32002R1514

Uredba Sveta (ES) št. 1514/2002

z dne 19. avgusta 2002

o uvedbi dokončnih protidampiških dajatev in dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih jeklenih ali železnih fitingov za cevi po poreklu iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 358/2002 [2] ("začasna uredba") uvedla začasne protidampiške dajatve na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih fitingov za cevi, ki spadajo pod oznake KN ex73079311, ex73079319, ex73079930 in ex73079990 po poreklu iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške.

(2) Navaja se, da je preiskava dampinga in škode potekala od 1. aprila 2000 do 31. marca 2001 ("obdobje preiskave"). Preučevanje gibanj ustreznih za analizo škode, zajema obdobje od 1. januarja 1996 do 31. marca 2001 ("obravnavano obdobje").

B. NAKNADNI POSTOPEK

(3) Po uvedbi začasnih protidampiških dajatev na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih fitingov za cevi po poreklu iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(5) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje varščin, položenih v obliki začasnih dajatev. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(6) Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve, kjer se je to štelo za primerno, ustrezno spremenjene.

C. ZADEVEN IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(7) Ker nobena stranka ni predložila pripomb, se potrjujeta poimenovanje izdelka in opredelitev podobnega izdelka, kot sta določena v uvodnih izjavah 9 do 12 začasne uredbe.

D. DAMPING

1. Splošne metode

(8) Ker nobena stranka ni predložila pripomb, se potrjuje splošna metodologija za ugotavljanje dampinških stopenj, kot so določene v uvodnih izjavah 15 do 28 začasne uredbe.

2. Dampinške stopnje

(9) Ker nobena stranka ni predložila pripomb, se potrjujejo opredelitve normalne vrednosti, izvozne cene in primerjava za Češko republiko, Malezijo, Republiko Korejo in Slovaško ter opredelitve statusa tržnega gospodarstva in primerljive države za Rusijo, kot so opisane v uvodnih izjavah 29 do 60.

(10) Potrjujejo se naslednje dokončne dampinške stopnje, izražene kot odstotek uvozne cene CIF na meji Skupnosti:

Država | Podjetje | Dampinška stopnja (%) |

Češka republika | Mavet a.s., Trebic | 17,6 |

Bovex s.r.o. | 22,4 |

Malezija | Anggerik Laksana Sdn Bhd | 59,2 |

Republika Koreja | 83,9 |

Slovaška | Bohus s.r.o. | 7,7 |

Zeleziarne Podbrezova a.s. | 15,0 |

Rusija | 43,3 |

E. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(11) Ker nobena stranka ni predložila pripomb, se potrjujejo začasne ugotovitve v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti iz uvodnih izjav 61 do 62 začasne uredbe.

F. ŠKODA

1. Potrošnja Skupnosti

(12) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij, se potrjujejo začasne ugotovitve v zvezi s potrošnjo Skupnosti iz uvodnih izjav 63 do 64 začasne uredbe.

2. Uvoz iz zadevnih držav

Skupna ocena učinkov zadevnega uvoza, obsega, tržnega deleža in cen zadevnega uvoza

(13) V začasni uredbi je zaključeno, da je treba uvoz po poreklu iz zadevnih držav oceniti skupno, ker so bila merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Ugotovljene dampinške stopnje za vse zadevne države so namreč presegale de minimis, obseg uvoza pa ni bil neznaten in skupna ocena se je štela za primerno zaradi pogojev konkurence tako med različnim uvozom ter med uvozom in podobnim izdelkom Skupnosti. O podobnih pogojih konkurence priča tudi dejstvo, da so si bili uvoženi fitingi za cevi ter fitingi za cevi industrije Skupnosti podobni in so se prodajali po istih prodajnih poteh ter pod podobnimi trgovinskimi pogoji. Poleg tega so bile vse količine uvoza velike, in s tem se je tržni delež občutno povečal, zlasti med letom 1996 in obdobjem preiskave, pri čemer se je uvoz izvajal po cenah, ki so občutno nelojalno nižale cene industriji Skupnosti, kar je povzročilo velik padec cen v tej industriji.

(14) Ker nobena stranka ni v zvezi s tem predložila pripomb, se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 65 do 67 začasne uredbe.

