32004R0436

Uredba Sveta (ES) št. 436/2004

z dne 8. marca 2004

o spremembi Uredbe (ES) št. 1784/2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu nekaterih tempranih litoželeznih cevnih pritrdilnih elementov s poreklom iz Brazilije, Češke, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1515/2001 z dne 23. julija 2001 o ukrepih, ki jih Skupnost lahko uvede na podlagi poročila, ki ga sprejme Organ WTO za reševanje sporov v zvezi s protidampinškimi in protisubvencijskimi zadevami [1],

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti ("osnovna uredba") [2],

ob upoštevanju predloga, ki ga je dala Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. OBSTOJEČI UKREPI

(1) Svet je z Uredbo (ES) št. 1784/2000 z dne 11. avgusta uvedel dokončno protidampinško dajatev pri uvozu nekaterih tempranih litoželeznih cevnih pritrdilnih elementov s poreklom iz Brazilije, Češke, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske ("končna uredba") [3]. Pred končno uredbo je bila izdana Uredba Komisije (ES) št. 499/2000 z dne 28. februarja 2000 o uvedbi začasne protidampinške dajatve pri uvozu tempranih litoželeznih cevnih pritrdilnih elementov s poreklom iz Brazilije, Češke, Japonske, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske ter o sprejetju zaveze, ki jo je ponudil proizvajalec izvoznik v Češki ("začasna uredba") [4].

B. POROČILA, KI JIH JE SPREJEL ORGAN ZA PORAVNAVO SPOROV WTO

(2) Dne 18. avgusta 2003 je Organ za poravnavo sporov Svetovne trgovinske organizacije (WTO) sprejel poročilo pritožbenega organa in poročilo posebne skupine, kakor je bilo spremenjeno s poročilom pritožbenega organa o primeru Evropske skupnosti (ES) – protidampinške dajatve za temprane litoželezne cevne pritrdilne elemente s poreklom iz Brazilije [5] (poročilo pritožbenega organa in poročilo posebne skupine se v nadaljnjem besedilu navajata kot "poročili").

(3) Poročili sta od Evropskih skupnosti zahtevali uskladitev ukrepov s Sporazumom WTO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini 1994 ("protidampinški sporazum ADA") na področju naslednjega:

(i) Člen 2.4.3 sporazuma ADA: pri nastavitvi negativnih stopenj dampinga na "izhodiščno točko nič" v njegovi opredelitvi dampinga.

(ii) Člena 12.2 in 12.2.2 sporazuma ADA: iz objavljenih začasnih ali končno veljavnih odločitev ni mogoče neposredno razbrati, da so Evropske skupnosti začele obravnavati ali razložile pomanjkljiv pomen naslednjih dejavnikov škode, ki so našteti v členu 3.4 sporazuma ADA: plača, produktivnost, donos naložb, denarni tok, zmožnost zagotavljati kapital in velikost dejanske stopnje dampinga.

(iii) Člena 6.2 in 6.4 sporazuma ADA: pomanjkljiva glede obveščanja zadevnih strank med protidampinško preiskavo o dejavnikih škode, navedenih zgoraj v točki (ii).

(4) Komisija je ponovno ocenila ugotovitve ob upoštevanju priporočil iz poročil na podlagi informacij, zbranih med prvotno preiskavo, opravljeno v letih 1999/2000. Če ni navedeno drugače, ostaja veljavna ocena iz končne uredbe. Ponovna presoja kaže, da škodljivi damping še obstaja, četudi na nekoliko nižji ravni.

C. POSTOPEK

(5) Ko je organ za poravnavo sporov sprejel poročilo pritožbenega organa, sta stranki v tem postopku, to pomeni brazilski proizvajalec izvoznik in industrija Skupnosti, prejeli obvestilo s podatki in ocenami izračuna dampinga in škodljivih dejavnikov, navedenih pod 3(ii). Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in presojah, na podlagi katerih se je nameravala spremeniti in potrditi končna uredba. Dan jim je bil tudi rok, v katerem so lahko sporočile svoja stališča po prejemu tega obvestila. Vsem zadevnim strankam je bila dana možnost, da odgovorijo na vprašanja pred Komisijo, vendar ni nobena stranka zahtevala takšnega zaslišanja.

(6) Vse pripombe zadevnih strank so se upoštevale in bile vnesene v spremenjene ugotovitve, kjer je bilo ustrezno.

