32002R1444

Uredba Komisije (ES) št. 1444/2002

z dne 24. julija 2002

o spremembi Odločbe Komisije 2000/115/ES o opredelitvah značilnosti, izjemah od opredelitev ter regijah in okoliših v zvezi z raziskovanji strukture kmetijskih gospodarstev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 z dne 29. februarja 1988 o organizaciji raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 143/2002 [2], in zlasti člena 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Rezultati raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev, predvidenih z Uredbo (EGS) št. 571/88, so po vsej Evropski skupnosti lahko skladni samo, če se pojmi iz seznama značilnosti enotno razumejo in uporabljajo.

(2) Z Uredbo (ES) št. 143/2002 je bil spremenjen seznam značilnosti raziskovanj z ozirom na organizacijo raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih 2003, 2005 in 2007.

(3) Seznamu značilnosti so bile dodane nove spremenljivke, zaradi razvoja kmetijstva pa je bilo treba znova preučiti opredelitve raznih starih spremenljivk.

(4) Seznam izjem od enotnih opredelitev, ki zaradi posebnih pogojev veljajo v določenih državah članicah, je treba znova preučiti.

(5) V nekaterih državah članicah se je spremenila razmejitev upravnih regij in okolišev. Zato je treba seznam regij in okolišev za namene raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev ponovno preučiti.

(6) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za statistiko kmetijstva, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS [3] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Odločbi Komisije 2000/115/ES [4] se nadomesti s Prilogo I k tej uredbi. Ta priloga vsebuje opredelitve Skupnosti, ki jih je treba uporabljati v raziskovanjih Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev, skupaj z zadevnimi obrazložitvami in primeri.

Člen 2

Priloga III k Odločbi 2000/115/ES se nadomesti s Prilogo II k tej uredbi. Ta priloga vsebuje izjeme od opredelitev Skupnosti, ki zaradi posebnih pogojev veljajo v določenih državah članicah.

Člen 3

Regije in okoliši v Italiji, opredeljeni v Prilogi IV k Odločbi 2000/115/ES, se nadomestijo v skladu s Prilogo III k tej uredbi. Te regije in okoliši se uporabljajo tudi za rezultate popisa iz leta 1999/2000.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Za raziskovanja Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev se uporablja od leta 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2002

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 56, 2.3.1988, str. 1.

[2] UL L 24, 26.1.2002, str. 16.

[3] UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

[4] UL L 38, 12.2.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PRILOGA I

OPREDELITVE IN OBRAZLOŽITVE, KI VELJAJO ZA SEZNAM ZNAČILNOSTI, KI SE UPORABLJA ZA RAZISKOVANJA SKUPNOSTI O STRUKTURI KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

(I = opredelitve, II = obrazložitve)

KMETIJSKO GOSPODARSTVO

I. Samostojna tehnično-gospodarska enota, ki ima enotno vodstvo in ki prideluje kmetijske pridelke. Gospodarstvo lahko zagotavlja tudi druge (nekmetijske) izdelke in storitve.

II. 1. II.Kmetijsko gospodarstvo je torej opredeljeno z naslednjimi merili:

1.1 pridelava kmetijskih pridelkov

za "kmetijske pridelke" se štejejo pridelki, navedeni v Prilogi II;

1.2 enotno vodstvo

enotno vodstvo je lahko tudi, če ga skupaj izvajata dve osebi ali več;

1.3 samostojna tehnično-gospodarska enota

zanjo je praviloma značilna skupna uporaba delovne sile in proizvodnih sredstev (strojev, stavb, zemljišč itd.).

2. Posebni primeri

2.1 (a) Če se gospodarstvo iz davčnih ali drugih razlogov razdeli med dve osebi ali več, ima pa še vedno enotno vodstvo (skupnega gospodarja) in se ga lahko obravnava kot eno gospodarsko enoto, se šteje za eno gospodarstvo.

