije, ki jih zahteva ta obrazec, morajo biti pravilne in popolne. Zahtevane informacije je treba podati v ustreznem oddelku tega obrazca.

Zlasti je treba paziti na naslednje:

(a) Skladno s členom 10(1) Uredbe ES o združitvi in členom 5(2) in (4) izvedbene uredbe roki iz Uredbe ES o združitvi, povezani s priglasitvijo, ne začnejo teči, dokler Komisija ne dobi vseh informacij, ki jih je treba dostaviti s priglasitvijo. Ta zahteva naj bi zagotovila, da bo Komisija lahko ocenila priglašeno koncentracijo v strogih rokih, ki jih predpisuje Uredba ES o združitvi.

(b) Stranke, ki priglašajo, bi med pripravo svoje priglasitve morale preveriti, ali so imena in številke za stik, zlasti telefaks številke in elektronski naslovi, ki jih dajo Komisiji, natančna, ustrezna in ažurirana.

(c) Napačne ali zavajajoče informacije v priglasitvi se štejejo za nepopolne (člen 5(4) izvedbene uredbe).

(d) Če je priglasitev nepopolna, Komisija nemudoma pisno obvesti stranke, ki priglašajo, ali njihove zastopnike. Priglasitev postane veljavna šele na dan, ko Komisija prejme popolne in točne informacije (člen 10(1) Uredbe ES o združitvi, člen 5(2) in (4) izvedbene uredbe).

(e) Po členu 14(1)(a) Uredbe ES o združitvi se stranke, ki priglašajo in ki namenoma ali zaradi malomarnosti zagotovijo napačne ali zavajajoče informacije, lahko kaznuje z denarno kaznijo v višini do 1 % skupnega prometa zadevnega podjetja. Poleg tega lahko Komisija skladno s členom 6(3)(a) in členom 8(6)(a) Uredbe ES o združitvi prekliče svoj sklep o združljivosti priglašene koncentracije, če temelji na napačnih informacijah, za katere je odgovorno eno od podjetij.

(f) Stranke, ki priglašajo, lahko od Komisije pisno zahtevajo, da prizna priglasitev kot popolno, čeprav ne zagotovijo informacij, zahtevanih s tem obrazcem, če jim te informacije delno ali v celoti niso dostopne na razumen način (na primer ker informacije o ciljnem podjetju med sovražnim prevzemom niso dosegljive).

Komisija bo tako zahtevo preučila, če navedete razloge za nedosegljivost informacij in da te podatke nadomestite z najboljšimi možnimi približki ocen za manjkajoče podatke skupaj z navedbo virov. Razen tega je, kjer je to mogoče, treba navesti, kje bi Komisija lahko pridobila podatke, ki jih strankam, ki priglašajo, ni uspelo pridobiti.

(g) Od Komisije lahko pisno zahtevate, da prizna priglasitev kot popolno, čeprav ne predložite podatkov, zahtevanih s tem obrazcem, če menite, da Komisija za preučitev primera kakršen koli poseben zahtevani podatek ne potrebuje.

Komisija upošteva tako zahtevo, če navedete ustrezne razloge, zakaj omenjeni podatki niso pomembni in potrebni za njeno preučitev priglašene operacije. To morate obrazložiti med stiki s Komisijo še pred priglasitvijo in predložiti pisno prošnjo za oprostitev, s katero Komisijo zaprosite, da odpravi obveznost za predložitev teh podatkov skladno s členom 4(2) izvedbene uredbe.

1.6 Način priglasitve

Vloga za priglasitev mora biti izpolnjena v enem izmed uradnih jezikov Evropske skupnosti. Ta jezik bo potem za vse priglasitelje jezik, ki se uporablja v postopku. Če so priglasitve opravijo skladno s členom 12 Protokola 24 k Sporazumu EGP v uradnem jeziku države EFTA, ki ni uradni jezik Skupnosti, je treba priglasitvi istočasno dodati prevod v enega od uradnih jezikov Skupnosti.

Za navedbo podatkov, zahtevanih s tem obrazcem, je treba uporabljati številke, navedene v oštevilčenju oddelkov in odstavkov obrazca, podpisati izjavo, določeno v oddelku 9, ter priložitidodatno dokumentacijo. Pri izpolnjevanju oddelka 7 tega obrazca se stranke, ki priglašajo, pozove naj razmislijo, ali je zaradi preglednosti ta oddelek bolje prikazati po številčnem zaporedju ali pa bi podatke lahko združili po skupinah za vsak posamezen trg, ki ga je treba prijaviti (ali skupine trgov, ki jih je treba prijaviti).

Zaradi preglednosti se lahko nekatere podatke posreduje v prilogah. Vendar pa je bistveno, da so vsi ključni vsebinski deli informacij, zlasti o tržnih deležih udeležencev in njihovih največjih konkurentov, vsebovani v sklopu tega obrazca. Priloge k temu obrazcu se uporabljajo samo kot dopolnilo k podatkom, navedenih v samem obrazcu.

Podrobne podatke za stike je treba navesti v formatu, ki ga določi Generalni direktorat Komisije za konkurenco. Za pravilen preiskovalen proces je bistveno, da so podrobni podatki za stike natančni. Če je več podatkov za stike nepravilnih, se zaradi tega lahko priglasitev opredeli kot nepopolna.

Dodatno dokumentacijo je treba predložiti v njihovem originalnem jeziku; če to ni uradni jezik Skupnosti, ga je treba prevesti v jezik, ki se uporablja v postopku (člen 3(4) izvedbene uredbe).

Dodatno dokumentacijo so lahko originali ali kopije originalov. Pri kopijah mora stranka, ki priglaša, potrditi, da so verodostojne in popolne.

En izvirnik in 35 kopij poenostavljenega obrazca ter dokaznega gradiva je treba predati Generalnemu direktoratu Komisije za konkurenco.

Priglasitev je treba dostaviti na naslov iz člena 23(1) izvedbene uredbe in v obliki, ki jo občasno določi Komisija. Ta naslov se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Priglasitev je treba dostaviti Komisiji na delovni dan, kot je določeno v členu 24 izvedbene uredbe. Da je lahko zavedena isti dan, mora biti dostavljena pred 17.00 uro od ponedeljka in četrtka ter pred 16.00 uro ob petkih in delovnih dneh pred državnimi prazniki ter drugimi prazniki, kot določi Komisija in je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Treba se je držati varnostnih navodil, objavljenih na spletni strani DG konkurenca.

1.7 Zaupnost podatkov

Člen 287 Pogodbe in člen 17(2) Uredbe ES o združitvi ter ustrezne določbe Sporazuma EGP [4] od Komisije, držav članic, Nadzornega organa EFTA in držav EFTA, njihovih uradnikov in drugih zaposlenih zahteva, da ne razkrijejo informacije, ki so jih dobili z uporabo Uredbe, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Isto načelo se mora uporabljati tudi za varovanje zaupnosti med strankami, ki priglašajo.