Nelojalno nižanje cen

(15) En slovaški proizvajalec izvoznikov je izrazil dvome glede metodologije, ki jo je uporabila Komisija za izračun stopenj nelojalnega nižanja cen. Podvomil je predvsem v pravilnost metode tako imenovane "ničelne nastavitve", pri kateri se ne upošteva pozitivnih stopenj za modele, za katere se višajo cene. Ta argument temelji na ugotovitvah prizivnega organa WTO v primeru posteljnine [3], ki je ugotovil, da je na podlagi dejstev v zadevnem primeru praksa ničelne nastavitve pri ugotavljanju obstoja stopenj dampinga, ki so bile v tistem primeru ugotovljene s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami, kot je določila Komisija, v neskladju s členom 2.4.2 Protidampinškega sporazuma WTO.

(16) Skladno s tem je treba povedati, da je prizivni organ WTO tudi sicer posebej preučil prakso "ničelne nastavitve", kadar se je ta uporabila za ugotavljanje obstoja stopenj dampinga. Poleg tega Protidampinški sporazum WTO ne postavlja nobenih metodoloških zahtev za izračun nelojalnega nižanja cen.

(17) Vsekakor, v sedanjem primeru glede na zelo majhno število modelov, za katere ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen, uporaba metodologije "ničelne nastavitve" ne daje občutno drugačnih rezultatov, saj je razlika med uporabo in neuporabo te metode manj kot 1 %. Stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, bi bile torej tudi brez uporabe ničelne nastavitve še vedno občutne. Argument se zato zavrne.

(18) Industrija Skupnosti je trdila, da se za ugotovitev stopnje, za katero se nelojalno nižajo cene, ne sme vnesti popravka za različen način trgovanja. Proizvajalci izvozniki in industrija Skupnosti dobavljajo isti kategoriji strank in torej delujejo pri istem načinu trgovanja. Zato je trdila, da je utemeljeno vnesti samo popravek v zvezi s stroški carinskega evidentiranja.

(19) Dodatna analiza razpoložljivih informacij je pokazala, da tako industrija Skupnosti kot proizvajalci izvozniki večinoma oskrbujejo isto vrsto kupcev v Skupnosti, namreč trgovce na debelo. Rezultate te analize podpira tudi dejstvo, da so industrija Skupnosti in proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav oskrbovali tri sodelujoče neodvisne uvoznike, ki delujejo kot trgovci na debelo. Argument je bil torej sprejet in stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, so bile ustrezno popravljene. Popravek je bil omejen na znesek, ki pokriva izključno stroške carinskega evidentiranja, in sicer na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči neodvisni uvozniki.

(20) Industrija Skupnosti je dvomila tudi v višino stopnje nelojalnega nižanja cen, izračunano za enega od slovaških proizvajalcev izvoznikov. Trdila je, da je ta stopnja nelojalnega nižanja cen v neskladju z ravnijo povprečnih cen, kot jih navaja tako mednarodna trgovinska statistika kot tudi tržne informacije.

(21) Izračuni stopenj nelojalnega nižanja cen, so bili ustrezno pregledani in najdena je bila stvarna napaka pri izračunu izvoznih cen, uporabljenih za ugotovitev stopnje nelojalnega nižanja cen tega proizvajalca izvoznika. Stopnja je bila torej popravljena.

(22) Ob upoštevanju zgoraj navedenega so dokončne popravljene tehtane povprečne stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, ki so ugotovljene za vsako državo in izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti, naslednje:

- Češka republika: od 19 % do 21 %,

- Malezija: od 52 % do 72 %,

- Rusija: 26 %,

- Republika Koreja: 23 %,

- Slovaška: od 15 % do 36 %.

3. Položaj industrije Skupnosti

(23) Spominja se, da je imela uvedba ukrepov proti Kitajski, Hrvaški in Tajski pozitiven učinek na gospodarski položaj industrije Skupnosti. Večina kazalcev škode je kazala pozitiven razvoj med leti 1996 in 1998. Proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in obseg prodaje so se povečali, s čimer sta se povečala tudi tržni delež in zaposlitev. Kazalniki dobičkonosnosti, kot so dobički/izgube kot odstotek prihodka od prodaje, donosnost naložb in denarni tok, so tudi kazali pozitiven razvoj. Po letu 1998 se je gospodarski položaj industrije Skupnosti na splošno poslabšal: proizvodnja je sicer ostala relativno stabilna, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlitev in plače so se rahlo povečale, vendar so se znižali najpomembnejši kazalniki, kot so količina prodaje, tržni deleži, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok in cene. Na podlagi zgoraj navedenega in ugotovitev v zvezi s produktivnostjo, naložbami, rastjo in obsegom dampinga je bilo v predhodni fazi zaključeno, da je industrija Skupnosti utrpela bistveno škodo.