(7) Naj opozorimo, da je preiskava dampinga potekala v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999 (obdobje preiskave "OP"). Preiskava gibanj, ki so bila pomembna za oceno škode, je potekala v obdobju od 1. januarja 1995 do konca preiskave (to pomeni do 31. marca 1999). To obdobje bo navedeno kot "obravnavano obdobje".

D. SPREMENJENE IN POTRJENE UGOTOVITVE

1. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(8) Obravnavani izdelek so temprani litoželezni cevni pritrdilni elementi z navojem, ki se združujejo z vijačnim sistemom spajanja in so uvrščeni pod oznako KN ex73071910 (oznaki TARIC 73071910 11 in 7307191019). Poročili ne vplivata na ugotovitve, navedene v končni uredbi v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom.

2. DAMPING

2.1 Uvod

(9) V nadaljevanju bodo natančno opisane ponovno ocenjene ugotovitve, ki se opirajo na priporočila v poročilih v zvezi s prakso "izhodiščne točko nič", ko se bo ugotavljalo ponderirano povprečje stopenj dampinga.

(10) Vse druge uporabljene metode izračuna so tiste, ki so bile uporabljene v prvotni preiskavi. Za druge podrobnosti sta referenci začasna uredba in končna uredba.

2.2 Brazilija

(11) Naj opozorimo, da je bil med prvotno preiskavo edini znani proizvajalec izvoznik obravnavanega izdelka v Braziliji Indústria de Fundição Tupy Ltda.

(12) V zvezi z ugotovitvami o normalni vrednosti, izvozni ceni in prilagoditvah, opravljenih v skladu s členom 2 (10) osnovne uredbe, niso bile potrebne nobene spremembe. Za nadaljnje podrobnosti se upoštevajo uvodne izjave 20 do 31 in 35 do 49 zgoraj navedene začasne uredbe ter uvodne izjave 24 do 27, 30, 31, 38 do 43, 46 do 48 in 51 do 54 končne uredbe.

(13) Kakor v začasni in končni uredbi so se običajne ponderirane povprečne vrednosti za vsak tip obravnavanega izdelka, izvoženega v Evropsko skupnost, primerjale s povprečno ponderirano izvozno ceno za vsak ustrezen tip obravnavanega izdelka. V skladu s priporočili poročila "izhodiščna točka nič" ni bila uporabljena pri izračunavanju skupne stopnje dampinga.

(14) Revidirana stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene cif na meji Skupnosti je:

Indústria de Fundição Tupy Ltda: 32 %.

(15) Raven sodelovanja je bila visoka, zato je bila preostala revidirana stopnja dampinga postavljena na enako stopnjo kakor za Indústria de Fundição Tupy Ltda, to pomeni na 32 %.

2.3 Razkritje

(16) Navedene revidirane ugotovitve o dampingu so bile razkrite vsem zadevnim strankam, obravnavanim v tej preiskavi. Imele so možnost, da predložijo svoja mnenja in obrazložitve ter odgovarjajo na vprašanja pred Komisijo.

(17) Nobena zadevna stranka ni ugovarjala ugotovitvam Komisije o dampingu.

3. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(18) Na ugotovitve o opredelitvi industrije Skupnosti, povzete v uvodnih izjavah 65 do 68 končne uredbe, ne vplivajo priporočila in sklepi iz poročil.

4. ŠKODA

4.1 Uvozi iz zadevnih držav in nelojalno nižanje cen

(19) Na ugotovitve, obrazložene v uvodnih izjavah 69 do 94 končne uredbe, ne vplivajo priporočila iz poročil.

4.2 Položaj industrije Skupnosti

4.2.1 Predhodna pripomba

(20) Ta del razlaga ponovno ocenjene ugotovitve, oprte na priporočila iz poročil v zvezi z analizo škode. Poročili zaključujeta, da je Skupnost ravnala neskladno s členoma 12.2 in 12.2.2 sporazuma ADA, ker ni neposredno prikazala v objavljenih začasnih ali končno veljavnih ugotovitvah, da je Evropska skupnost sicer obravnavala dejavnike škode oziroma razložila pomanjkljivi pomen naslednjih dejavnikov škode iz člena 3.4 sporazuma ADA: plače, produktivnosti, donosa naložb, denarnega toka, zmožnosti zagotavljanja kapitala in velikosti dejanske stopnje dampinga. Naj opozorimo, da so se ti dejavniki škode preverjali med prvotno preiskavo. Tedaj je prevladalo mnenje, da niso pomembni, zato niso bili vključeni v analizo, ki je bila dostopna javnosti, zabeleženi so bili le v interni opombi za arhiv.