(b) Če se dve ali več prej neodvisnih gospodarstev združi v rokah enega samega lastnika, se lahko štejejo za eno gospodarstvo, če imajo sedaj skupnega gospodarja ali če uporabljajo isto delovno silo in opremo.

2.2 Če je nekdanji lastnik pri prenosu gospodarstva na svojega naslednika (dediča, zakupnika itd.) zadržal del zemljišča, se ta del:

(a) prišteva h gospodarstvu naslednika, če se zadržano zemljišče obdeluje skupaj s preostalim delom gospodarstva in če se pri tem na splošno uporabljajo ista delovna sila in proizvodna sredstva kot za preostali del gospodarstva;

(b) prišteva h gospodarstvu nekdanjega lastnika, če se običajno obdeluje z delovno silo in proizvodnimi sredstvi navedenega gospodarstva.

2.3 Za kmetijska gospodarstva se, če izpolnjujejo druga prej navedena merila glede opredelitve kmetijskega gospodarstva, štejejo:

(a) živinorejske postaje za vzrejo plemenskih bikov, merjascev, ovnov in kozlov kot tudi kobilarne in valilnice;

(b) kmetijska gospodarstva raziskovalnih ustanov, zdravilišč in okrevališč, verskih skupnosti, šol in zaporov;

(c) kmetijska gospodarstva, ki so del industrijskih podjetij;

(d) skupna zemljišča, ki jih sestavljajo travniki in pašniki, vrtnarska ali druga zemljišča, kolikor jih zadevna lokalna oblast upravlja kot kmetijsko gospodarstvo (na primer z vodenjem živine drugih oseb na pašo ob plačilu določenega zneska). Sem se ne prištevajo:

- razdeljena skupna zemljišča (C/3);

- skupna zemljišča, dana v zakup (C/2).

2.4 Naslednja gospodarstva se ne štejejo za kmetijska gospodarstva, razen če opravljajo druge dejavnosti, ki jih opredeljujejo kot kmetijska:

(a) hlevi z jahalnimi in dirkalnimi konji, proge za vadbo z dirkalnimi konji, kolikor se ne ukvarjajo z vzrejo;

(b) pesjaki;

(c) tržnice z živino, klavnice in podobno (kolikor se ne ukvarjajo z živinorejo).

2.5 Več ločenih gospodarstev lahko združi sredstva in izloči posamezno kmetijsko dejavnost ter jo upravlja v okviru skupnega podjetja, ki se vodi ločeno od udeleženih gospodarstev (matična gospodarstva). Ta podjetja so lahko na primer skupni sadovnjaki, skupni hlevi za govedo ali skupna molzišča. To je primer delne združitve in skupna podjetja te vrste se tu imenujejo "skupinska gospodarstva z enim pridelkom". Ta "skupinska gospodarstva z enim pridelkom" se obravnavajo kot kmetijska gospodarstva, ki so neodvisna od "matičnih" gospodarstev, če uporabljajo predvsem svoja proizvodna sredstva (in ne pretežno proizvodnih sredstev "matičnih" gospodarstev).

A. GEOGRAFSKA LEGA GOSPODARSTVA

II. Gospodarstvo in vse podatke v zvezi z njim se zajame v tistem okolišu, občini ali podenoti popisnega okoliša, kjer je sedež gospodarstva (A/1).

Sedež gospodarstva je opredeljen v skladu z dokumentiranimi pravili, ki veljajo v državah članicah.

Če gospodarstvo na določeni vrsti območja leži le delno (na primer na območju z omejenimi možnostmi), je opredeljeno kot del tega območja, če večji del zemljišča, ki pripada gospodarstvu, ali sedež gospodarstva leži na tem območju. Eno od teh pravil je treba izbrati in uporabljati za vsa gospodarstva in za vsako od postavk A/1 do A/3.