(24) Ker nobena stranka ni predložila pripomb, se potrjujejo dejstva in podatki iz uvodnih izjav 72 do 87 začasne uredbe.

4. Sklep o škodi

(25) Ker nobena stranka ni predložila dodatnih pripomb o ugotovitvah razen zgoraj navedenih, se potrjuje zaključek uvodne izjave 88 začasne uredbe.

G. VZROČNA ZVEZA

(26) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij o vzročni zvezi, se potrjujejo ugotovitve in zaključek uvodnih izjav 89 do 97 začasne uredbe.

H. INTERES SKUPNOSTI

(27) Ker nobena stranka ni predložila nikakršnih novih informacij o interesu Skupnosti, se potrjujejo ugotovitve in sklep iz uvodnih izjav 98 do 111 začasne uredbe.

I. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Raven odprave škode

(28) Na podlagi metodologije, razložene v uvodnih izjavah 112 do 115 začasne uredbe, je bila raven odprave škode izračunana za namene določanja stopnje ukrepov, ki jih je treba dokončno uvesti.

(29) En izmed proizvajalcev izvoznikov je izrazil dvom v 5 % profitno stopnjo, ki je bila uporabljena za namen ugotavljanja neškodljivih cen industrije Skupnosti, ker naj bi bila previsoka. Trdil je tudi, da podlaga za izračun te višine profitne stopnje ni bila dovolj podrobno obrazložena v obvestilu.

(30) V zvezi s prvo trditvijo se opozarja, da je glede na negativen učinek na dobičkonosnost industrije Skupnosti, ki je posledica učinka padca cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz, kot je nakazano v uvodni izjavi 71 začasne uredbe, izračun neškodljivih cen temeljil na stopnji dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko realno dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Kot je razloženo v uvodni izjavi 114 začasne uredbe, se je 5 % profitna stopnja štela za realno, ker ta stopnja dobička ustreza dejanski stopnji dobička, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla leta 1997 na trgu Skupnosti, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Takrat so veljali ukrepi proti Kitajski, Hrvaški in Tajski in hkrati je bil tržni delež uvoza iz zadevnih držav še vedno relativno majhen. Poleg tega je Komisija menila, da bo ta profitna stopnja industriji Skupnosti omogočila potrebne naložbe. V zvezi z drugo trditvijo je treba opomniti, da je Komisija v obvestilu dovolj podrobno razložila, na kakšni podlagi je izračunala višino profitne stopnje, uporabljene za izračun neškodljivih cen, kot je razloženo tudi v uvodni izjavi 114 začasne uredbe. Trditvi se torej zavrneta.

(31) Poleg tega je bila ista stopnja dobička uporabljena tudi za ugotavljanje stopnje škode v postopku, ki obravnava zgoraj navedene države, in nič ne nakazuje, da so se od takrat okoliščine znatno spremenile.

(32) Potrjuje se torej uporaba 5 % profitne marže od prihodka za izračun neškodljivih cen.

(33) Na podlagi zgoraj navedenega se potrdi metodologija, ki se uporablja za ugotavljanje ravni odprave škode, kot je opisana v uvodnih izjavah 112 do 115 začasne uredbe.

(34) Kot je bilo že omenjeno v zvezi s stopnjami nelojalnega nižanja cen, so bile stopnje škode za enega od slovaških proizvajalcev izvoznikov pregledane in spremenjene.

2. Oblika in stopnja dajatev

(35) Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba dokončne protidampinško dajatev uvesti za Češko republiko, Malezijo, Rusijo, Republiko Korejo in Slovaško. To dajatev je treba uvesti v višini ugotovljenih dampinških stopenj, razen za Republiko Korejo, kjer so ugotovili, da je bila stopnja škode nižja od dampinške stopnje.