4.2.2 Položaj industrije Skupnosti, kakor je opredeljen v začasni uredbi in končni uredbi

(21) Naj opozorimo, da so bili v uvodnih izjavah 160 in 161 začasne uredbe sprejeti zaključki, da je industrija Skupnosti pretrpela znatno škodo po členu 4(1) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da se je položaj industrije Skupnosti slabšal med obdobjem preiskave, zlasti zaradi upadanja proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, prodaje in tržnega deleža. Industrija Skupnosti je poleg tega doživela znatno izgubo delovnih mest in upadanje naložb, pa tudi povečanje zalog. Glede na izkoriščenost zmogljivosti se porast razlaga kot posledica zmanjšanja proizvodne zmogljivosti.

4.2.3 Ponovno preverjanje ugotovitev o škodi z vidika priporočil in odločitve Organa za poravnavo sporov

(22) Poleg dejavnikov škode, opredeljenih v uvodnih izjavah 150 do 159 začasne uredbe, torej proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža, prodajnih cen, zalog, rentabilnosti, zaposlovanja in naložb, so bili analizirani naslednji dejavniki škode, ki so v skladu s priporočili iz poročil spodaj podrobno opredeljeni.

4.2.3.1 Plače

(23) Plače, izražene kot skupen letni strošek delovne sile za proizvodnjo obravnavanega izdelka, so se gibale na naslednji način:

Tabela 1 Plače

Vir: Zaključni računi industrije Skupnosti

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | Obdobje preiskave |

Skupni letni stroški dela (v 000 EUR) | 44730 | 48479 | 43375 | 46995 | 47132 |

Indeks | 100 | 108 | 108 | 105 | 105 |

(24) Plače so se povečale za okoli 5 % med letom 1995 in obdobjem preiskave. Če vzamemo za izhodišče leto 1996, so se plače povečale za okoli 3 %.

(25) Ta dejavnik v grobem sledi splošnemu gibanju plač v sektorju in gibanju zaposlovanja, ki ga je bilo mogoče opaziti v industriji Skupnosti. Med letom 1996 in obdobjem preiskave je ta dejavnik padel za 3 %, kar je bilo v skladu z gibanji zaposlovanja, navedenimi v uvodni izjavi (158) začasne uredbe (6 % zmanjšanje med letom 1995 in obdobjem preiskave, rahel padec za okoli 1 % med letom 1996 in obdobjem preiskave).

4.2.3.2 Produktivnost

(26) Produktivnost, preračunana na zaposlenega, je bila naslednja:

Tabela 2 Produktivnost

Vir: Preverjeni odgovori ankete industrije Skupnosti

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | Obdobje preiskave |

Proizvodnja v tonah na zaposlenega | 21,58 | 19,47 | 19,76 | 20,84 | 20,82 |

Indeks | 100 | 90 | 92 | 97 | 96 |

(27) Produktivnost se je dvigala in padala v preiskanem obdobju, vendar je celoten padec v obdobju od leta 1995 do obdobja preiskave znašal 4 %. Produktivnost se je povečala za okoli 7 % med letom 1996 in obdobjem preiskave. Ta dejavnik je v skladu z zaposlovanjem in številkami o proizvodnji, ki so bile navedene že v uvodnih izjavah 150 in 158 začasne uredbe.

4.2.3.3 Donos naložb

(28) Donos naložb, ki se izračuna tako, da se deli finančni rezultat industrije Skupnosti (dobiček ali izguba) z zneskom naložb, se je gibal takole:

Tabela 3 DONOS NALOŽB

Vir: Preverjeni odgovori ankete industrije Skupnosti in njihovi zaključni računi

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | Obdobje preiskave |

Donos naložb | -6,55 % | 3,72 % | -2,78 % | -0,70 % | -2,72 % |

(29) Donos naložb se je gibal od -6,55 % do -2,72 % med letom 1995 in obdobjem preiskave, vendar je treba opozoriti, da so na finančni rezultat industrije Skupnosti, kakor je obrazloženo v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, neugodno vplivali stroški, povezani z zaprtjem obrata v letu 1995. Za to leto je bilo poleg tega značilno, da sta si dva proizvajalca, vključena v opredelitev industrije Skupnosti, prizadevala za prestrukturiranje, zlasti za racionalizacijo proizvodnje in naložbe, potrebne za izvajanje okoljske zakonodaje Skupnosti. Tudi to je neugodno vplivalo na finančni rezultat industrije Skupnosti. Na tej podlagi se sodi, da leto 1995 ni bilo značilno za položaj industrije Skupnosti, in ga ni mogoče upoštevati kot pomembno podlago za analiziranje trendov donosa naložb.