A/1 Popisni okoliš

I. Geografska lega vsakega gospodarstva je opisana s šifro, ki označuje državo, regijo in popisni okoliš.

II. Regije in okoliši za namene raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev so navedeni v Prilogi IV.

A/1 (a) Občina ali podenota popisnega okoliša

I. Geografska lega je opisana s šifro, ki označuje občino ali podenoto popisnega okoliša, kar omogoča združevanje rezultatov po različnih vrstah območij na regionalni ravni.

II. Uporabljene šifre občine ali podenote popisnega okoliša ustrezajo ravni 4 ali 5 nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS). Če teh šifer ni mogoče prenesti, sporoči država članica namesto tega za vsako gospodarstvo informacije, navedene v značilnostih A/2, A/2(a) in A/3.

A/2 Območje z omejenimi možnostmi

I. Območja, ki so na dan raziskovanja označena kot območja z omejenimi možnostmi v smislu členov 18, 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 [1] (in, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje) in so na seznamu kmetijskih območij Skupnosti z omejenimi možnostmi, ki ga sporočijo države članice v skladu z navedeno uredbo.

II. Območja z omejenimi možnostmi vključujejo gorska območja (A/2(a)), območja s posebnimi ovirami in druga območja z omejenimi možnostmi.

A/2 (a) Gorsko območje

I. Območja, ki so na dan raziskovanja označena kot gorska območja v smislu člena 18 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (in, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje) in so na seznamu kmetijskih območij Skupnosti z omejenimi možnostmi, ki ga sporočijo države članice v skladu z navedeno uredbo.

A/3 Kmetijska območja z okoljskimi omejitvami

I. Območja, ki so na dan raziskovanja označena kot kmetijska območja z okoljskimi omejitvami v smislu člena 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999 (in, kjer je primerno, najnovejše zakonodaje).

II. Kmetje lahko prejemajo plačila za stroške in izgubo dohodkov, ki nastanejo zaradi okoljskih omejitev na njihovih kmetijskih zemljiščih. Te omejitve naj bi nastale z izvajanjem omejevanja kmetijske rabe, ki temelji na predpisih Skupnosti na področju varstva okolja.

Sem ne spadajo območja z omejitvami, ki temeljijo samo na nacionalnih ali regionalnih predpisih.

Območja lahko ležijo na območjih z omejenimi možnostmi.

Ta območja so predvsem območja Natura 2000, to pomeni posebna zaščitena območja z ogroženimi tipi naravnih habitatov in ogroženimi vrstami (v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

B. STATUSNO PRAVNA OBLIKA IN UPRAVLJANJE GOSPODARSTVA (na dan raziskovanja)

B/1 in B/2 Oseba, ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo: lastnik

I. Lastnik gospodarstva je tista fizična oseba, skupina fizičnih oseb ali pravna oseba, za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, to je oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva. Lastnik je lahko neposredni lastnik, zakupnik, dedni zakupnik, uživalec ali skrbnik.

II. Pravna in gospodarska odgovornost je opredeljena v skladu z dokumentiranimi pravili, ki veljajo v državah članicah.

Lastnik je lahko pooblastilo za sprejemanje odločitev glede tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti gospodarstva v celoti ali delno prenesel na gospodarja.

V primeru delnega zakupa (glej postavko C/3(a)) se za lastnika šteje delni zakupnik in ne zemljiški posestnik.

Za lastnike lahko veljajo samo tisti družbeniki v skupinskem gospodarstvu, ki so udeleženi pri kmetijskih delih (glej L/1 do L/6) na gospodarstvu.

B/1 (a) in (b) Fizična oseba

I. Fizična oseba je lahko bodisi posamezna oseba (edini lastnik) ali skupina posameznikov (družbeniki v skupinskem gospodarstvu).

II. Vprašanje, ali je lastnik "fizična" oseba ali "pravna" oseba, je pomembno za razvrstitev gospodarstev v naslednje skupine:

Gospodarstva, kjer je lastnik:

(a) fizična oseba in edini lastnik neodvisnega gospodarstva;

(b) skupina fizičnih oseb, ki predstavljajo skupino družbenikov v "skupinskem gospodarstvu";

(c) pravna oseba.

