32003R2229

Uredba Sveta (ES) št. 2229/2003

z dne 22. decembra 2003

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve pri uvozu silicija s poreklom iz Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba"), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. Postopek

1.1 Začasni ukrepi

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 1235/2003 [2] (v nadaljnjem besedilu "začasna uredba") uvedla začasne protidampinške ukrepe pri uvozu silicija s poreklom iz Rusije. Ukrepi so bili uvedeni v obliki dajatev ad valorem med 24,0 in 25,2 %.

(2) Treba je spomniti, da je preiskava o dampingu in škodi zajemala obdobje od 1. oktobra 2001 do 30. septembra 2002 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave" ali "OP"). Preučitev gibanj v okviru analize škode je zajemala obdobje od 1. januarja 1998 do konca OP (v nadaljnjem besedilu "obravnavano obdobje").

1.2 Drugi veljavni ukrepi

(3) Trenutno veljajo protidampinške dajatve po stopnji 49 % ad valorem pri uvozu silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu "Kitajska") [3]. Pregled [4] teh ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe je v teku.

1.3 Nadaljnji postopek

(4) Po uvedbi začasnih protidampinških dajatev so bila strankam razkrita dejstva in ugotovitve, na katerih temelji začasna uredba. Nekatere stranke so predložile pisne pripombe. Vsem zainteresiranim strankam, ki so to zahtevale, je bila dana možnost zaslišanja s strani Komisije.

(5) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje zneskov zavarovanja, danega v obliki začasne dajatve. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(6) Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile obravnavane in dokončne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(7) Komisija je nadaljevala z zbiranjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(8) Treba je navesti, da je bil poleg preveritvenih obiskov v prostorih podjetij, navedenih v uvodni izjavi 7 začasne uredbe, po uvedbi začasnih ukrepov opravljen obisk na kraju samem v prostorih naslednjih skupnostnih uporabnikov:

- GE Bayer Silicones, Leverkusen, Nemčija,

- Raffinera Metalli Capra SpA, Brescia, Italija,

- Vedani Carlo Metalli SpA, Milano, Italija.

2. Zadevni proizvod in podobni proizvod

2.1 Zadevni proizvod

2.1.1 Pripombe proizvajalcev izvoznikov

(9) V uvodni izjavi 9 začasne uredbe je bil zadevni proizvod opredeljen kot silicij, ki se trenutno uvršča v oznako KN 28046900 Nekateri izvozniki so spraševali, ali je v tem postopku zajet amorfni silicijev dioksid, ki je stranski proizvod silicija, pridobljen s filtriranjem med proizvodnjo silicija.

(10) Treba je navesti, da amorfni silicijev dioksid ne ustreza opredelitvi zadevnega proizvoda, navedeni v uvodnih izjavah 9 in 10 začasne uredbe, saj je le stranski proizvod proizvodnje silicija v obliki prahu, ki se uporablja kot dodatek za beton. Zato se potrdi, da ta proizvod, ki se uvršča v oznako KN ex28112200, ni predmet tega postopka.

(11) Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je ugovarjal opredelitvi zadevnega proizvoda in trdil, da dejansko obstajata dve ločeni vrsti silicija v okviru te oznake KN, ena vrsta, namenjena uporabnikom v metalurgiji, in druga vrsta, namenjena uporabnikom v kemični industriji. Po mnenju ruskega proizvajalca to trditev dokazuje dejstvo, da imata ta dva kakovostna razreda bistveno različno kemijsko sestavo glede na vsebnost elementov v sledovih in imata različno končno uporabo; da obstajata dve ločeni skupini uporabnikov, ki si ne konkurirata; in da ni bistvene medsebojne zamenljivosti med tema dvema kakovostnima razredoma.

(12) Preiskava je pokazala, da se proizvaja silicij različnih kakovostnih razredov in da je silicij, prodan na trgu EU v OP, vseboval več kot 95 mas. % silicija, ne glede na to ali ga je proizvedla industrija Skupnosti ali je bil uvožen iz Rusije. Kakovostni razred silicija v prvi vrsti določa odstotek silicija in v drugi vrsti drugi elementi, zlasti vsebnost železa in kalcija. Za specializirane uporabnike, zlasti uporabnike v kemični industriji, deleži drugih elementov v sledovih določajo, ali je silicij primeren za predvideno uporabo. Navadno se za specializiranega uporabnika silicij proizvaja v skladu s posebnimi zahtevami in se kupi šele, ko posamezni uporabnik opravi obsežen postopek preverjanja. Vendar kljub temu, da so ravni elementov v sledovih pomembne za uporabnike v kemični industriji, to ne zadostuje za sklep, da je to drug proizvod, kot silicij, ki ga uporabljajo uporabniki v metalurgiji.

(13) Predloženi so bili tudi dokazi, da se material visokega kakovostnega razreda ni prodajal izključno uporabnikom v kemični industriji in da so uporabniki v kemični industriji kupili tudi nekaj silicija nižjega kakovostnega razreda, tako imenovanega metalurškega silicija. Splošno sprejeto dejstvo je tudi, da uporabniki z manjšimi zahtevami glede kakovosti, zlasti sekundarni uporabniki v metalurgiji, lahko uporabljajo silicij višjega kakovostnega razreda. Zanje je odločilni dejavnik cena, saj niso pripravljeni plačati dodatka za silicij višjega kakovostnega razreda, kot ga potrebujejo.

2.1.2 Pripombe uporabnikov

(14) Tudi številni uporabniki so ugovarjali začasni določitvi zadevnega proizvoda. Predložene pripombe so bile zelo podobne pripombam, prejetih od proizvajalcev izvoznikov, zlasti uporabnikov v metalurgiji. Vsi uporabniki v metalurgiji so trdili, da obstajajo tri ločene vrste proizvoda, tj. silicij kemičnega kakovostnega razreda, silicij standardnega kakovostnega razreda in silicij nizkega kakovostnega razreda za uporabnike v metalurgiji. Vendar so vsi potrdili, da v svojem proizvodnem procesu lahko uporabijo katerega koli od teh kakovostnih razredov, čeprav imajo zaradi cene raje silicij nizkega kakovostnega razreda. Te pripombe so ponovile tudi organizacije uporabnikov v metalurgiji.