(30) Ta pripomba velja tudi za druge dejavnike škode, ki vključujejo finančne rezultate industrije Skupnosti, npr. denarni tok, kakor je razloženo spodaj v uvodni izjavi 33.

(31) Če primerjamo leto 1995 z obdobjem preiskave, je donos naložb padel za 6,4 odstotne točke, s 3,72 % na -2,72 %. Negativno gibanje donosa naložb je bilo na splošno v skladu z negativnim gibanjem rentabilnosti, ki se je v istem obdobju znižala za 2,4 odstotne točke.

4.2.3.4 Denarni tok

(32) Denarni tok se je gibal takole:

Tabela 4 Denarni tok

Vir: Zaključni računi industrije Skupnosti

| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | Obdobje preiskave |

Denarni tok (v 000 EUR) | 10522 | 12799 | 19339 | 12236 | 12205 |

Indeks | 100 | 122 | 184 | 116 | 116 |

Indeks | 100 | | 151 | 96 | 96 |

(33) Opozoriti je treba, da je prihodek od prodaje obravnavanega izdelka vedno predstavljal več kakor 50 % celotnega prihodka vseh dejavnosti industrije Skupnosti, kar je razvidno iz revidiranih računovodskih izkazih. Zgornja tabela prikazuje denarni tok za obravnavani izdelek, izračunan na podlagi razporeditve prihodka za leta od 1995 do 1998. Ker revidirani računovodski izkazi industriji Skupnosti niso bili na voljo, je bil denarni tok izračunan na podlagi skupnega prihodka in prihodka od obravnavanega izdelka, ki sta bila med preiskavo preverjena. Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi (29), so na finančni rezultat, ki ga je dosegla industrija Skupnosti leta 1995, izjemoma negativno vplivali stroški, povezani z zaprtjem obrata in prestrukturiranjem, zato to leto ne more biti upoštevano kot pomembna reprezentativna podlaga za analiziranje trendov glede denarnega toka. Med letoma 1995 in 1998 se je denarni tok povečal za okoli 16 % in v obdobju preiskave ostal stabilen. Če vzamemo kot izhodišče leto 1996, se je denarni tok zmanjšal za okoli 4 % do konca obdobja preiskave. Ugotovljeno je bilo, da je bilo negativno gibanje denarnega toka na splošno v skladu z negativnim gibanjem donosnosti.

4.2.3.5 Zmožnost zagotavljanja kapitala

(34) V obdobju prvotne preiskave industrija Skupnosti ni ugotavljala (niti ni navedla), da bi naletela na probleme pri zagotavljanju kapitala, potrebnega za svojo dejavnost, vendar je jasno, da znatno poslabšanje finančnega položaja industrije Skupnosti (glej zlasti donosnost, denarni tok in donos naložb) lahko neugodno vpliva na zmožnost zagotavljanja kapitala v bližnji prihodnosti.

4.2.3.6 Velikost dejanske stopnje dampinga

(35) Kar zadeva vpliv velikosti stopnje dampinga na industrijo Skupnosti glede na obseg in ceno uvozov iz obravnavanih držav, ta vpliv ne more biti obravnavan kot zanemarljiv. Ta ugotovitev ostaja veljavna ne glede na znižanje stopnje dampinga za enega izvoznika, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 14.

(36) Brazilski proizvajalec izvoznik je ugovarjal ugotovitvi Komisije, da vpliv velikosti dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti ni nezanemarljiv. Po mnenju brazilskega proizvajalca je bila razlika skoraj 50 % med stopnjo dampinga in maržo prodaje po znižani ceni dokaz o zelo veliki razliki v stroških proizvodnje proizvajalcev Skupnosti po eni strani in brazilskega izvoznika po drugi strani, zato je trdil, da bi bila tudi, če bi bil damping v celoti odpravljen, pri uvozih iz Brazilije cena še vedno nižja od neškodljive cene industrije Skupnosti. Brazilski proizvajalec izvoznik je končno zatrjeval, da bi bil potemtakem, v nasprotju z ugotovitvami Komisije, glede na izredno občutljiv cenovni trg vpliv dejanske stopnje dampinga prav gotovo zanemarljiv.