Zakoni nekaterih držav članic obravnavajo iz fiskalnih in/ali pravnih razlogov "pravno" osebo (družbo) kot "fizično" osebo ali skupino "fizičnih" oseb. To so v splošnem katere koli oblike podjetij, kjer eden od članov ali vsi člani neomejeno osebno odgovarjajo za dolgove podjetja. V teh primerih lahko države članice takšno "pravno" osebo uvrstijo v razred "edini lastniki" ali "skupinska gospodarstva". Te odločitve je treba sprejeti na podlagi dokumentiranih pravil, ki so izrecna in dosledna.

B/1 (a) Fizična oseba, ki je edini lastnik neodvisnega gospodarstva

I. Posameznik in fizična oseba, ki je lastnik gospodarstva, katero ni niti s skupnim vodstvom niti s podobnimi dogovori povezano z gospodarstvi drugih lastnikov.

II. Ta lastnik lahko vse odločitve glede gospodarstva sprejema sam.

Zakonce ali bližnje družinske člane, ki so skupaj lastniki ali zakupniki gospodarstva, je v splošnem treba obravnavati kot imetnike enega samega neodvisnega gospodarstva, ki ga upravlja edini lastnik.

Tudi dve neporočeni osebi, ki živita skupaj kot zakonca, sta obravnavani kot zakonca, če ju zadevne države članice pravno priznavajo kot taka.

Za edine lastnike se med drugim štejejo: bratje in sestre, skupnost dedičev itd., kolikor niso sklenili sporazuma in po zakonih države članice fiskalno in/ali pravno niso obravnavani kot skupinski lastnik ali kot pravni subjekt.

Družba (pravna oseba), ki je v lasti samo ene fizične osebe in ki jo država članica obravnava kot fizično osebo (glej opredelitev fizične osebe), se šteje za gospodarstvo z edinim lastnikom.

Če je samo ena oseba polno pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, se šteje za edinega lastnika, tudi če gospodarstvo drugače izpolnjuje merila skupinskega gospodarstva.

B/1 (b) Ena ali več fizičnih oseb, ki so družbeniki v skupinskem gospodarstvu

I. Družbenik(i) skupinskega gospodarstva so fizične osebe, ki imajo eno kmetijsko gospodarstvo v lasti, zakupu ali ga kako drugače skupaj upravljajo ali ki svoja posamezna gospodarstva skupaj upravljajo tako, kot če bi bila eno gospodarstvo. Njihovo sodelovanje mora biti urejeno bodisi zakonsko bodisi s pisnim sporazumom.

II. Če je družba (pravna oseba) v lasti več kot ene fizične osebe in jo država članica obravnava kot fizično osebo, se šteje za skupinsko gospodarstvo.

Države članice, ki se odločijo, da ne bodo zajemale informacij o skupinskih gospodarstvih, zbirajo celovite informacije o vseh gospodarstvih, katerih lastniki so fizične osebe po spremenljivki B/1(a), ne glede na to, ali so tu opredeljena kot "skupinska gospodarstva". Če na enem gospodarstvu več oseb opravlja funkcijo lastnika, je kot lastnik prikazana le ena od njih (na primer oseba, ki nosi največji del tveganja ali ki pretežno upravlja gospodarstvo. Če tudi na podlagi teh meril ni mogoče določiti enega lastnika, mora izbira temeljiti na drugem merilu, kot je na primer starost). Vsi potrebni podatki o lastniku se zajamejo za to osebo. Ta oseba se bo štela tudi za gospodarja. Vse ostale osebe, ki delajo na gospodarstvu, bodo zajete pod L/4 Zunajdružinska delovna sila‘, ne glede na njihovo sorodstveno razmerje do lastnika.