(15) Eden od uporabnikov v kemični industriji je komentiral vprašanje zadevnega proizvoda. Potrdil je, da je silicij, ki ga kupuje, posebej proizveden po njegovih specifikacijah in da je zanj najpomembnejši dejavnik vsebnost elementov v sledovih v siliciju.

2.1.3 Pripombe industrije Skupnosti

(16) Industrija Skupnosti je soglašala z začasno ugotovitvijo, da se vsi kakovostni razredi silicija, zajeti v opredelitvi v uvodnih izjavah 9 in 10 začasne uredbe, štejejo za zadevni proizvod. Poudarila je tudi, da številni argumenti ne sodijo v okvir zadevnega proizvoda, pač pa v okvir določitve podobnega proizvoda, in da proizvajalci izvozniki zamenjujejo ti dve vprašanji.

2.1.4 Sklep o zadevnem proizvodu

(17) Silicij je proizvod, proizveden v več kakovostnih razredih, ki so odvisni predvsem od vsebnosti železa, nato od vsebnosti kalcija in na koncu od vsebnosti drugih elementov v sledovih. Proizvodni proces, ki se uporablja v EU in Rusiji, tj. peč z električnim oblokom, je v glavnem enak.

(18) Na trgu EU obstajata v bistvu dve različni skupini uporabnikov: uporabniki v kemični industriji, ki proizvajajo v glavnem silikone, ter uporabniki v metalurgiji, ki proizvajajo aluminij. Uporabniki v metalurgiji se nadalje lahko razdelijo na proizvajalce primarnega aluminija in proizvajalce sekundarnega (recikliranega) aluminija. Vendar ves uporabljeni silicij vsebuje vsaj 95 mas. % silicija in je v glavnem 98 ali 99 % silicij.

(19) Na podlagi odstotka železa in kalcija v siliciju so bili določeni trije kakovostni razredi silicija, in sicer visoko kakovostni, standardno kakovostni in nizko kakovostni razred. Ugotovljeno je bilo določeno prekrivanje uporabe med temi kakovostnimi razredi pri različnih skupinah uporabnikov. Splošno sprejeto dejstvo je, da ni fizikalnih, kemičnih ali tehničnih lastnosti, ki bi proizvajalcem sekundarnega aluminija preprečevale uporabo katerega koli kakovostnega razreda silicija ali proizvajalcem primarnega aluminija uporabo silicija standardnega ali visokega kakovostnega razreda. Stopnja medsebojne zamenljivosti v nasprotni smeri je manjša, čeprav so bili predloženi dokazi, da so nekateri uporabniki v kemični industriji pripravljeni uporabljati silicij standardnega ali nizkega kakovostnega razreda. Kateri kakovostni razred bo uporabila katera skupina uporabnikov, običajno določa cena različnih kakovostnih razredov.

(20) Kot je bilo že navedeno zgoraj, je preiskava pokazala, da imajo vse vrste silicija, ne glede na kakršne koli razlike v vsebnosti drugih kemičnih elementov, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Silicij se sicer lahko uporablja za različne končne namene, vendar je bilo ugotovljeno, da obstaja večja ali manjša stopnja zamenljivost med različnimi kakovostnimi razredi in različnimi nameni uporabe.

(21) Zato se nedvomno potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 9 in 10 začasne uredbe.

2.2 Podoben proizvod

(22) Po analizi je bilo ugotovljeno, da se trditev v zvezi s kontrolno številko proizvoda (PCN), navedena v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, nanaša na primerjavo cen silicija s poreklom iz Rusije in silicija, proizvedenega v Skupnosti, ter pripadajočo stopnjo odprave škode. Razlike v ceni, kakovosti in namenu uporabe ne vodijo nujno k sklepu, da proizvodi niso enaki. Kar je v resnici pri tem pomembno je, ali imajo te vrste proizvodov enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter osnovne namene uporabe. Zgoraj omenjene razlike se bodo upoštevale pri primerjavi med izvozno ceno in normalno vrednostjo ter pri določanju npr. stopnje nelojalnega nižanja cen in stopnje odprave škode.

(23) Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov se je skliceval na protidampinške ukrepe, ki trenutno veljajo pri uvozu silicija iz Kitajske (glej uvodno izjavo 3). Zlasti se je skliceval na uvodno izjavo 55 Uredbe Sveta (ES) št. 2496/97, v kateri je navedeno, da "kakovost silicija iz Rusije in Ukrajine ni primerljiva z evropskim ali kitajskim silicijem".

(24) V odgovor na to bi bilo treba najprej opozoriti, da je bila ta izjava dana v preiskavi, opravljeni pred več kot petimi leti, da je temeljila na informacijah, predloženih v tej preiskavi, in da je sedanja preiskava ne potrjuje. Poleg tega uvodna izjava 55 navedene uredbe obravnava le vprašanje vzročne zveze. Iz besedila je jasno razvidno, da je zadevni proizvod in v resnici tudi podobni proizvod iz vseh virov, naj bo to Kitajska, Rusija, EU ali iz primerljive države, tj. Norveške, silicij. Ta silicij predstavlja en podobni proizvod v smislu opredelitve iz člena 1(4) osnovne uredbe. Poleg tega se razlike v kakovosti med silicijem različnih proizvajalcev v različnih državah lahko ustrezno upoštevajo s prilagoditvami. Opaženo je bilo tudi, da so med različnimi vrstami, izvoženimi iz Rusije v Skupnost, obstajale različne kakovosti.