(37) Treba je opozoriti, da se v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe dejavnik "velikost dejanske stopnje dampinga" preverja v mejah analize stanja domače industrije. V tem okviru Komisija dosledno upošteva prakso, da določi dejansko stopnjo dampinga glede na stanje domače industrije ob upoštevanju obsega in cen uvozov iz zadevne države. Analiza, kakršno je predlagal brazilski izvoznik, to pomeni primerjavo stopnje dampinga z maržo prodaje po znižani ceni, kar bi pripeljalo do ugotovitev v zvezi z razliko v stroških proizvodnje med proizvajalci izvozniki in industrijo Skupnosti, bi zdaleč presegla meje, določene v členu 3(5) osnovne uredbe, ter izbrisala razliko med analizo položaja industrije Skupnosti po eni strani in vnesla element vzročne povezave med dampingom in škodo po drugi strani, kar se v vsakem primeru obravnava ločeno. Glede na to je treba opozoriti, da se stopnja prodaje po znižani ceni izračunava za uporabo "pravila nižje dajatve", v skladu s katerim je protidampinška dajatev postavljena na raven dampinga ali raven stopnje škode, katera koli je nižja. Poudariti je treba, da uporaba "pravila nižje dajatve" in posledično izračun stopnje prodaje po znižani ceni nista obveza WTO. Celo v primeru upoštevanja domneve zaradi razprave same in brez poznavanja vsebine pritožbe brazilskega izvoznika, da bi bila primerjava stroškov proizvodnje proizvajalca izvoznika s stroški proizvajalcev Skupnosti v tem okviru utemeljena, bi lahko takšna analiza temeljila le na primerjavi stopnje dampinga s stopnjo nelojalne prodaje po nižji ceni (in ne po prenizki ceni). Brez dampinga bi bila zato razlika v ceni med izvozi iz Brazilije in prodajo industrije Skupnosti minimalna.

(38) Zaradi navedenega je bilo treba ta argument zavreči.

4.2.4 Komentarji proizvajalca izvoznika o nekaterih dejavnikih škode

(39) Brazilski proizvajalec izvoznik je trdil, da za nekatere dejavnike škode (rentabilnost, donos naložb, denarni tok, zmožnost zagotavljanja kapitala) leto 1995 ni bilo upoštevano v analizi trenda. Skliceval se je na to, da leto 1995 ni bilo upoštevano zaradi tistih dejavnikov, ki bi sicer pokazali, da je bil razvoj pozitiven. Po mnenju brazilskega proizvajalca izvoznika je ta pristop neskladen in diskriminacijski in ne izpolnjuje zahteve po objektivnem in nepristranskem preverjanju ter je v nasprotju s členoma 3.1 in 17.6(i) sporazuma ADA.

(40) Najprej je treba pripomniti, da glede rentabilnosti ni bila sprejeta nobena druga odločitev za izvajanje poročil. Treba je ponovno opozoriti, da je za postopek poravnave sporov Brazilija predložila natanko enake argumente, na kakršne se sklicuje zgoraj v zvezi z rentabilnostjo. Posebna skupina je argumente zavrgla in v zvezi s tem ni bilo sprejeto nobeno priporočilo. Dejavnik "rentabilnost" se zato ni ponovno ocenjeval.

(41) Drugič je treba pripomniti, da – tako kakor v prvotni preiskavi – analize trendov v zvezi z dejavniki škode, za katere so bile analize opravljene že prej, a niso bile javno objavljene, potekajo od leta 1995. To se nanaša tudi za dejavnik "zmožnost zagotavljanja kapitala". Zlasti za dva dejavnika (donos naložb in denarni tok) se je leto 1995 obravnavalo kot izjemno, zato ga ni bilo mogoče obravnavati kot pomembno iz razlogov, ki so natančno opredeljeni v uvodnih izjavah 29 in 33. Dejansko se v več poročilih posebne skupine in poročilih pritožbenega organa priznava, da ocena dejavnikov škode ni omejena na togo primerjavo začetka in konca let obravnavanega obdobja. Pripomniti je treba tudi, da brazilski proizvajalec izvoznik ni prerekal predmeta spora, kakor je določeno v uvodni izjavi 29.