B/1 (c) Pravna oseba

I. Pravni subjekt, ki ni fizična oseba, ima pa normalne pravice in dolžnosti posameznika, kot je na primer sposobnost v svojem imenu tožiti in biti tožen (splošna pravna in poslovna sposobnost).

II. Pravne osebe so lahko javne ali zasebne, med drugim:

- država, regije, občine, itd.,

- cerkve in cerkvene ustanove,

- druge javne in poljavne ustanove podobne vrste,

- vsa komercialna podjetja, razen podjetij iz B/1(a) ali (b), še posebej družbe z omejeno odgovornostjo, vključno z zadrugami,

- vse delniške družbe (podjetja, ki so izdala delnice),

- ustanove (ustanove, ki upravljajo pridobljena sredstva za določene, pogosto socialne ali dobrodelne namene),

- neprofitne organizacije z omejeno odgovornostjo,

- vsa druga podjetja podobne vrste.

B/2 Gospodar

I. Fizična oseba, ki je odgovorna za vodenje tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti zadevnega gospodarstva.

II. Gospodar je večinoma, ne pa vedno, ista oseba kot lastnik, ki je fizična oseba.

Če lastnik ni hkrati tudi gospodar, je za vodenje gospodarstva pooblastil ali zaposlil drugo osebo. To je lahko na primer njegov/njen družinski član (B/2(a)) ali zakonec (B/2(b)), lahko pa je tudi oseba, ki ni v sorodstveni vezi z lastnikom.

Na gospodarstvu je lahko samo en gospodar.

Vsi potrebni podatki o gospodarju na skupinskih gospodarstvih se zajamejo za tistega družbenika, ki se šteje za lastnika.

B/2 (a) Družinski člani

I. Na splošno so družinski člani lastnika zakonec, sorodniki po naraščajoči ali padajoči liniji (vključno s priženjenimi in posvojenimi) ter bratje in sestre lastnika ali njegovega/njenega zakonca.

II. Sami lastniki se ne prištevajo k družinskim članom.

B/3 Kmetijska izobrazba gospodarja

Za vsako osebo se zajame samo ena (najvišja) stopnja.

Izključno praktične izkušnje na področju kmetijstva

I. Izkušnje na podlagi praktičnega dela na kmetijskem gospodarstvu.

Osnovna kmetijska izobrazba

I. Vsako zaključeno izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali ustanovi, specializirani za določene učne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti).

II. Opravljeno kmetijsko vajeništvo se prišteva k osnovni izobrazbii.

Popolna kmetijska izobrazba

I. Vsako nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu polnemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja (glej L/1 do L/6 starost, ko preneha šolska obveznost) in je zaključeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

C. VRSTA POSESTI IN SISTEM KMETOVANJA

C/1 do C/3 Kmetijska zemljišča v uporabi

I. Skupna površina, ki jo zavzemajo obdelovalna zemljišča, trajni travniki in pašniki, trajni nasadi in hišni vrtovi.

C/1 Kmetijska zemljišča, ki ga obdeluje lastnik

I. Kmetijska zemljišča popisanega gospodarstva, ki jih ima lastnik v lasti in jih obdeluje; sem spadajo tudi površine, ki jih lastnik obdeluje kot uživalec, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

II. Zemljišče, dodeljeno delavcu na kmetijskem gospodarstvu (za lastno obdelavo) kot del njegovega plačila, se prišteva h gospodarstvu, ki je zemljišče dodelilo, kolikor ga delavec na kmetiji ne obdeluje z lastnimi proizvodnimi sredstvi.

Deli zemljišča, ki jih zadrži nekdanji lastnik (glej Kmetijsko gospodarstvo, točka 2.2), se prištevajo h gospodarstvu, skupaj s katerim se zadržano zemljišče običajno obdeluje in katerega delovna sila in proizvodna sredstva se za to na splošno uporabljajo.

Pravica do paše na skupnih pašnikih, na primer na občinskih ali zadružniških pašnikih, pa se ne upošteva (takšne površine v tem raziskovanju niso zajete, saj niso del gospodarstva).