(25) Na podlagi zgoraj navedenega in na podlagi ugotovitev preiskave se potrdi, da imajo silicij, proizveden v Rusiji in prodan doma ali izvožen v Skupnost, silicij, prodan na domačem trgu primerljive države, in silicij, ki ga proizvede industrija Skupnosti in ga proda v Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti. Zato se ugotovi, da vse vrste silicija predstavljajo eno skupino proizvodov in se štejejo za podobne proizvode v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. Damping

3.1 Normalna vrednost

(26) Ker niso bile predložene nobene pripombe, se potrdijo uvodne izjave 15 do 18 začasne uredbe, ki se nanašajo na status tržnega gospodarstva.

(27) Vsi proizvajalci izvozniki so predložili pripombe, da je treba spremeniti strošek za električno energijo, uporabljen v začasni fazi. Poudarili so, da je njihov glavni dobavitelj električne energije podjetje v večinski zasebni lasti in da je njegovo nizko ceno mogoče razložiti z naravno primerjalno prednostjo zaradi prisotnosti največjega kompleksa hidroelektrarn na svetu. To vprašanje se je nadalje preučilo in ker je bilo ugotovljeno, da so cene električne energije v Rusiji regulirane in je cena, ki jo zaračunava ta dobavitelj električne energije, zelo nizka, tudi v primerjavi z drugimi dobavitelji električne energije, ki jo proizvajajo hidroelektrarne v primerljivi državi Norveški in tudi v Kanadi, je bilo sklenjeno, da se trditev zavrne in potrdi začasni sklep o uporabi cene električne energije, ki jo zaračunava drug dobavitelj električne energije v Rusiji. Ugotovljeno je bilo, da je ta cena skladna z najnižjo ceno reprezentativnih proizvajalcev električne energije v Skupnosti.

(28) Ker niso bile predložene nobene druge pripombe, se potrdijo uvodne izjave 19 do 26 začasne uredbe, ki se nanašajo na določitev normalne vrednosti.

3.2 Izvozna cena

(29) Vsi proizvajalci izvozniki so trdili, da so podjetja, vključena v prodajo zadevnega proizvoda v ES, ki imajo sedež zunaj Rusije, povezane stranke in jih je treba obravnavati kot en gospodarski subjekt skupaj s podjetji s sedežem v Rusiji. Trdili so, da bi morala biti zato uporabljena izvozna cena tista cena, ki jo ta povezana podjetja zaračunajo prvi neodvisni stranki v ES.

(30) V primeru uvoznika s sedežem v Skupnosti (Združeno kraljestvo), niso bili predloženi nobeni novi dokazi, da je povezan s proizvajalcem izvoznikom. Trditev je bila zato zavrnjena in ohranjen je bil začasni pristop določanja izvozne cene na podlagi prodajne cene, zaračunane temu uvozniku.

(31) V primeru uvoznika v Švici je bil opravljen preveritveni obisk na kraju samem po uvedbi začasnega ukrepa in ugotovljeno je bilo, da je to podjetje resnično povezano s proizvajalcem izvoznikom. Zato je bila izvozna cena za prodaje preko tega uvoznika določena na podlagi cene, ki jo ta izvoznik zaračuna prvi nepovezani stranki v Skupnosti.

(32) Glede uvoznika s sedežem na Britanskih Deviških otokih je treba najprej navesti, da je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena, ki jo je treba uporabiti, "cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek, ko se ta izvozi iz države izvoznice v Skupnost." Z drugimi besedami, kadar izvozna transakcija v Skupnost vključuje posrednike, ni pomembna cena, ki je na koncu zaračunana stranki v Skupnosti (ki je proizvajalcu izvozniku največkrat nepoznana), ampak cena, po kateri proizvod "zapusti" državo izvoznico. To ceno je včasih treba nadomestiti s cenami pri nadaljnji prodaji, zlasti če so stranke povezane. Rusal je predložil nove informacije, ki po njegovem mnenju dokazujejo tako povezavo. Vendar je treba upoštevati, da ta povezava ni bila dokazana na prepričljiv in nedvoumen način. Pravzaprav ni neposredne udeležbe med Rusalom in podjetjem na Britanskih Deviških otokih, strukture pa so zapletene in nepregledne. Podjetje meni, da je povezava posledica posredne udeležbe, vendar ni bila predložena nobena preverljiva dokumentacija, ki bi to dokazovala. Poleg tega po mnenju Rusala podjetje na Britanskih Deviških otokih ne izvaja nobene gospodarske dejavnosti prodaje ali distribucije izvoženih proizvodov, ampak je le podjetje – poštni nabiralnik. Z drugimi besedami, v resnici ne gre za prodajo preko tretje stranke. Podjetje na Britanskih Deviških otokih je naslovnik za nejasne računovodske namene. Na noben način ni bilo mogoče preveriti prave vloge tega podjetja s sedežem na Britanskih Deviških otokih ali dovolj zanesljivo slediti tokovom plačil. Zato je bilo sklenjeno, da se ohrani začasni pristop in se izvozna cena določi na podlagi prodajne cene podjetju na Britanskih Deviških otokih.

3.3 Primerjava

(33) Eden od proizvajalcev izvoznikov je ponovno zahteval prilagoditev za fizikalne lastnosti, na podlagi dejstva, da je kakovostni razred silicija, ki se proda na ruskem trgu, v povprečju višji in zato vključuje višje proizvodne stroške. Vendar podjetje ni predložilo novih dokazov, da obstaja dosledna razlika v kakovosti med vrstami proizvodov, ki se prodajo na domačem trgu, in tistimi, ki se izvozijo v Skupnost. Zato je bil ohranjen začasni pristop in ni bila odobrena nobena prilagoditev za fizikalne razlike.