Če menite, da bi bili oškodovani vaši interesi, če bi bile katere koli podatki, dostavo katerih so od vas zahtevali, objavljeni ali kako drugače razkriti drugim udeležencem, predložite te podatke ločeno, pri čemer mora biti na vsaki strani jasno označeno "Poslovna skrivnost". Navesti je treba tudi razloge, zakaj teh podatkov ne bi smeli razkriti ali objaviti.

Pri združitvah ali skupnih prevzemih ali v drugih primerih, v katerih priglasitev izpolnjuje več strank, se lahko poslovne skrivnosti dostavijo v ločenem ovitku, priglasitev pa se nanje sklicuje kot na prilogo. Vse te priloge je treba vključiti v vlogo, da se priglasitev šteje za popolno.

1.8 Definicje in navodila za namene tega obrazca

Stranka ali stranke, ki priglašajo: če priglasitev vloži samo eno od podjetij, ki so udeležena v operaciji, se izraz "stranke, ki priglašajo," uporablja samo za podjetje, ki dejansko vlaga priglasitev.

Udeleženec(i) koncentracije ali udeležecie: ti izrazi se nanašajo na stranke prevzemnice in na prevzete stranke ali na stranke združitve, vključno z vsemi podjetji, v katerih se pridobi kontrolni interes ali ki so predmet objave javne ponudbe.

Če ni drugače določeno, izrazi stranka(e), ki priglaša(jo), in udeleženec(i) koncentracije vključujeta vsa podjetja, ki spadajo v isto skupino kot te stranke oz. udeleženke.

Leto: vse navedbe besede leto v tem obrazcu je treba razumeti v pomenu koledarskega leta, če ni drugače določeno. Če ni drugače določeno, se vsi podatki, zahtevani v tem obrazcu, nanašajo na leto pred letom priglasitve.

Finančne podatke, zahtevane v rubrikah 3.3 do 3.5 je treba navesti v evrih po povprečnem menjalnem tečaju v zadevnih letih ali drugih obdobjih.

Če ni drugače navedeno, se vsi sklici v tem obrazcu nanašajo na ustrezne člene in odstavke Uredbe ES o združitvi.

1.9 Obveščanje zaposlenih in njihovih predstavnikov

Komisija želi opozoriti na obveznosti, ki bi lahko veljale za udeleženke v koncentraciji po predpisih Skupnosti in/ali nacionalnih predpisih o informiranju zaposlenih in njihovih predstavnikov in posvetovanju z njimi v zvezi s operacijami, ki so vodijo v koncentracije.

ODDELEK 1 Opis koncentracije

1.1 Določiti povzetek koncentracije z določitvijo strank koncentracije, vrste koncentracije (na primer, združitev, prevzem, skupno podjetje), področja dejavnosti strank, ki priglašajo, trge, na katere bo vplivala koncentracija (vključno z glavnimi trgi, o katerih se poroča [5], ter strateško in ekonomsko utemeljitvijo koncentracije.

1.2 Navedite povzetek (do 500 besed) podatkov, predvidenih v okviru Oddelka 1.1. Ta povzetek je namenjen objavi na spletni strani Komisije na dan priglasitve. Povzetek mora biti sestavljen tako, da ne vsebuje zaupnih podatkov ali poslovnih tajnosti.

ODDELEK 2 Podatki o strankah

2.1 Podatki o stranki, ki priglaša(ali strankah)

Navedite naslednje podatke:

2.1.1 imen in naslov podjetja;

2.1.2 vrsto poslovne dejavnosti podjetja;

2.1.3 ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna kontaktna oseba; in

2.1.4 naslov za vročanje stranki, ki priglaša (ali vsaki stranki, ki priglaša), na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navedeno mora biti ime, elektronski naslov in telefonska številka osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

2.2 Podatki o drugih udeležencih [6] koncentracije

Za vsako stranko, ki sodeluje v koncentraciji (razen strank/e, ki priglaša/jo), navedite naslednje podatke:

2.2.1 imen in naslov podjetja;

2.2.2 vrsto poslovne dejavnosti podjetja;

2.2.3 ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna kontaktna oseba; in

2.2.4 naslov za vročanje stranke, ki priglaša (ali vsake stranke, ki priglaša), na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navedeno mora biti ime, elektronski naslov in telefonska številka osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

2.3 Imenovanje zastopnikov

Če priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje. Pisni dokaz mora vsebovati ime in položaj oseb, ki podelijo tako pooblastilo.

Navedite naslednje kontaktne podatke o zastopnikih, ki so pooblaščeni za delovanje v korist strank, sodelujočih v koncentraciji, in navedite, koga zastopajo:

2.3.1 ime zastopnika;

2.3.2 naslov zastopnika;

2.3.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov kontaktne osebe; in

2.3.4 naslov zastopnika za vročanje (v Bruslju, če je na voljo), ki se mu lahko pošlje korespondenca in predložijo dokumenti.

ODDELEK 3 Podatki o koncentraciji

3.1 Opišite vrsto koncentracije, ki se priglašate. Pri tem navedite:

(a) ali je predlagana koncentracija popolna pravno-formalna združitev, pridobitev izključnega ali skupnega nadzora, polno delujoče skupno podjetje v smislu člena 3(4) Uredbe o združitvi ES ali pogodba ali drugo sredstvo, ki podeljuje neposredni ali posredni nadzor v smislu člena 3(2) Uredbe o združitvi ES;

(b) ali so predmet koncentracije cele stranke ali deli strank;

(c) kratki opis ekonomske in finančne strukture koncentracije;

(d) ali ima javna ponudba za vrednostne papirje ene stranke s strani druge stranke podporo nadzornih svetov uprave ali drugih teles, ki zakonito zastopajo navedeno stranko;

(e) predlagani ali pričakovani datum vseh pomembnejših dogodkov, s katerimi naj bi se izvršila koncentracija;

(f) predlagana lastniška in nadzorna struktura po zaključku koncentracije;

(g) vsa finančna ali druga podpora, ki jo je katera koli od strank prejela iz katerega koli vira (vključno z javnimi organi) in vrsta ter znesek te podpore; in

(h) gospodarski sektorji, vključeni v koncentracijo.

3.2 Navedite vrednost posla (nabavna cena ali vrednost vseh vključenih sredstev, odvisno od primera);

3.3 Za vsako od podjetij, na katerega se nanaša koncentracija [7], navedite naslednje podatke [8] za zadnje proračunsko leto:

3.3.1 svetovni promet;

3.3.2 promet v okviru Skupnosti;

3.3.3 promet v okviru EFTE;

3.3.4 promet v posamezni državi članici;

3.3.5 promet v vsaki državi EFTE;

3.3.6 po potrebi državo članico, v kateri sta doseženi več kot dve tretjini prometa v okviru Skupnosti; in

3.3.7 po potrebi državo EFTE, v kateri sta doseženi več kot dve tretjini prometa v okviru EFTE.