C/2 Kmetijsko zemljišče, ki ga obdeluje zakupnik

I. Zemljišče, ki ga ima gospodarstvo v zakupu proti plačilu vnaprej dogovorjenega plačila (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katerega obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Površina se vedno dodeli samo enemu gospodarstvu. Če se določena površina v referenčnem letu odda v zakup več gospodarstvom, se običajno pripiše gospodarstvu, ki jo je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

II. Zemljišče v zakupu je lahko v obliki:

- zakupa celotnega gospodarstva,

- zakupa posameznih delov zemljišča.

Zakupljena zemljišča se nikoli ne prištevajo h gospodarstvu lastnika posesti, temveč vedno h gospodarstvu zakupnika. Vse živali na teh zemljiščih se prištevajo h gospodarstvu, ki ima živali v lasti.

Deli zemljišča ali gospodarstva, ki jih ima lastnik v zakupu od svojih družinskih članov, so vključeni, če se te površine obdelujejo kot del popisanega gospodarstva. Zemljišča drugega gospodarstva, ki jih popisano gospodarstvo obdeluje kot protistoritev za določeno število ur dela, so tudi vključena, če delavec na kmetijskem gospodarstvu zanje prejme plačilo in ne zemlje. V nasprotju z zemljišči, ki jih delavec na kmetijskem gospodarstvu prejme kot obliko plačila in ki so praviloma vključena v sistem kolobarjenja tega gospodarstva, pa tu predvidena zakupna pogodba ne določa samo površine zadevnega zemljišča, temveč tudi njegovo lokacijo in natančno razmejitev.

Zakupljena zemljišča, ki so oddana v podzakup tretji osebi, se štejejo h gospodarstvu te tretje osebe, ker niso del popisanega gospodarstva.

C/3 Kmetijska zemljišča, ki se obdelujejo v delnem najemu ali drugi obliki lastništva

C/3 (a) Kmetijska zemljišča, ki se obdelujejo v delnem zakupu

I. Zemljišča (lahko tudi celotno gospodarstvo), ki se obdelujejo v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Pridelek (v gospodarskem ali fizičnem smislu) z zemljišča v delnem zakupu se na podlagi dogovorjenih deležev deli med obe stranki.

II. Sem spadajo med drugim:

"Colonia parziaria" celotnega gospodarstva

Pri "colonia parziaria" celotnega gospodarstva podelitelj poveri gospodarstvo glavnemu v družini, ki se obveže, da bo ob pomoči članov svoje družine (družina na kmetiji) izvajal vsa potrebna dela na gospodarstvu, nosil del stroškov in delil kmetijski pridelek s podeliteljem na podlagi določenega razmerja.

C/3 (b) Kmetijska zemljišča, obdelovana v drugi obliki posesti

I. Druge oblike posesti, ki niso zajete v C/1 do C/3(a).

II. Sem spadajo med drugim:

1. zemljišča:

- do katerih je lastnik upravičen zaradi svojega delovnega mesta (gozdar, duhovnik, učitelj, itd.),

- ki jih je lastniku dodelila občinska uprava ali druga institucija, na primer skupna zemljišča za pašo, dodeljena na osnovi površine (česar pa se ne sme zamenjati za pravico do paše na skupnih pašnikih).

2. zemljišča, ki jih gospodarstvo obdeluje brezplačno (na primer opuščena gospodarstva, ki jih obdeluje popisano gospodarstvo);

3. "Colonia parziaria" posameznih delov zemljišča.

Pri "colonia parziaria" posameznih delov zemljišča podelitelj poveri samo en del ali več delov zemljišča, ki se uporabljajo pod enakimi pogoji, kot so opisani pod (a).