(36) Na podlagi zgoraj navedenega so dokončne dajatve naslednje:

Država | Podjetje | Protidampinške dajatve (%) |

Češka republika | Vsa podjetja | 22,4 |

Malezija | Anggerik Laksana Sdn Bhd | 59,2 |

Druga | 75,0 |

Rusija | Vsa podjetja | 43,3 |

Republika Koreja | Vsa podjetja | 44,0 |

Slovaška | Vsa podjetja | 15,0 |

3. Pobiranje začasnih dajatev

(37) Zaradi višine ugotovljenih dampinških stopenj in zaradi obsega škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne protidampinške dajatve, ki jih je uvedla začasna uredba, dokončno poberejo v višini dokončno uvedenih dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo varščine, položene v višini začasnih dajatev.

(38) Vse zahtevke za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev, določenih za posamična podjetja (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali vzpostavitve novih proizvodnih ali prodajnih enot), je treba nemudoma vložiti pri Komisiji [4] in sicer skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi v dejavnostih podjetja na področju proizvodnje, domače in izvozne prodaje, povezanih z npr. to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih enot. Komisija bo po posvetovanju s Svetovalnim odborom, če je primerno, spremenila uredbo z ustreznim popravkom seznama podjetij, ki uporabljajo individualne stopnje dajatev.

4. Zaveze

(39) Navaja se, da je proizvajalec izvoznik iz Slovaške v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe ponudil cenovno zavezo. Ta cenovna zaveza je bila sprejeta v začasni uredbi.

(40) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je cenovno zavezo ponudil proizvajalec izvoznik v Češki republiki v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Pri tem se je strinjal, da bo zadevni izdelek prodajal po cenah, ki odpravljajo škodljive učinke dampinga, ali nad njimi. To podjetje bo Komisiji tudi redno in podrobno poročalo o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija učinkovito spremlja njegovo upoštevanje cenovne zaveze. Poleg tega ima ta proizvajalec izvoznik tako prodajno strukturo, da po mnenju Komisije obstaja majhno tveganje, da se bo izogibal dogovorjeni cenovni zavezi.

(41) Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala, kako podjetje izpolnjuje svojo zavezo, mora podjetje, ko pri zadevnih carinskih organih vloži zahtevo po sprostitvi blaga v prosti promet, za oprostitev protidampinških dajatev predložiti trgovski račun, v katerem so vsaj elementi s seznama v Prilogi. Te informacije so potrebne tudi zato, da se lahko carinski organi dovolj natančno prepričajo o tem, da pošiljka ustreza trgovskim listinam. Če ni predložena noben tak račun ali če račun ne ustreza izdelku na carini, bo namesto tega plačljiva ustrezna stopnja protidampinških dajatev.

(42) Zaradi tega Komisija meni, da je ponudba zaveze sprejemljiva in je zadevno podjetje obvestila o bistvenih dejstvih, razmislekih in dolžnostih, na katerih sprejetje temelji.

(43) Opomniti je treba, da se lahko v primeru kršitve, suma o kršitvi ali odstopa od zaveze uvedejo protidampinške dajatve v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe.

(44) Zgornja zaveza je sprejeta s Sklepom Komisije 2002/675/ES [5] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. S tem se uvaja dokončne protidampinške dajatve na uvoz fitingov za cevi (razen litoželeznih fitingov za cevi, flanš in fitingov z izrezanimi navoji) iz železa ali jekla (z izjemo nerjavečega jekla) in z zunanjim premerom največ 609,6 mm, ki se uporabljajo za spajkanje in v druge namene ter spadajo pod oznake KN ex73079311 (oznaki TARIC 73079311*91 in 73079311*99), ex73079319 (oznaki TARIC 73079319*91 in 73079319*99), ex73079930 (oznaki TARIC 73079930*92 in 73079930*98) in ex73079990 (oznaki TARIC 73079990*92 in 73079990*98) in so po poreklu iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške.