3.4 Če posel ne dosega pragov iz člena 1(2), navedite za namen člena 1(3) Uredbe o združitvi ES naslednje podatke za zadnje proračunsko leto:

3.4.1 države članice, v katerih je skupni promet vseh zadevnih podjetij višji od 100 milijonov EUR; in

3.4.2 države članice, v katerih je skupni promet vsakega od najmanj dveh udeleženih podjetij več kot 25 milijonov evrov.

3.5 Za določitev, ali koncentracija izpolnjuje pogoje kot primer sodelovanja EFTE [9], navedite naslednje podatke v zvezi z zadnjim proračunskim letom:

3.5.1 ali znaša skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav EFTE 25 % ali več njihovega skupnega prometa na ozemlju EGP?

3.5.2 ali ima vsako od najmanj dveh udeleženih podjetij promet, ki presega 250 milijonov EUR na ozemlju držav EFTE?

3.6 V primeru, da se posel nanaša na prevzem skupnega nadzora mešane družbe, navedite naslednje podatke:

3.6.1 promet mešane družbe in/ali promet dejavnosti, ki se prispevajo k mešani družbi; in/ali

3.6.2 celotna vrednost sredstev, prenesenih na mešano družbo.

3.7 Opišite gospodarsko utemeljitev koncentracije.

ODDELEK 4 Lastništvo in nadzor [10]

Za vsako od strank koncentracije navedite seznam vseh podjetij, ki sodijo v isto skupino.

Ta seznam mora vsebovati:

4.1 vsa podjetja ali osebe, ki te stranke neposredno ali posredno nadzorujejo;

4.2 vsa podjetja, dejavna na katerem koli trgu [11], o katerem se poroča, ki jih neposredno ali posredno nadzorujejo:

(a) te stranke;

(b) katero koli drugo podjetje, opredeljeno v 4.1.

Za vsak zgoraj navedeni vnos je treba opredeliti vrsto in sredstva nadzora.

V tem oddelku zahtevani podatki se lahko prikažejo v obliki organigramov ali diagramov, ki prikazujejo strukturo lastništva in nadzor podjetij.

ODDELEK 5 Dodatna dokumentacija

Stranke, ki priglašajo, morajo zagotoviti naslednje:

5.1 kopije končnih ali najnovejših različic vseh dokumentov, ki vzpostavljajo koncentracijo, bodisi s sporazumom med strankami koncentracije, s pridobitvijo nadzornega deleža ali javnim razpisom; in

5.2 kopije najnovejših letnih poročil in obračunov vseh strank koncentracije.

ODDELEK 6 Opredelitve trga

Upoštevni proizvodni in geografski trgi določajo obseg, znotraj katerega se mora oceniti [12] tržna moč nove enote, ki izhaja iz koncentracije.

Stranka/e, ki priglaša(jo), morajo predložiti zahtevane podatke ob upoštevanju naslednjih opredelitev:

I. Upoštevni proizvodni trgi

Upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki se glede na značilnosti proizvodov, njihovo ceno in njihov namen uporabe štejejo za zamenljive ali nadomestljive s strani potrošnika. Upoštevni proizvodni trg lahko v nekaterih primerih sestavlja več posameznih proizvodov in/ali storitev, ki imajo v glavnem enake fizične ali tehnične značilnosti in so medsebojno zamenljivi.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega proizvodnega trga, obsegajo analizo razlogov, zakaj so določeni proizvodi ali storitve vključeni na te trge in zakaj so drugi izključeni, pri čemer je uporabljena zgornja opredelitev in upoštevani dejavniki, kot so npr. nadomestljivost, pogoji konkurence, cene, navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja ali drugi dejavniki, pomembni za določanje proizvodnih trgov (npr., nadomestljivost strani ponudbe v ustreznih primerih).

II. Upoštevni geografski trgi

Upoštevni geografski trg sestavlja področje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo in povpraševanje po upoštevnih proizvodih ali storitvah, na katerem so konkurenčni pogoji dovolj homogeni in ki se od sosednjih geografskih področij lahko razlikujejo zlasti po konkurenčnih pogojih, ki so na teh področjih precej drugačni.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega geografskega trga, obsegajo med drugim vrsto in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj vstopnih ovir, potrošnikove prednostne izbire, znatne razlike v tržnih deležih podjetja med sosednjimi geografskimi področji ali velike cenovne razlike.

III. Trgi, o katerih se poroča

Za namen zahtevanih podatkov na tem obrazcu so trgi, o katerih se poroča, sestavljeni iz vseh upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov kot tudi iz verjetnih alternativnih opredelitev upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, na podlagi katerih:

(a) dve ali več strank koncentracije se ukvarja s poslovnimi dejavnostmi na istem upoštevnem trgu (horizontalne povezave);

(b) se ena ali več strank koncentracije ukvarja s poslovnimi dejavnostmi na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom, na katerem deluje katera druga stranka koncentracije, ne glede na to, če obstaja ali ne obstaja med strankami koncentracije kak odnos med dobaviteljem in odjemalcem (vertikalne povezave).

6.1 Na podlagi zgornjih tržnih opredelitev navedite vse trge, o katerih se poroča.

ODDELEK 7 Podatki o trgih

Za vsak trg, o katerem se poroča in ki je opisan v Oddelku 6, za leto pred poslom navedite naslednje [13]:

7.1 oceno skupne velikosti trga glede na vrednosti prodaje (v evrih) in obsega (enote) prodaje [14]. Navedite osnovo in vire za izračue ter predložite razpoložljive dokumente, ki potrjujejo te izračune;

7.2 obseg in vrednost prodaje kot tudi oceno tržnih deležev vsake od strank koncentracije. Navedite, ali je prišlo do precejšnjih sprememb v prodajnih in tržnih deležih v zadnjih treh proračunskih letih; in

7.3 za horizontalne in vertikalne povezave oceno tržnega deleža v vrednosti (in kjer je to primerno, v obsegu) treh največjih konkurentov (z navedbo osnove za ocene). Navedite ime, naslov, telefonsko številko, telefaks številko in naslov elektronske pošte vodje pravnega oddelka (ali druge osebe, ki opravlja podobne naloge in v primerih, kjer ni take osebe, izvršnega direktorja) za navedene konkurente.

ODDELEK 8 Skupni učinki skupnega podjetja

8. Za namen člena 2(4) Uredbe o združitvi ES prosim odgovorite na naslednja vprašanja:

(a) Ali dve ali več matičnih družb ohranja v znatnem obsegu dejavnosti na istem trgu kot skupno podjetje ali na trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom skupnega podjetja ali na sosednjem trgu, ki je tesno povezan s tem trgom? [15]

Če je odgovor pritrdilen, prosimo navedite za vsakega od trgov, na katerega se sklicuje tukaj:

- promet vsake matične družbe v preteklem poslovnem letu;

- gospodarski pomen dejavnosti skupnega podjetja glede na ta promet;

- tržni delež posamezne matične družbe.

Če je odgovor negativen, ga, prosimo, utemeljite.

(b) Če je odgovor na (a) pritrdilen in po vašem mnenju ustanovitev skupnega podjetja ne vodi v usklajevanje med samostojnimi podjetji, ki omejuje konkurenco v smislu člena 81(1) Pogodbe ES, navedite svoje razloge.