(34) Dve podjetji sta ponovili svoji zahtevi v zvezi s prilagoditvijo za količino in za raven trgovanja. Zahteve za prilagoditev za količino ni bilo mogoče upoštevati, ker podjetje ni moglo dokazati, da so bili odobreni posebni popusti ali rabati za nabavo različnih količin, in ker so bile te razlike v količini že upoštevane v prilagoditvi za raven trgovanja za različne vrste strank, odobreni v začasni fazi. Glede zahteve za dodatno prilagoditev za raven trgovanja podjetje ni moglo dokazati, da je prilagoditev, odobrena v začasni fazi, nezadostna, zato ni mogoče odobriti nobene dodatne prilagoditve.

3.4 Stopnja dampinga

(35) Ker niso bile predložene nobene pripombe, se potrdi določitev stopnje dampinga, kot je opisana v uvodnih izjavah 29 in 30 začasne uredbe.

(36) Dokončne stopnje dampinga, izražene v odstotkih uvozne cene CIF franko meja Skupnosti, so naslednje:

Podjetje | Stopnja dampinga |

OJSC "Bratsk Aluminium Plant" (skupina RUSAL) | 23,6 % |

SKU LLC, Sual Kremny-Ural in ZAO Kremny (skupina SUAL) | 24,8 % |

Rusija | 24,8 % |

4. Škoda

4.1 Industrija Skupnosti

(37) Ker niso bile prejete nobene pripombe v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti, se potrdijo vsebina in začasni sklepi uvodnih izjav 33 in 34 začasne uredbe.

4.2 Poraba silicija v Skupnosti

(38) Ker niso bile predložene nobene nove informacije o porabi, se potrdijo začasne ugotovitve, opisane v uvodnih izjavah 35 in 36 začasne uredbe.

4.3 Uvoz silicija v Skupnost

4.3.1 Obseg in tržni delež uvoza

(39) Ker niso bile predložene nobene nove informacije niti o uvozu silicija v Skupnost niti o njegovem tržnem deležu, se potrdijo začasne ugotovitve, opisane v uvodnih izjavah 37 do 43 začasne uredbe.

4.3.2 Nelojalno nižanje cen in padec cen

(40) Izračuni nelojalnega nižanja cen so bili revidirani, tako da odražajo prilagoditve za raven trgovanja in kakovost. Te prilagoditve so bile določene na podlagi preverjenih informacij in ustrezajo utemeljeni oceni tržne vrednosti razlik.

(41) Dokončne stopnje nelojalnega nižanja cen so pokazale, da je bilo nelojalno nižanje cen enako 10,2 %.

(42) Obstoj in stopnjo nelojalnega nižanja cen je treba ocenjevati glede na dejstvo, da so cene padle. Cene so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale (–16 %), tako da v OP niso pokrivale celotnih proizvodnih stroškov industrije Skupnosti.

4.4 Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(43) Dva ruska proizvajalca izvoznika sta trdila, da industrija Skupnosti ni utrpela nobene znatne škode, saj je večina kazalcev škode pokazala pozitiven razvoj. Proizvajalca izvoznika sta opozorila zlasti na izboljšanje ravni proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje v Skupnosti, tržnega deleža, zalog, zaposlenosti in produktivnosti v obravnavanem obdobju.

(44) Vendar je podrobnejša preučitev kazalcev škode, kot je opisano v uvodnih izjavah 71 in 72 začasne uredbe, pokazala, da je bil glavni del pozitivnega razvoja za industrijo Skupnosti v obdobju med letoma 1998 in 2000. Med letom 2000 in OP so skoraj vsi kazalci le nekoliko narasli, ostali nespremenjeni ali celo padli. V tem obdobju je znatna škoda, ki jo utrpela industrija Skupnosti, najbolj očitna.

(45) Treba je navesti, da je treba, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 72 začasne uredbe, relativno dobre rezultate industrije Skupnosti do leta 2000 neposredno pripisati odločitvam industrije Skupnosti, da vlaga v dodatne proizvodne obrate Skupnosti. V tem obdobju so se resnično povečali proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost in produktivnost industrije Skupnosti. Donosnost je bila določena v višini 5 % neto vrednosti prodaje.

(46) Nato se je položaj industrije Skupnosti poslabšal, kot odraz vse večje prisotnosti poceni proizvodov dampinškega uvoza iz Rusije. Tržni delež, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se znatno zmanjšali.

(47) Poleg tega je gibanje drugih kazalcev škode, zlasti zmanjšanje donosnosti in prodajnih cen, ki so prizadeli industrijo Skupnosti v obravnavanem obdobju, privedlo do sklepa, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo.

4.5 Sklep o škodi

(48) Zaradi teh razlogov in ker niso bile predložene nobene nove informacije, zaradi katerih bi bila potrebna revizija ugotovitve, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v OP, zlasti glede cen in donosnosti, se argumenti ruskih proizvajalcev izvoznikov zavrnejo. Potrdijo se ugotovitve in sklep iz uvodnih izjav 71 do 73 začasne uredbe.

5. Vzročna zveza

(49) Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da četudi se potrdi ugotovitev o znatni škodi, te škode ni povzročil ruski uvoz silicija. Po njihovem mnenju obstajajo številni drugi dejavniki, ki naj bi domnevno bili pravi vzrok morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Druge tretje države z mnogo večjim deležem uvoza v primerjavi z Rusijo, škoda, ki si jo je industrija Skupnosti sama povzročila, ustvarjen izvoz industrije Skupnosti, silicij, ki ga je industrija Skupnosti sama uvozila, ter razlike med trgoma kemičnega in metalurškega silicija so bili vsi navedeni kot obrazložitev za morebitno škodo, ki jo utrpela industrija Skupnosti. Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je tudi domneval, da v OP obstaja razlika med ceno industrije Skupnosti in rusko ceno v višini 16 % in da tako velika razlika kaže, da na trgu Skupnosti ni cenovne konkurence med silicijem iz teh dveh virov.