2. Stopnje dokončnih protidampinških dajatev, ki se uporabljajo za neto cene fco meja Skupnosti pred plačilom dajatev, za izdelke naslednjih proizvajalcev:

Država | Podjetje | Dokončne protidampinške dajatve (%) | dodatna oznaka TARIC |

Češka republika | Mavet a.s., Trebic | 17,6 | A323 |

Vsa druga podjetja | 22,4 | A999 |

Malezija | Anggerik Laksana Sdn Bhd, Selangor Darul Ehsan | 59,2 | A324 |

Vsa druga podjetja | 75,0 | A999 |

Rusija | Vsa podjetja | 43,3 | |

Republika Koreja | Vsa podjetja | 44,0 | |

Slovaška | Bohus s.r.o., Nálepkova 310, 976 45 Hronec | 7,7 | A329 |

| Vsa druga podjetja | 15,0 | A999 |

3. Ne glede na odstavek 1 se dokončne protidampinške dajatve ne uporabljajo za uvoz, ki je sproščen v prosti promet v skladu s členom 2.

4. Če ni drugače določeno, se v zvezi s carinskimi dajatvami uporabljajo veljavne določbe.

Člen 2

1. Uvoz, ki je deklariran za sprostitev v prosti promet pod naslednjima dodatnima oznakama TARIC ter proizveden v spodaj navedenih podjetjih in neposredno izvožen (odposlan in zaračunan) v podjetje v Skupnosti, ki deluje kot uvoznik, je oproščen protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1, če je uvožen v skladu s odstavkom 2 tega člena.

Država | Podjetje | dodatna oznaka TARIC |

Češka republika | Bovex s.r.o., Hercikova 4, 612 00 Brno | A387 |

Slovaška | Bohus s.r.o., Nálepkova 310, 976 45 Hronec | A329 |

2. Uvoz iz odstavka 1 je oproščen protidampinških dajatev pod pogojem da:

(a) se carinskim organom držav članic po predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet predloži trgovski račun, v katerem so vsaj elementi s seznama v Prilogi; in

(b) na carini deklarirano in predloženo blago točno ustreza poimenovanju na trgovskem računu.

Člen 3

Varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v skladu z Uredbo (ES) št. 358/2002 na uvoz nekaterih železnih in jeklenih fitingov za cevi, ki spadajo pod oznake KN ex73079311, ex73079319, ex73079930 in ex73079990 in so po poreklu iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške, se dokončno poberejo v višini dokončno uvedenih dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih dajatev, se dokončno poberejo samo varščine, položene v višini začasnih dajatev.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. avgusta 2002

Za Svet

Predsednik

P. S. Møller

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 56, 27.2.2002, str. 4.

[3] Evropske skupnosti: Protidampinske dajatve na uvoz bombažne posteljnine iz Indije, WT/DS/AB/R, 1.3.2001.

[4] Evropske skupnosti, Trgovina DG, direktorat B, J-79 – 3/35, B-1049 Bruselj.

[5] UL L 228, 24.8.2002, str. 34.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Naslednji podatki se navedejo v spremnem trgovskem računu za fitinge za cevi, ki so predmet zaveze in jih podjetje proda v Skupnost.

1. Naslov "SPREMNI TRGOVSKI RAČUN ZA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE".

2. Ime podjetja, navedenega v členu 2(1), ki izda trgovski račun.

3. Številka trgovskega računa.

4. Datum izdaje trgovskega računa.

5. Dodatna oznaka TARIC, pod katero je treba blago na računu ocariniti na meji Skupnosti.

6. Natančno poimenovanje blaga, vključno s:

- številčno oznako izdelka (PCN),

- poimenovanjem blaga, ki ustreza številčni oznaki izdelka (npr. "PCN 1…", "PCN 2…"),

- številčno oznako za podjetje, ki proizvaja ta izdelek (CPC) (če se uporablja),

- oznako KN,

- količino (v tonah in kosih).

7. Navedba prodajnih pogojev, vključno s:

- ceno na tono in na kos,

- veljavnimi plačilnimi pogoji,

- veljavnimi dostavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in rabati.

8. Ime podjetja, ki deluje kot uvoznik in kateremu podjetje neposredno izda račun.

9. Ime uradne osebe v podjetju, ki je izdala račun na podlagi zaveze, skupaj z naslednjo podpisano izjavo:

"Podpisani potrjujem, da se neposredna izvozna prodaja iz [ime podjetja] v Evropsko skupnost blaga, ki ga ureja ta račun, izvaja v okviru in pod pogoji zaveze, ki jo je ponudilo [ime podjetja] in jo je Evropska komisija sprejela z Uredbo (ES) št. 358/2002 in/ali s Sklepom 2002/675/ES. Izjavljam, da so podatki, predloženi v tem računu, popolni in pravilni."

--------------------------------------------------