(c) Brez poseganja v odgovore na (a) in (b) in da bi zagotovili, da Komisija lahko opravi popolno presojo primera, prosimo razložite, kako se uporabljajo merila člena 81(3). Na podlagi člena 81(3) se lahko določbe člena 81(1) ne uporabljajo, če posel:

(i) prispeva k izboljšanju proizvodnje ali porazdelitve blaga ali k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka;

(ii) potrošnikom omogoča pravični delež doseženih koristi;

(iii) udeleženim podjetjem ne nalaga omejitev, ki niso nujne za dosego teh ciljev; in

(iv) ne daje takim podjetjem možnosti, da bi lahko izključila pomemben del konkurence glede zadevnih izdelkov.

ODDELEK 9 Izjava

Člen 2(2) Izvedbene uredbe določa, da morajo v primeru, če priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje. Tako pisno pooblastilo mora biti priloženo priglasitvi.

Priglasitev se mora zaključiti z naslednjo izjavo, ki mora biti podpisana s strani in v imenu vseh strank, ki priglašajo:

Stranka ali stranke, ki priglaša(jo), izjavljajo, da so po njihovi najboljši veri in prepričanju podatki, ki so navedni v tej priglasitvi, resnični, pravilni in popolni, da so predložili verodostojne in popolne izvode dokumentov, ki jih zahteva ta obrazec, da so vse ocene opredeljene kot take in so najboljše možne ocene na podlagi dejstev, in da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjene so z določbami člena 14(1)(a) Uredbe o združitvi ES.

+++++ TIFF +++++

[1] Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004, UL L 24, 29.1.2004, str. 1. Opozarjamo na ustrezen določbe Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju "Sporazum EGP"). Glej zlasti člen 57 Sporazuma EGP, točko 1 Priloge XIV Sporazuma EGP in Protokol 4 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi nadzornega organa in Sodišča ter Protokola 21 in 24 k Sporazumu EGP in člen 1 kot tudi Potrjen zapisnik Protokola o spremembah Sporazuma EGP. Za vsak sklic na države EFTA se razume, kot da pomeni tiste države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP. Od 1. maja 2004 so te države Islandija, Lihtenštajn, in Norveška.

[2] Trgi proizvodov so tesno povezani sosednji trgi, če so proizvodi komplementarni drug drugemu ali če spadajo v sklop proizvodov, ki jih običajno kupuje ista skupina kupcev za isto končno uporabo.

[3] Glej člen 4(2) Uredbe ES o združitvi.

[4] Glej zlasti člen 122 Sporazuma EGP, člen 9 Protokola 24 k Sporazumu EGP in člen 17(2) poglavja XIII Protokola 4 k Sporazumu med državami EFTA o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (Sporazum ESR).

[5] Glej Oddelek 6.III za opredelitev trgov, o katerih se poroča.

[6] To vključuje ciljno podjetje v primeru sovražnega prevzema in tedaj je treba podatke izpolniti v čim večji meri.

[7] Glej obvestilo Komisije o zasnovi zadevnih podjetij.

[8] Na splošno upoštevajte obvestilo Komisije o izračunu prometa. Promet stranke prevzemnice ali strank prevzemnic koncentracije bi moral vključevati skupni promet vseh podjetij v smislu člena 5(4) Uredbe o združitvi ES. Promet prevzete stranke ali strank bi moral vključevati promet delov posla v smislu člena 5(2) Uredbe o združitvi ES. Posebne določbe za kreditne, zavarovalne ter druge finančne institucije in skupna podjetja so zajete v členih 5(3), (4) in 5(5) Uredbe o združitvi ES.

[9] Glej člen 57 Sporazuma EGP in zlasti člen 2(1) Protokola 24 k Sporazumu EGP. Primer izpolnjuje pogoje, da se ga obravnava kot primer sodelovanja, če znaša skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav EFTE 25 % ali več njihovega celotnega prometa na ozemlju, ki ga zajema Sporazum EGP; ali pa ima vsako od najmanj dveh udeleženih podjetij promet, ki presega 250 milijonov EUR na ozemlju držav EFTE; ali pa lahko koncentracija ustvari ali okrepi prevladujoči položaj, zaradi katerega bi bila učinkovita konkurenca na ozemljih držav EFTE ali na precejšnjem delu teh ozemelj znatno ovirana.

[10] Glej člene 3(3), 3(4) in 3(5) ter člen 5(4) Uredbe o združitvi ES.

[11] Glej oddelek 6.III za opredelitev trgov, o katerih se poroča.

[12] Glej obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za potrebe zakonodaje Skupnosti o konkurenci.

[13] V okviru predhodne priglasitve se boste morda želeli posvetovati s Komisijo glede obsega, v katerem bi bile primerne olajšave (oprostitve) predložitve zahtevanih podatkov za nekatere trge, o katerih se poroča.

[14] Vrednost in obseg trga morata odražati proizvodnjo minus izvoz plus uvoz za obravnavana geografska področja.

[15] Za opredelitve trga glej oddelek 6.

--------------------------------------------------

PRILOGA III:

OBRAZEC RS

(RS = utemeljena vloga skladno s členom 4(4) in (5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004)

OBRAZEC, KI SE NANAŠA NA UTEMELJENE VLOGE

SKLADNO S ČLENI 4(4) IN 4(5) UREDBE (ES) št. 139/2004

UVOD

A, Namen tega obrazca

Ta obrazec podrobno opredeljuje podatke, ki jih morajo preskrbeti stranke prosilke pri pripravi utemeljene vloge za napotitev pred priglasitvijo v skladu s členom 4(4) ali (5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (v nadaljnjem besedilu "Uredba o združitvi ES").

Upoštevati je treba Uredbo o združitvi ES in Uredbo Komisije (ES) št. [ …/2004] (v nadaljnjem besedilu "Izvedbena uredba"). Besedilo teh uredb in tudi drugih ustreznih dokumentov je dostopno na strani o konkurenci Komisijine spletne strani Europa.

Izkušnje so pokazale, da so stiki pred priglasitvijo izredno dragoceni za stranke in tudi za ustrezne organe pri določanju natančne količine in vrste zahtevanih podatkov. Potemtakem je treba stranke vzpodbujati, da se posvetujejo s Komisijo in ustrezno državo članico/državami članicami glede primernosti obsega in vrste podatkov, ki naj bi bili podlaga za njihovo utemeljeno vlogo.

B. Zahteva po točni in popolni utemeljeni vlogi

Vsi podatki, zahtevani v tem obrazcu, morajo biti točni in popolni. Zahtevane podatke je treba posredovati v ustreznem oddelku tega obrazca.

Nepravilni ali zavajajoči podatki v utemeljeni vlogi se štejejo za nepopolne podatke (člen 5(4) Izvedbene uredbe).