5.1 Uvoz iz drugih tretjih držav

(50) Kot je opisano v uvodni izjavi 98 začasne uredbe, je bil obseg uvoza iz številnih drugih tretjih držav mnogo večji od ruskega. Vendar se je obseg uvoza iz vseh teh držav razen Kitajske dejansko zmanjšal med letom 2000 in OP, tj. ko se je gospodarski položaj industrije Skupnosti poslabšal. Poleg tega so bile cene pri tem drugem uvozu vedno višje od cen ruskega uvoza, in kadar so bile nižje od cen industrije Skupnosti, je bila razlika v ceni zelo majhna.

(51) Eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da se ni mogoče zanesti na informacije Eurostata, saj ne upoštevajo razlik v mešanicah proizvoda. Opozoril je, da med pretežno nižje kakovostnim silicijem, ki se izvaža iz Rusije, in silicijem višje kakovosti iz drugih tretjih držav obstaja znatna razlika v ceni. Trdil je, da bi bilo treba pri primerjavi cen upoštevati cene, ki jih uporabniki dejansko plačajo za silicij iz različnih virov.

(52) Ta proizvajalec ni navedel nobenega dokaza, ki bi podpiral njegovo trditev. Poleg tega zaradi pomanjkanja pomembnih podatkov uporabnikov o ceni, ki so jo plačali za silicij iz drugih tretjih držav, ni bilo mogoče opraviti take primerjave cen. Informacije, ki so na voljo od Eurostata, v teh okoliščinah predstavljajo najboljši vir za določanje cen silicija iz tretjih držav. Glede na informacije, ki so na voljo za vzporedni pregled zaradi izteka ukrepov proti Kitajski, je bilo ugotovljeno, da je povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, ugotovljena na podlagi primerjave cen po posameznih kakovostnih razredih, skladna s stopnjo, ugotovljeno na podlagi primerjave povprečne uvozne cene Eurostata in povprečne cene industrije Skupnosti.

(53) Treba je tudi navesti, da so bili zaradi poštene primerjave uvoznih cen v vseh primerih uporabljeni podatki Eurostata. Za Rusijo je bila, kadar so bile na voljo preverjene informacije za OP, prava cena uvoženih proizvodov dejansko nekoliko nižja od cene, zabeležene s strani Eurostata.

5.2 Samopovzročena škoda

(54) Predložena je bila trditev, da so bili vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, predvsem vse večji stroški, nastali zaradi novih proizvodnih zmogljivosti v prizadevanju povečati tržni delež. V podporo temu je bila predložena trditev, da ima industrija Skupnosti najvišje povprečne proizvodne stroške na svetu. Ta trditev je temeljila na primerjavi preverjenih proizvodnih stroškov za industrijo Skupnosti in ruske proizvajalce v tem postopku ter objavljenih stroškov za druge tretje države. Vendar pa posamezni elementi stroškov, vključeni v objavljene številke, niso bili jasno opredeljeni in zato ni bilo dokazov, da se ti proizvodni stroški lahko primerjajo s proizvodnimi stroški, preverjenimi med preiskavo. Videti je bilo, da te objavljene številke temeljijo le na stroških izdelave in ne vključujejo bistvenih elementov stroškov, kot so PSA stroški. Zanimivo je tudi navesti, da ruski proizvajalec ni predložil nobenih ustreznih objavljenih podatkov za proizvajalce Skupnosti. Na podlagi tega je treba upoštevati, da te trditve ni mogoče obravnavati, in argumenti ruskega izvoznika so bili zavrnjeni. V podporo temu pristopu je bilo ugotovljeno, da so bili preverjeni proizvodni stroški v primerljivi državi, Norveški, v resnici višji od tistih, ki jih je predložil ruski proizvajalec. Ko so bili preverjeni proizvodni stroški na Norveškem prilagojeni glede na celotne stroške, je bilo ugotovljeno, da so skladni s stroški industrije Skupnosti.

(55) In tudi če bi bili stroški industrije Skupnosti primerljivo višji, to dejstvo samo po sebi ne bi odpravilo povezave med poceni dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Kot je opredeljeno v uvodni izjavi 83 začasne uredbe, bi industrija Skupnosti ustvarila dobiček 1,7 % namesto dejanske izgube 2,1 %, če med letom 2000 in OP cene ne bi padle.

5.3 Izvoz industrije Skupnosti

(56) Predložena je bila trditev, da bi zmanjšanje izvozne prodaje industrije Skupnosti vplivalo na donosnost njene prodaje v EU. Vendar niso bili priloženi nobeni dokazi v podporo tej trditvi.

(57) Skupno zmanjšanje izvozne prodaje med letom 1998 in OP je predstavljajo le 2,3 % skupne prodaje industrije Skupnosti v OP. Njegov morebitni vpliv na cene in donosnost industrije Skupnosti na trgu EU je bil zatorej lahko le majhen. Lahko se tudi upravičeno domneva, da je zmanjšanje izvoza deloma posledica povpraševanja po siliciju, proizvedenem v Skupnosti, v OP.

5.4 Uvoz silicija s strani industrije Skupnosti

(58) Eden od ruskih proizvajalcev je ugovarjal sklepu iz uvodne izjave 85 začasne uredbe, da so podjetja, povezana z industrijo Skupnosti, ki nabavljajo silicij, tako odločitev sprejela sama in brez vpliva industrije Skupnosti. V dokaz je trdil, da tem povezanim podjetjem v okviru postopka ni bilo dovoljeno izraziti svojega mnenja. To naj bi dokazovalo, da ta podjetja v resnici nadzoruje industrija Skupnosti.

(59) Dejstvo, da podjetja, povezana z industrijo Skupnosti, ne dajejo pripomb, ki bi nasprotovale protidampinškim ukrepom v tem postopku, ne pomeni, da ne morejo prosto nabavljati svojih surovin na podlagi finančnih vidikov. Ker je bilo ugotovljeno, da so ta podjetja kupovala silicij od industrije Skupnosti, iz Rusije in pravzaprav od katerega koli drugega vira so hotela, se sklep iz uvodne izjave 85 začasne uredbe potrdi.