(42) V zvezi z domnevno neskladnostjo pristopa je treba opozoriti na naslednje. Ravno zaradi skladnosti z analizo prvotne preiskave je treba – za izvajanje poročil – analizirati denarni tok in donos naložb, ki neposredno izvirata iz rentabilnosti, na enaki podlagi kakor rentabilnost v prvotni preiskavi, za katero je bilo mogoče leto 1995 utemeljeno izključeno iz analize trenda v skladu z zaključki poročil. Pristop, ki so ga izbrali organi Evropske skupnosti, je bil zato dosleden in objektiven.

(43) Zaradi navedenega je bilo treba argumente zavreči.

4.2.5 Zaključna ugotovitev o škodi

(44) Na podlagi zgornje analize se sklepa, da so bile ugotovitve v zvezi s plačami, produktivnostjo, donosom od naložb in denarnim tokom skladne z nekaterimi drugimi dejavniki, analiziranimi in objavljenimi med prvotno preiskavo. Glede zmožnosti zagotavljanja kapitala ni bilo ugotovljeno, da bi industrija Skupnosti naletela na težave pri zagotavljanju kapitala, potrebnega za njeno dejavnost, ta dejavnik pa je kljub temu treba obravnavati z vidika nenehnega slabšanja finančnega položaja industrije Skupnosti. Kar zadeva stopnjo dampinga, se ugotavlja, da se njen vpliv glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(45) Na podlagi zgornjega se potrdi, da je bila industrija Skupnosti znatno oškodovana med obravnavanim obdobjem.

5. VZROČNA ZVEZA

(46) Na vsebino in sprejete ugotovitve v uvodnih izjavah 101 do 114 končne uredbe ne vplivata ne poročili ne ponovno preverjena analiza škode.

(47) Brazilski izvoznik je trdil, da škode industriji Skupnosti niso povzročili dampinški uvozi, temveč pomanjkanje produktivnosti industrije Skupnosti, kar dokazuje skoraj 50 % razlika med stopnjo dampinga in stopnjo prodaje po znižani ceni ter dejstvo, da si je industrija Skupnosti leta 1995 prizadevala za prestrukturiranje, zato da bi racionalizirala proizvodnjo. Podobnost tega argumenta z argumentom, danim glede velikosti stopnje dampinga, ki je naveden zgoraj v uvodni izjavi 36, je očitna. Brazilski izvoznik se je poleg tega skliceval na to, da je Komisija pri analiziranju razlike v strošku proizvodnje omejila to analizo na razlike v zvezi s porabo energije, ki so povezane z razliko v kakovosti in proizvodnih procesih med pritrdilnimi elementi iz črne temprane litine in bele temprane litine.

(48) Treba je opozoriti, da je v mejah postopkov za poravnavo sporov Brazilija predložila natanko enake argumente, na kakršne se sklicuje zgoraj. Posebna skupina je argumente zavrgla in pritožbeni organ ni sprejel nobenega priporočila v zvezi z analizo vzročne povezave.

(49) Zaradi navedenega je bilo treba argumente, navedene v uvodni izjavi 47, zavreči.

6. INTERES SKUPNOSTI

(50) Na vsebino in sprejete zaključke v uvodnih izjavah 178 do 186 začasne uredbe in 115 do 117 končne uredbe ne vplivata ne poročili ne ponovno preverjena analiza škode.

7. SPREMENJENI UKREPI

(51) Kakor je prikazano zgoraj, dokazuje popolno preverjanje ugotovljenih dejstev in zaključki, sprejeti v prvotni preiskavi, ob upoštevanju priporočil in odločitev iz poročil, da je bil uvoz iz Brazilije kljub temu dampinško škodljiv, četudi na znatno nižji ravni.

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremeni se tabela za izdelke s poreklom iz Brazilije v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 1784/2000:

Država | Končno veljavna dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Brazilija | 32,0 % | – |

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2004

Za Svet

Predsednik

D. Ahern

[1] UL L 201, 26.7.2001, str. 10.

[2] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[3] UL L 208, 18.8.2000, str. 8.

[4] UL L 55, 29.2.2000, str. 3.

[5] Dokument WT/DS219/10 z dne 27. avgusta 2003.

--------------------------------------------------