Če stranke predložijo nepravilne podatke, lahko Komisija razveljavi odločbo, sprejeto na podlagi člena 6 ali 8, ki sledi napotilu na podlagi 4(5) skladno s členoma 6(3)(a) ali 8(6)(a) Uredbe o združitvi ES. Po razveljavitvi velja ponovno nacionalna zakonodaja za transakcijo. Če temelji napotitev v skladu s členom 4(4) na nepravilnih podatkih, lahko Komisija zahteva priglasitev skladno s členom 4(1). Nadalje je Komisija pooblaščena, da naloži globo, če se predložijo vloge z nepravilnimi ali zavajajočimi podatki skladno s členom 14(1) Uredbe o združitvi ES. (Gl. točko d spodaj). Nadalje se morajo stranke tudi zavedati, da lahko Komisija in/ali države članice v primeru napotitve na podlagi nepravilnih, zavajajočih ali nepopolnih podatkov, vključno s tistimi v obrazcu RS, zadevo po priglasitvi ponovno zavrnejo, da bi lahko popravile napotitev, izvršeno pred priglasitvijo.

Pri tem je treba opozoriti še zlasti na naslednje:

(a) V skladu s členi 4(4) in (5) Uredbe o združitvi ES se Komisija obvezuje, da bo državam članicam nemudoma poslala utemeljene vloge. Roki za presojo utemeljene vloge bodo pričeli teči po prejemu vloge s strani ustrezne države članice ali držav članic. O vlogi se praviloma odloča na podlagi podatkov, ki so v njej zajeti, brez nadaljnjih preiskav s strani zadevnih organov.

(b) Predlagatelji morajo zato pri izdelavi svojih utemeljenih vlog preveriti, ali so vsi podatki in argumenti, na katere se sklicujejo, potrjeni v zadostni meri s strani neodvisnih virov.

(c) Skladno s členom 14(1)(a) Uredbe o združitvi ES lahko Komisija pri namernem ali malomarnem pošiljanju nepravilnih ali zavajajočih podatkov naloži predlagatelju utemeljene vloge globo v višini do 1 % skupnega prometa udeleženega podjetja.

(d) V pisni obliki lahko zahtevate, da Komisija kljub manjkajočim podatkom, ki se v tem obrazcu zahtevajo, sprejme utemeljeno vlogo za popolno, kadar vam takšni podatki delno ali v celoti niso dostopni na razumen način (na primer ker podatki o ciljnem podjetju med sovražnim prevzemom niso dosegljivi).

Komisija bo tako vlogo preučila, če navedete razloge za nedosegljivost teh podatkov in da te podatke nadomestite z najboljšimi možnimi približki ocen za manjkajoče podatke skupaj z navedbo virov. Razen tega je treba po možnosti navesti, kje lahko Komisija ali ustrezna država članica/države članice pridobijo te manjkajoče podatke.

(e) Lahko zahtevate, da Komisija kljub manjkajočim podatkom, ki se zahtevajo v tem obrazcu, sprejme utemeljeno vlogo za popolno, če menite, da Komisija ali ustrezna država članica/države članice ne potrebuje določenih podatkov, zahtevanih v tem obrazcu, da bi preučila zadevo.

Komisija bo tako vlogo preučila, če navedete ustrezne razloge, zakaj omenjeni podatki niso pomembni in potrebni za obravnavo vaše prošnje za napotitev pred priglasitvijo. Razloge za to je treba navesti v stikih s Komisijo in ustrezno državo članico/državami članicami pred priglasitvijo in predložiti je treba pisno prošnjo za oprostitev, v kateri prosite Komisijo, da odpravi obveznost predložitve teh podatkov v skladu s členom 4(2) Izvedbene uredbe. Komisija se lahko posvetuje z ustreznim organom ali organi države članice preden se odloči, ali bo ugodila takšni prošnji.

C. Osebe, upravičene do predložitve utemeljene vloge

V primerih združitve v smislu člena 3(1)(a) Uredbe o združitvi ES ali prevzema skupnega nadzora podjetja v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvi, utemeljeno vlogo izpolnijo skupaj stranke združitve ali stranke, ki pridobijo skupni nadzor.

V primeru pridobitve nadzornega deleža v drugem podjetju mora pridobitelj izpolniti utemeljeno vlogo.

V primeru javnega razpisa za prevzem podjetja mora ponudnik izpolniti utemeljeno vlogo.

Vsaka stranka, ki izpolnjuje utemeljeno vlogo, odgovarja za natančnost podatkov, ki jih navede.

D. Sestava utemeljene vloge

Utemeljena vloga mora biti izpolnjena v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Ta jezik bo potem za vse priglasitelje jezik, ki se uporablja v postopku.

Da bi olajšali obravnavo obrazca RS s strani organov države članice, je treba stranke močno spodbujati, da bodo Komisiji priskrbele prevod svoje utemeljene vloge v jeziku ali jezikih, ki jih bodo razumeli vsi naslovniki podatkov. Glede prošenj za napotitev na državo članico ali države članice, je treba stranke prosilke močno spodbujati, da vključijo kopijo prošnje v jeziku/jezikih države članice/držav članic, za katere se napotitev zahteva.

Podatke, ki se zahtevajo v tem obrazcu, je treba opredeliti s številkami oddelkov in odstavkov obrazca, podpisati izjavo, ki je na koncu obrazca, in priložiti dodatno dokumentacijo. Zaradi preglednosti se lahko določeni podatki posredujejo v prilogah. Pomembno pa je, da so vsi ključni vsebinski deli podatkov predstavljeni v sklopu obrazca RS. Priloge k temu obrazcu se uporabljajo samo za dopolnitev podatkov v samem obrazcu.

Dodatno dokumentacijo je treba predložiti v svojem originalnem jeziku; kadar pa to ni uradni jezik Skupnosti, se morajo dokumenti prevesti v jezik postopka.

Dodatna dokumentacija so lahko originalni dokumenti ali kopije originalnih dokumentov. V zadnjem primeru mora predlagatelj potrditi, da so verodostojni in popolni.

Komisiji je treba dostaviti en izvirnik in 35 kopij obrazca RS ter dodatno dokumentacijo. Utemeljena vloga se dostavi na naslov iz člena 23(1) Izvedbene uredbe in v obliki, ki jo podrobno določijo službe Komisije.

Vlogo je treba poslati na naslov Generalnega direktorata za konkurenco (GD Konkurenca). Ta naslov je objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Vlogo je treba poslati na Komisijo na delovni dan, kot je opredeljeno v členu 24 Izvedbene uredbe. Da je lahko zavedena na isti dan, jo je treba dostaviti pred 17.00 uro od ponedeljka do četrtka ter pred 16.00 uro ob petkih in na delovne dneve pred državnimi prazniki in drugimi prazniki, kot to določa Komisija in je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije. Pri posredovanju je treba upoštevati navodila za varnost, ki so objavljena na spletni strani GD Konkurenca.

E. Zaupnost podatkov

Člen 287 pogodbe in člen 17(2) Uredbe o združitvi ES zahtevata od Komisije in pristojnih organov držav članic, njihovih uradnikov in drugih uslužbencev in oseb, ki delajo pod nadzorom teh organov, pa tudi uradnikov in javnih uslužbencev in drugih organov oblasti držav članic, da ne razkrivajo podatkov, za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti in so jih pridobili pri uporabi te uredbe. Isto načelo je treba uporabljati tudi pri varovanju zaupnosti med predlagatelji.