5.5 Razlike med trgoma za kemični in metalurški silicij

(60) Predložena je bila domneva, da so težave industrije Skupnosti od leta 2000 naprej posledica zmanjšanja povpraševanja po siliciju kemičnega kakovostnega razreda, ki ga je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po proizvodih te industrije-uporabnikov. Predložena je bila trditev, da industrija Skupnosti proda večji delež svojega silicija tem uporabnikom v kemični industriji, kot uporabnikom v metalurgiji, medtem ko za ruske proizvajalce izvoznike velja nasprotno. Ker zato ruski silicij na kemičnem trgu ne konkurira siliciju, proizvedenemu v Skupnosti, težav industrije Skupnosti ni mogoče pripisati ruskemu uvozu.

(61) V spodnji tabeli so prikazani trendi cen in obsega prodaje silicija s strani industrije Skupnosti njihovim strankam v kemični industriji.

Prodaja industrije Skupnosti strankam v kemični industriji

Vir:

Industrija Skupnosti.

| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | OP |

Tone | 48907 | 59924 | 74880 | 74435 | 69652 |

Indeks | 100 | 123 | 153 | 152 | 142 |

EUR na tono | 1488 | 1313 | 1287 | 1316 | 1301 |

Indeks | 100 | 88 | 86 | 88 | 87 |

(62) Iz te tabele je razvidno, da se je v obravnavanem obdobju obseg prodaje silicija uporabnikom v kemični industriji povečal za 42 %, vendar pa je povprečna cena padla za 13 %. V primerjavi s tem se je obseg skupne prodaje silicija v obravnavanem obdobju povečal za 57 %, cene pa znižale za 16 % (glej preglednici 8 in 9 začasne uredbe).

(63) V obdobju od leta 2000 do OP, ko je trend škode pokazal izrazit padec pri cenah in donosnosti, je prodaja uporabnikom v kemični industriji upadla za približno pet tisoč ton (–7,0 %), povprečna cena pa se je povečala za 14 EUR na tono (+ 1,1 %). Primerjalne številke za skupno prodajo kažejo povečanje za približno tri tisoč ton (+ 2,1 %) in padec povprečne cene za 46 EUR na tono (–3,7 %).

(64) Zato ni razloga za domnevo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročilo zmanjšanje prodaje strankam v kemični industriji. Pravzaprav glede na naravo utrpele škode velja ravno nasprotno.

(65) Temu primerno se zavrne argument, da je trend prodaje industrije Skupnosti strankam v kemični industriji pravi vzrok za škodo, utrpelo v OP.

5.6 Cenovna konkurenca

(66) Glede razlike v ceni silicija, proizvedenega v Skupnosti, in silicija, uvoženega iz Rusije, je potrjeno, da ta razlika ni 16 %, kot je trdil ruski izvoznik, pač pa v povprečju 11 % v OP (glej uvodno izjavo 46 začasne uredbe). Ta razlika je obstajala kljub padcu cene industrije Skupnosti za 7 % med letom 2001 in OP. To jasno kaže učinek, ki so ga imele ruske cene na cene industrije Skupnosti. Trditi, da je nelojalno nižanje cen tako veliko, da ne more biti vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, bi bilo nesmiselno.

(67) V resnici je preiskava pokazala, da tako industrija Skupnosti kot ruski proizvajalci izvozniki prodajo velike količine silicija istim strankam oziroma strankam, ki delujejo v istem sektorju. Jasno je tudi, da so ti uporabniki nizko raven ruske cene uporabili kot vzvod pri pogajanjih o cenah z industrijo Skupnosti.

5.7 Sklep o vzročni zvezi

(68) Glede na zgoraj navedeno, se zavrnejo argumenti ruskih proizvajalcev izvoznikov ter potrdijo ugotovitve in sklepi iz uvodnih izjav 101 in 102 začasne uredbe.

6. Interes Skupnosti

(69) Po začasni ugotovitvi, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti, so bile zainteresirane stranke povabljene, da predložijo pripombe in sodelujejo v postopku. Prejete so bile pripombe štirih uporabnikov in združenja uporabnikov, ki so sodelovali v začasni fazi postopka. Poleg tega je svoje pripombe na začasne ugotovitve predložilo tudi pet uporabnikov in eno združenje uporabnikov, ki niso sodelovali v začasni fazi postopka. Nobeden od uvoznikov silicija ni dal nobene pripombe. Trije skupnostni dobavitelji surovin ruskim proizvajalcem so svoje pripombe predložili že v začasni fazi.

(70) Te pripombe, ki so bile predložene po objavi začasne uredbe, so se nanašale le na potrebo po razlikovanju med kemičnim in metalurškim silicijem, tj. na vprašanja v zvezi z zadevnim proizvodom in podobnim proizvodom. Uporabniki niso predložili nobenih pripomb o vplivu kakršnih koli ukrepov bodisi na njihove stroške bodisi na njihovo donosnost niti niso predložili informacij, potrebnih za tako oceno.

(71) Vendar je bilo po obiskih pri uporabnikih na kraju samem ugotovljeno, da ti uporabniki sicer nasprotujejo ukrepom, ker bodo povečali njihove stroške, vendar se na splošno strinjajo z metodami, ki smo jih uporabili pri analizi. Verjetno je, da bo ukrep vplival na uporabnike. Razpoložljive informacije kažejo, da bodo dajatve povečale stroške uporabnikov v metalurgiji za približno 11 EUR na tono končnega proizvoda, tj. za 0,8 %.

(72) Tudi če se sprejme dejstvo, da bo uvedba ukrepov lahko imela nekaj negativnih posledic na promet in donosnost skupnostnih dobaviteljev surovin, niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi vodili k sklepu, da bi bil ta vpliv tolikšen, da bi presegel koristi za industrijo Skupnosti.