Če menite, da bi bili vaši interesi ogroženi, če bi bili kateri koli podatki objavljeni ali kako drugače razkriti drugim strankam, pošljite te podatke ločeno z jasno oznako "Poslovna skrivnost" na vsaki strani. Navesti morate tudi razloge, zakaj ti podatki ne smejo biti razkriti ali objavljeni.

Pri združitvah in skupnih prevzemih ali v drugih primerih, kadar utemeljeno vlogo izpolni več kot ena stranka, se lahko poslovne skrivnosti posredujejo v ločenih prilogah in se v vlogi navajajo kot priloga. Vse take priloge je treba priložiti utemeljeni vlogi.

F. Opredelitve in navodila za namen tega obrazca

Predlagatelj ali predlagatelji: kadar utemeljeno vlogo posreduje samo eno od podjetij, ki je udeleženec koncentracije, se uporablja "predlagatelj" samo za podjetje, ki dejansko pripravi vlogo.

Udeleženec (udeleženci) koncentracije ali udeleženci: ti izrazi se nanašajo na stranke prevzemnice, pa tudi na prevzete stranke ali stranke združitve, vključno z vsemi podjetji, v katerih se pridobi kontrolni delež ali ki so predmet objave javne ponudbe.

Če ni drugače opredeljeno, izraza "predlagatelj (predlagatelji)" in "udeleženec (udeleženci) koncentracije" vključujeta vsa podjetja, ki spadajo v isto skupino kakor omenjene "stranke".

Prizadeti trgi: Oddelek 4 tega obrazca zahteva od predlagateljev, da opredelijo upoštevne proizvodne trge in da ugotovijo, kateri od teh upoštevnih trgov so predvidoma lahko prizadeti zaradi posla. Ta opredelitev prizadetega trga se uporablja za podlago za zahtevanje podatkov o vrsti drugih vprašanj v tem obrazcu. Tako opredeljeni trgi s strani predlagateljev, so v tem obrazcu poimenovani z izrazom prizadeti trg(i). Ta izraz se lahko nanaša na upoštevne trge bodisi s proizvodi ali storitvami.

Leto: Če ni drugače opredeljeno, je treba vse navedbe besede "leto" v tem obrazcu razumeti v pomenu koledarskega leta. Če ni drugače opredeljeno, se morajo vsi podatki, zahtevani v tem obrazcu, nanašati na leto pred utemeljeno vlogo.

Finančne podatke, zahtevane v tem obrazcu, je treba posredovati v evrih po povprečnem menjalnem tečaju v zadevnih letih ali drugih zadevnih obdobjih.

Če ni drugače opredeljeno, se vsa sklicevanja v tem obrazcu nanašajo na ustrezne člene in odstavke Uredbe o združitvi ES.

ODDELEK 1 Osnovni podatki

1.0 Navedite ali je utemeljena vloga sestavljena na podlagi člena 4(4) ali (5).

- Napotitev po členu 4(4)

- Napotitev po členu 4(5)

1.1 Podatki o predlagatelju (ali predlagateljih)

Navedite naslednje podrobnosti:

1.1.1 ime in naslov podjetja;

1.1.2 vrsta poslovne dejavnosti podjetja;

1.1.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna kontaktna oseba, in

1.1.4 naslov predlagatelja ali predlagateljev za vročanje, na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navesti je treba ime, telefonsko številko in elektronski naslov osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

1.2 Podatki o drugih udeležencih v koncentraciji [1].

Za vsako stranko koncentracije (razen predlagatelja ali predlagateljev), navedite naslednje podrobnosti:

1.2.1 ime in naslov podjetja;

1.2.2 vrsta poslovne dejavnosti podjetja;

1.2.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov ter položaj, ki ga ima ustrezna kontaktna oseba, in

1.2.4 naslov stranke ali strank za vročanje, na katerega se lahko pošiljajo dokumenti in zlasti odločbe Komisije. Navesti je treba ime, telefonsko številko in elektronski naslov osebe na omenjenem naslovu, ki je pooblaščena za sprejem vročitev.

1.3 Imenovanje zastopnikov

Če utemeljene vloge podpišejo zastopniki podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje. Pisni dokaz mora vsebovati ime in položaj oseb, ki podelijo tako pooblastilo.

Navedite naslednje kontaktne podatke o zastopnikih, ki so pooblaščeni za delovanje v korist udeležencev koncentracije, skupaj z navedbo podjetja, ki ga zastopajo:

1.3.1 ime zastopnika;

1.3.2 naslov zastopnika;

1.3.3 ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov kontaktne osebe, in

1.3.4 naslov zastopnika (v Bruslju, če je na voljo), kateremu se pošilja korespondenca in predložijo dokumenti.

ODDELEK 2 Splošni osnovni podatki in podrobnosti koncentracije

2.1 Opišite splošno ozadje koncentracije. Navedite še zlasti glavne razloge za posel, vključno z gospodarskimi in strateškimi utemeljitvami.

Napišite kratek povzetek koncentracijo s podrobno opredelitvijo udeležencev koncentracije, vrsto koncentracije (na primer združitev, prevzem, skupno podjetje), področja dejavnosti predlagateljev, trge, na katere bo vplivala koncentracija (vključno z glavnimi prizadetimi trgi [2] ter strateško in ekonomsko utemeljitev za koncentracijo.

2.2 Opišite pravno naravo posla, ki je predmet utemeljene vloge. Pri tem navedite:

(a) ali so predmet koncentracije cele stranke ali deli strank;

(b) predlagani ali pričakovani datum vseh pomembnejših dogodkov, ki naj bi izvršili koncentracijo;

(c) predlagana lastniška in nadzorna struktura po zaključku koncentracije;

(d) ali je predlagani posel koncentracija v smislu člena 3 Uredbe o združitvi ES.

2.3 Naštejte gospodarske sektorje, ki so vpleteni v koncentracijo.

2.3.1 Navedite vrednost posla (nabavna cena ali vrednost vseh vključenih sredstev, odvisno od primera);

2.4 Preskrbite zadostne finančne ali druge podatke, da prikažete, ali koncentracija izpolnjuje ALI ne izpolnjuje pravnih kriterijev v skladu s členom 1 Uredbe o združitvi ES.

2.4.1 Zagotovite razčlenitev prometa na ravni celotne Skupnosti, ki ga dosežejo zadevna podjetja in navedite po potrebi državo članico, če obstaja, v kateri je doseženih več kakor dve tretjini tega prometa.

ODDELEK 3 Lastništvo in nadzor [3]

Za vsakega udeleženca koncentracije priložite seznam vseh podjetij, ki sodijo v isto skupino.

Ta seznam mora vsebovati:

3.1 vsa podjetja ali osebe, ki te stranke neposredno ali posredno nadzorujejo;

3.2 vsa podjetja, ki delujejo na katerem koli prizadetem trgu [4], ki jih neposredno ali posredno nadzorujejo:

(a) te stranke;

(b) katero koli drugo podjetje, opredeljeno v 3.1.

Za vsak zgoraj našteti vnos je treba podrobno opredeliti vrsto in sredstva nadzora.

Podatki, zahtevani v tem oddelku, so lahko prikazani v obliki organigramov ali diagramov, ki prikazujejo strukturo lastništva in nadzor podjetij.

ODDELEK 4 Opredelitve trga

Upoštevni proizvodni in geografski trgi določajo obseg, znotraj katerega se mora oceniti tržna moč nove enote, ki izhaja iz koncentracije [5].

Priglasitelj ali priglasitelji morajo predložiti zahtevane podatke ob upoštevanju naslednjih opredelitev:

I Upoštevni proizvodni trgi

Upoštevni proizvodni trg obsega vse proizvode in/ali storitve, ki so glede na svoje značilnosti, ceno ali namen uporabe zamenljivi ali nadomestljivi za potrošnika. Upoštevni proizvodni trg lahko v nekaterih primerih sestavlja več posameznih proizvodov in/ali storitev, ki imajo v glavnem enake fizične ali tehnične značilnosti in so medsebojno zamenljivi.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega proizvodnega trga, obsegajo analizo razlogov, zakaj so določeni proizvodi ali storitve vključeni na te trge in zakaj so drugi izključeni, pri čemer je uporabljena zgornja definicija in upoštevani dejavniki, kot so npr. nadomestljivost, pogoji konkurence, cene, navzkrižna cenovna elastičnost povpraševanja ali drugi dejavniki, pomembni za določanje upoštevnega proizvodnega trga (npr. nadomestljivost na strani ponudbe v ustreznih primerih).

II. Upoštevni geografski trgi

Upoštevni geografski trg sestavlja področje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo in povpraševanje po ustreznih proizvodih ali storitvah, na katerih so konkurenčni pogoji dovolj homogeni in ki se od sosednjih geografskih področij lahko razlikujejo zlasti po konkurenčnih pogojih, ki so na teh področjih precej drugačni.

Dejavniki, pomembni za oceno upoštevnega geografskega trga, obsegajo med drugim vrsto in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, vstopne ovire, potrošnikove prednostne izbire, znatne razlike v tržnih deležih podjetja med sosednjimi geografskimi področji ali velike cenovne razlike.

III. Prizadeti trgi

Za namen podatkov, zahtevanih v tem obrazcu, prizadete trge sestavljajo upoštevni proizvodni trgi, bodisi v Skupnosti ali v kateri koli državi članici -

(a) kadar dve ali več strank koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem trgu in znaša skupni tržni delež 15 % ali več. To so horizontalne povezave;

(b) kadar ena ali več strank koncentracije opravlja poslovne dejavnosti na proizvodnem trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom, na katerem deluje katera druga stranka koncentracije in kateri koli od njihovih posamičnih ali skupnih tržnih deležev na eni ali drugi ravni znaša 25 % ali več, ne glede na to, če obstaja ali ne obstaja med strankami koncentracije kak odnos med dobaviteljem in odjemalcem [6]. To so vertikalne povezave.

Na osnovi zgornjih opredelitev in mejnih vrednosti tržnih deležev, navedite naslednje podatke:

4.1 Opredelite vsakega od prizadetih trgov v smislu oddelka III:

(a) na ravni Skupnosti;

(b) v primeru prošnje za napotitev v skladu s členom 4(4), na ravni vsake posamezne države članice;

(c) v primeru prošnje za napotitev v skladu s členom 4(5), na ravni vsake posamezne države članice, opredeljene v oddelku 6.3.1 tega obrazca kot sposobne revizije koncentracije.

4.2 Poleg tega, obrazložite stališče predlagateljev glede obsega upoštevnega geografskega trga v smislu oddelka II v zvezi z vsakim od prizadetih trgov, opredeljenih zgoraj v 4.1.

ODDELEK 5 Podatki o prizadetih trgih

Za vsak prizadeti upoštevni proizvodni trg, za zadnje proračunsko leto,

(a) za Skupnost v celoti;

(b) v primeru prošnje za napotitev v skladu s členom 4(4), za vsako posamezno državo članico, kjer stranke koncentracije sklepajo posle; in

(c) v primeru prošnje za napotitev v skladu s členom 4(5), na ravni vsake posamezne države članice, opredeljene v oddelku 6.3.1 tega obrazca kot sposobne revizije koncentracije, kjer stranke koncentracije sklepajo posle; in

(d) kjer je po mnenju predlagateljev upoštevni geografski trg drugačen;

posredujte naslednje podatke:

5.1 oceno skupne velikosti trga glede na vrednosti prodaje (v evrih) in obsega (enote) prodaje [7]. Navedite osnovo in vire za izračune ter predložite razpoložljive dokumente, ki potrjujejo te izračune;

5.2 obseg in vrednost prodaje, kot tudi oceno tržnih deležev vsake od strank koncentracije;

5.3 oceno tržnega deleža po vrednosti (in po potrebi po obsegu) vseh konkurentov (vključno z uvozniki), ki imajo vsaj 5 % obravnavanega geografskega trga;

Na podlagi tega ocenite indeks HHI za obdobje pred in po združitvi ter razliko med njima (delta). Prikažite razmerje tržnih deležev kot osnovo za izračun HHI; Navedite vire za izračun teh tržnih deležev ter predložite razpoložljive dokumente, ki potrjujejo te izračune; [8] [9]

5.4 pet največjih neodvisnih odjemalcev strank na vsakem od prizadetih trgov in njihovi posamični deleži v skupni prodaji tovrstih proizvodov, obračunani za vsakega odjemalca;

5.5 vrsta in obseg vertikalne integracije vsake izmed strank koncentracije, v primerjavi z njihovimi največjimi konkurenti;

5.6 opredelite pet največjih neodvisnih [10] dobaviteljev strankam;

5.7 Ali je v zadnjih petih letih prišlo do kakšnega pomembnega vstopa na katerega od prizadetih trgov? Ali po mnenju predlagateljev obstajajo podjetja (vključno s tistimi, ki trenutno delujejo le na trgih zunaj Skupnosti), ki bi lahko vstopila na trg? Prosimo, navedite.

5.8 V kolikšni meri na prizadetih trgih obstajajo sporazumi o sodelovanju (horizontalni ali vertikalni)?

5.9 Ali v primeru, če je koncentracija skupno podjetje, dve ali več matičnih družb ohranja v znatnem obsegu dejavnosti na istem trgu kot skupno podjetje ali na trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju s trgom skupnega podjetja ali na sosednjem trgu tesno povezan s tem trgom? [11]

5.10 Opišite možni vpliv predlagane koncentracije na konkurenco na prizadetih trgih in kako bi lahko predlagana koncentracija prizadela interese vmesnih in končnih potrošnikov ter tehnični in gospodarski napredek.