(73) Tako niso bile predložene nobene nove informacije, ki bi privedle do ugotovitve, da bi bila uvedba dokončnih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti. Temu primerno se dokončno potrdi sklep iz uvodne izjave 118 začasne uredbe.

7. Dokončni ukrepi

(74) Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti se šteje, da je treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo industriji Skupnosti zaradi dampinškega izvoza iz Rusije.

7.1 Stopnja odprave škode

(75) Predložene so bile številne trditve v zvezi z metodologijo, uporabljeno za izračun stopnje odprave škode v začasni fazi.

7.1.1 Tabela "kontrolna številka proizvoda (PCN)"

(76) Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, je bila predložena trditev, da tabela kontrolnih številk proizvoda (PCN), v kateri so opredeljene vse vrste silicija, ne vključuje dovolj podatkov o kemični sestavi različnih vrst silicija in zato ni bilo mogoče ustrezno primerjati različnih kakovostnih razredov silicija. Zato je bilo predlagano, da se tabela PCN spremeni, tako da bo jasno opredeljevala vrste, ki se uvažajo iz Rusije, v primerjavi s tistimi, ki jih prodaja industrija Skupnosti.

(77) Eno od podjetij je trdilo, da je treba vključiti dodatni kakovostni razred, ki bo zajemal silicij z vsebnostjo železa nad 0,8 %. Čeprav ima morda silicij z visoko vsebnostjo železa nižjo ceno na trgu, niso bili predloženi nobeni dokazi, da obstaja jasna razlika na trgu med silicijem, ki vsebuje nad 0,5 % železa, in silicijem, ki vsebuje nad 0,8 % železa. Ker se kakršna koli razlika v ceni zaradi te razlike v vsebnosti železa v vsakem primeru lahko reši s prilagoditvijo cene, ki je bila v resnici odobrena, se ta trditev zavrne.

(78) Drugi ruski proizvajalci izvozniki so zahtevali dve spremembi tabele PCN. Najprej so zahtevali, da se opredeli nov kakovostni razred, pri katerem so odločujoči dejavnik elementi v sledovih. Trdili so, da bi se brez te prilagoditve silicij, ki se prodaja uporabnikom v metalurgiji, lahko nepošteno primerjal s silicijem, ki se prodaja uporabnikom v kemični industriji. Zahtevali so tudi, da se silicij, ki vsebuje točno 0,5 % železa, uvrsti v nizki kakovostni razred namesto v standardnega, kakor je v sedanji tabeli PCN.

(79) Sprejetje prve zahteve ne bi povečalo točnosti tabele PCN, pač pa bi povzročilo slabo opredeljena merila in tveganje, da bi imele zainteresirane stranke določeno stopnjo svobode pri dodeljevanju prodaje posameznim PCN. Taka svoboda bi spodkopala zanesljivost informacij, ki jih zagotavlja PCN, in s tem zanesljivost stopnje odprave škode. Poleg tega ni nobenih dokazov, da bi ohranitev sedanje strukture PCN privedla do napačnih ali manj točnih ugotovitev. Pri izračunu stopnje prodaje po nižji ceni na podlagi silicija standardne in nizke kakovosti bi na primer dobili le stopnje, spremenjene za največ 0,2 %. Zaradi teh razlogov se zahteva zavrne.

(80) V zvezi z drugo zahtevo tudi ni bil predložen noben dokaz v podporo tej spremembi. Pravzaprav kaže, da po mnenju uporabnikov silicij, ki vsebuje 0,5 % železa, sodi v standardni kakovostni razred. Temu primerno se šteje, da ni potrebna nobena sprememba tabele PCN.

7.1.2 Stopnja dobička

(81) V začasni fazi je bilo ugotovljeno, da se stopnja dobička 6,5 % na skupni promet lahko šteje za ustrezni minimum, za katerega bi industrija Skupnosti upravičeno lahko pričakovala, da bi ga dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Predložena je bila trditev, da je ta stopnja previsoka in da bi bila stopnja približno 3 % bolj primerna.

(82) Zahteva za uporabo 3 % stopnje ni podprta z dejstvi. Dobiček v višini 6,5 % je res v skladu z dobički, ki jih je dosegala industrija Skupnosti, ko so na trgu Skupnosti prevladovale poštene tržne razmere, tj. med letoma 1998 in 2000. Poleg tega je glede na raven ugotovljene dampinške stopnje in obseg uvoza iz Rusije verjetno, da bi industrija Skupnosti v OP dosegla dobiček vsaj na tej ravni.

7.1.3 Prilagoditev za kakovost

(83) Eden od ruskih proizvajalcev je trdil, da je zaradi razlik v proizvodnem procesu silicij, proizveden v enem od njegovih obratov, nižje kakovosti, kot silicij, proizveden v drugem obratu. V skladu s tem je trdil, da bi bila pri siliciju nižje kakovosti potrebna prilagoditev, ki bi omogočila pošteno primerjavo s cenami industrije Skupnosti. Zahtevana prilagoditev se je nanašala na razliko v povprečnih proizvodnih stroških med obratoma.

(84) V resnici se priznava, da obstaja razlika v kakovosti med obratoma. Vendar da bi bila kakršna koli prilagoditev upravičena, bi bilo treba dokazati, da te razlike vplivajo na cene, ki bi se lahko dosegle na trgu, v tem primeru v EU. Zato je bila opravljena primerjava med posameznimi kakovostnimi razredi, da bi se ugotovilo, ali med obratoma obstaja dosledna razlika v doseženih prodajnih cenah. Obrat nižje kakovosti ni prodal nič silicija visoke kakovosti, zato prilagoditev ni bila potrebna. Pri standardnem kakovostnem razredu je bila zabeležena jasna razlika v ceni in odobrena je bila prilagoditev 4 % za prodajo silicija te kakovosti iz tega obrata. Pri siliciju nizke kakovosti ni bila ugotovljena nobena razlika v ceni in zato ni bila odobrena nobena prilagoditev.