ODDELEK 6 Podrobnosti prošnje za napotitev in razlogi za napotitev primera

6.1 Označite, če je utemeljena vloga pripravljena v skladu s členom 4(4) ali 4(5) Uredbe o združitvi ES in izpolnite le ustrezni pododdelek:

- Napotitev po členu 4.4

- Napotitev po členu 4.5

Pododdelek 6.2 NAPOTITEV PO ČLENU 4(4)

6.2.1 Navedite državo članico ali države članice, ki naj bi v skladu s členom 4(4) po vašem predlogu pregledale koncentracijo, in navedite, če ste ali niste vzpostavili neformalni stik s to državo članico/državami članicami.

6.2.2 Obrazložite, če predlagate celotno ali delno napotitev primera.

Če predlagate delno napotitev primera, jasno navedite del oziroma dele primera, na katere se nanaša vaša prošnja za napotitev.

Če predlagate napotitev celotnega primera, morate potrditi, da izven ozemlja držav(e) članic(e), za katero (katere) predlagate napotitev, ne obstajajo prizadeti trgi.

6.2.3 Obrazložite, na kakšen način vsak od prizadetih trgov v državi članici/državah članicah, na katere se nanaša napotitev, predstavlja vse značilnosti samostojnega trga v smislu člena 4(4).

6.2.4 Obrazložite, kako bi lahko bila konkurenca na vsakem od zgoraj navedenih samostojnih trgov v smislu člena 4(4) občutno prizadeta.

6.2.5 Ali se strinjate, da se država članica/države članice v primeru, ko po napotitvi v skladu s členom 4(4) postane(jo) pristojna/pristojne za pregled celotnega primera ali dela le-tega, pri vodenju svojih nacionalnih postopkov v zvezi s tem primerom ali delom le-tega sklicujejo na podatke iz tega obrazca? DA ali NE

Pododdelek 6.3 NAPOTITEV PO ČLENU 4(5)

6.3.1 Za vsako državo članico navedite, če njena nacionalna zakonodaja o konkurenci omogoča pregled koncentracije. Pri vsaki državi članici morate označiti po eno okence.

Ali nacionalna zakonodaja o konkurenci vsake od naslednjih držav članic omogoča pregled koncentracije? Odgovoriti morate za vsako državo članico. Za vsako državo članico označite le DA ali NE. Če pri kateri od držav članic manjka oznaka DA ali NE, se šteje, kot da je odgovor za to državo članico pritrdilen (DA).

+++++ TIFF +++++

6.3.2 Za vsako državo članico navedite zadostne finančne ali druge podatke, da prikažete, ali koncentracija izpolnjuje ali ne izpolnjuje ustreznih pravnih meril po veljavni nacionalni zakonodaji o konkurenci.

6.3.4 Obrazložite, zakaj naj bi primer pregledala Komisija. Posebej obrazložite, če bi koncentracija lahko prizadela konkurenco zunaj ozemlja držav članic.

ODDELEK 7 Izjava

Člena 2(2) in 6(2) Izvedbene uredbe določata, da v primeru, če utemeljene vloge podpišejo zastopniki podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje. Taka pisna pooblastila morajo biti priložena vlogam.

Utemeljena vloga se mora zaključiti z naslednjo izjavo, ki mora biti podpisana s strani ali v imenu vseh predlagateljev:

Po skrbnem preverjanju predlagatelj ali predlagatelji, izjavljajo, da so po njihovi najboljši veri in prepričanju podatki, ki so podani v tej utemeljeni vlogi, resnični, pravilni in popolni, da so bile predloženi verodostojni in popolni izvodi dokumentov, ki jih zahteva ta obrazec, da so vse ocene opredeljene kot take in so najboljše ocene na podlagi dejstev, in da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjeni so z določbami člena 14(1)(a) Uredbe o združitvi ES.

+++++ TIFF +++++

[1] Pri sovražnem prevzemu to vključuje tudi ciljno podjetje prevzema; v tem primeru je treba podatke izpolniti v čim večji meri.

[2] Glej oddelek 4 glede opredelitve prizadetih trgov.

[3] Glej člene 3(3), 3(4) in 3(5) ter člen 5(4).

[4] Glej oddelek 4 glede opredelitve prizadetih trgov.

[5] Glej obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za potrebe zakonodaje Skupnosti o konkurenci.

[6] Če ima stranka v koncentraciji tržni delež večji od 25 % na nabavnem trgu, na katerem deluje katera druga stranka, sta prizadeta trga tako nabavni kot prodajni trg. Podobno, če se vertikalno integrirano podjetje združuje z drugo stranko, ki deluje na prodajni ravni in združitev povzroči, da skupni prodajni tržni delež znaša 25 % ali več, sta prizadeta trga tako nabavni kot prodajni trg.

[7] Vrednost in obseg trga morata odražati proizvodnjo minus izvoz plus uvoz za obravnavana geografska področja.

[8] HHI predstavlja Herfindahl-Hirschmanov indeks, merilo tržne koncentriranosti. HHI se izračuna tako, da se sešteje kvadrate posamičnih tržnih deležev za vsa podjetja na trgu. Na primer: za trgza trgz, na katerem je pet podjetij s tržnimi deleži 40 %, 20 %, 15 %, 15 % in 10 %, znaša HHI 2550 (402 + 202 + 152 + 15 + 10 = 2550). Vrednost HHI se giblje od skoraj nič (na popolnoma razdrobljenem trgu) do 10000 (v primeru čistega monopola). Izračun HHI za obdobje po združitvi temelji na delovni hipotezi, da se posamezni tržni deleži podjetij ne spremenijo. Čeprav bi bilo najbolje v v izračun zajeti vsa podjetja, je odsotnost podatkov o zelo majhnih podjetjih lahko zanemarljiva, saj takšna podjetja nimajo bistvenega vpliva na vrednost HHI.

[9] Povečanje stopnje koncentriranosti, merjeno s HHI, je mogoče izračunati neodvisno od stopnje koncentracije celotnega trga tako, da se podvoji zmnožek tržnih deležev podjetij, ki se združujeta. Na primer: združitev dveh podjetij, katerih tržna deleža znašata 30 % in 15 %, bi povečala HHI za 900 (30 x 15 x 2 = 900). Razlaga te metode je sledeča: pred združitvijo tržna deleža podjetij, ki se združujeta, prispevata k HHI s kvadrati svojih vrednosti: (a)2 + (b)2.Po združitvi je prispevek k HHI enak kvadratu njune vsote: (a + b)2, kar je enako (a)2 + (b)2 + 2ab. Povečanje HHI je tako izraženo z 2ab.

[10] To so dobavitelji, ki niso podružnice, zastopniki ali podjetja v sestavu skupine zadevne stranke. Poleg teh petih neodvisnih dobaviteljev lahko stranke, ki priglašajo, opredelijo dobavitelje znotraj skupine, če menijo, da je za pravilno oceno primera to potrebno. Isto velja za odjemalce.

[11] Za opredelitve trga glej Oddelek 4.

--------------------------------------------------