(85) Drugi ruski proizvajalec je trdil, da je ves njegov silicij tako nizke kakovosti, da ga ni mogoče neposredno primerjati niti s cenami silicija nizke kakovosti, ki ga proizvaja industrija Skupnosti.

(86) Priznava se, da je vsebnost železa višja zlasti v siliciju, ki ga proizvaja ta proizvajalec, v primerjavi s silicijem, ki ga proizvajata industrija Skupnosti in drugi ruski proizvajalec. Da bi se izračunal morebitni vpliv kakovosti na cene, ki jih doseže ta proizvajalec na trgu EU, je bila opravljena primerjava s povprečnimi cenami, ki jih dosega drugi ruski proizvajalec, prav tako po posameznih kakovostnih razredih.

(87) Rezultati te primerjave so pokazali, da je treba odobriti prilagoditev za cene silicija nizke kakovosti tega ruskega proizvajalca, tako da se bodo lahko primerjale s cenami silicija nizke kakovosti, ki ga proizvaja industrija Skupnosti.

7.1.4 Prilagoditev zaradi razlik v ravneh trgovanja

(88) Ruski proizvajalci so zahtevali prilagoditev cene, ki bo upoštevala različne ravni trgovanja pri njihovi prodaji v EU. Ugotovljeno je bilo, da je eden od ruskih proizvajalcev ves svoj silicij prodal preko trgovca na Britanskih Deviških otokih. Drugi proizvajalec je prodajal preko povezanega trgovca v Švici, prek nepovezanega trgovca v EU in neposredno končnim uporabnikom. Industrija Skupnosti je skoraj ves svoj silicij prodala neposredno končnim uporabnikom.

(89) Da bi ugotovili, ali je prilagoditev zaradi razlik v ravneh trgovanja upravičena, je bila analizirana vsa prodaja istega kakovostnega razreda od istega proizvajalca po različnih prodajnih poteh, da bi se ugotovilo, ali obstaja dosledna razlika v ceni. Na podlagi te analize je bila odobrena prilagoditev za ravni trgovanja za vso prodajo preko nepovezanega trgovca.

7.2 Oblika in višina dokončnih dajatev

(90) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe v višini ugotovljenih stopenj dampinga ali stopenj škode, pri čemer se upošteva nižja vrednost. Ti ukrepi morajo biti, tako kot začasni ukrepi, uvedeni v obliki dajatve ad valorem.

7.3 Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(91) Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga za proizvajalce izvoznike v Rusiji in glede na višino škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje z potrebno, da se zneski zavarovanja, dani v obliki začasne protidampinške dajatve, uvedene z začasno uredbo, tj. Uredbo Komisije (ES) št. 1235/2003, dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, je treba dokončno pobrati le zneske zavarovanja v višini začasnih dajatev.

(92) Kakršno koli zahtevo za uporabo teh za individualno podjetje določenih stopenj protidampinških dajatev (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti podjetja na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih obratov. Po potrebi se bo v uredbi ustrezno spremenil in dopolnil seznam podjetij, za katera veljajo individualne dajatve.

7.4 Zaveze

(93) Po uvedbi začasnih ukrepov in razkritju dokončnih ugotovitev je eden od ruskih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe ponudil cenovno zavezo.

(94) Ta proizvajalec izvoznik proizvaja različne vrste proizvodov, ki se lahko prodajajo skupaj. To predstavlja možno tveganje navzkrižnega nadomestila, tj. da bi se vse zavezujoče cene formalno upoštevale, vendar bi se cene drugih proizvodov znižale, kadar bi se ti proizvodi prodajali skupaj z zadevnim proizvodom. Tako bi se zaveza za upoštevanje najnižje cene za silicij z lahkoto obšla in bi jo bilo zelo težko učinkovito nadzorovati.

(95) Zaradi navedenih razlogov je bilo sklenjeno, da zavez, ponujenih po razkritju dokončnih ugotovitev, ni mogoče sprejeti v njihovi sedanji obliki. Zainteresirane stranke so bile ustrezno obveščene in zadevnim izvoznikom so bile podrobno razkrite slabosti ponujene zaveze –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu silicija z vsebnostjo silicija manj kot 99,99 mas. %, ki se uvršča v oznako KN 28046900 in je po poreklu iz Rusije.

2. Za proizvod, ki ga proizvajajo spodaj navedena podjetja in je po poreklu iz Rusije, veljajo naslednje stopnje dokončne protidampinške dajatve:

Podjetja | Stopnja dajatve (%) | Dodatna oznaka TARIC |

OJSC Bratsk Aluminium Plant, Bratsk, Regija Irkutsk, Rusija | 23,6 % | A464 |

SKU LLC, Sual-Kremny-Ural, Kamensk, Regija Ural, Rusija in ZAO KREMNY, Irkutsk, Regija Irkutsk, Rusija | 22,7 % | A465 |

Vsa preostala podjetja | 23,6 % | A999 |

3. Razen če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Zneski zavarovanja, dani v obliki začasne protidampinške dajatve na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2003 pri uvozu silicija z vsebnostjo silicija manj kot 99,99 mas. %, ki se uvršča v oznako KN 28046900 in je po poreklu iz Rusije, se dokončno poberejo v skladu s spodaj navedenimi pravili.

Zneski zavarovanja, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo le zneski zavarovanja v višini začasnih dajatev.

Člen 3

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2003

Za Svet

Predsednik

A. Matteoli

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[2] UL L 173, 11.7.2003, str. 14.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 2496/97 z dne 11. decembra 1997 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu kovin s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 345, 16.12.1997, str. 1).

[4] UL C 246, 12.10.2002, str. 9.

--------------------------------------------------