C/5 Sistem in način kmetovanja

C/5 (a), (d) in (e) Ekološko kmetovanje

I. Treba je zbrati informacije o tem, ali gospodarstvo kmetuje v skladu z določenimi standardi in predpisi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 [3], ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo o "ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in ustreznem označevanju kmetijskih proizvodov in živil", in/ali enakovrednimi nacionalnimi predpisi o ekološki pridelavi.

II. Uredba vzpostavlja usklajen zakonodajni okvir za pridelavo, označevanje in nadzor kmetijskih pridelkov, ki so ali naj bi bili označeni kot proizvodi, pridelani po metodah ekološke pridelave. V skladu z določbami Uredbe mora pridelava potekati na enoti gospodarstva, ki je glede pridelovalnih površin, proizvodnih obratov in skladiščnih prostorov jasno ločena od vsake druge enote, ki ne prideluje po pravilih o ekološkem kmetovanju.

Kadar se metode ekološke kmetijske pridelave uporabljajo samo na delu kmetijskih zemljišč v uporabi ali samo za del živine gospodarstva, se na tem mestu zajamejo samo ustrezna zemljišča in živina.

C/5 (a) Kmetijska zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerih se uporabljajo metode ekološke kmetijske pridelave

I. Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem je pridelava v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2092/91.

II. Uredba razlikuje med zemljišči, ki se v celoti obdelujejo skladno z navedenimi pravili, in zemljišči, ki so še v procesu preoblikovanja. Samo pridelki z zemljišč, ki so v celoti preoblikovana na načela ekološke pridelave, se lahko prodajajo z označbo, ki kaže na metode ekološke pridelave.

Pod to postavko se zajamejo samo tista zemljišča, ki so šla skozi vse faze preoblikovanja (glej C/5(d)).

C/5 (d) Kmetijska zemljišča v uporabi gospodarstva, ki so v procesu preoblikovanja na metode ekološke kmetijske pridelave

I. Del kmetijskih zemljišč v uporabi, na katerih se uporabljajo metode ekološkega kmetovanja, kjer pa še ni zaključeno potrebno prehodno obdobje, da bi se štela v celoti skladna z načeli ekološkega kmetovanja na ravni gospodarstva v skladu s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2092/91.

II. Pod to postavko se zajamejo samo tista zemljišča, ki niso šla skozi vse faze preoblikovanja (glej C/5(a)).

C/5 (e) Gospodarstvo, ki tudi pri prireji živali uporablja metode ekološke pridelave

I. Gospodarstva, kjer je celotna prireja živali ali del prireje v celoti skladen z načeli ekološke pridelave na ravni kmetije v skladu s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2092/91, ali pa je v obdobju preoblikovanja na ta načela.

II. V skladu z Uredbo mora običajno celotna prireja živali na gospodarstvu potekati po pravilih o ekološki pridelavi. Samo kadar so objekti, parcele in vrste jasno ločeni, se lahko del živali redi po drugih metodah.

C/5 (c) Podpore za kmetijsko-okoljske obveznosti

I. Podpore, plačane gospodarstvu v okviru sistema države članice v smislu členov 22 do 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ali, kjer je primerno, v skladu z najnovejšo zakonodajo. Prav tako spadajo sem podpore za podobne ukrepe, ki temeljijo na starejši zakonodaji Skupnosti. Podpore, dodeljene izključno za ekološko kmetovanje, so izključene.

II. V skladu z Uredbo (ES) št. 1257/99 se podpore lahko plačujejo za metode kmetijske pridelave, ki so usmerjene v varstvo okolja in v ohranjanje podeželja (kmetijsko-okoljski ukrepi), s tem ko:

- spodbujajo načine rabe kmetijskih zemljišč, ki so združljivi z varstvom in izboljševanjem okolja, krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, zemlje in genetske raznolikosti,

- spodbujajo ekstenzivnost kmetovanja in upravljanje sistemov nizko intenzivne paše,

- ohranjajo posebej dragocene kulturne krajine v kmetijski uporabi,

- ohranjajo krajino in zgodovinske značilnosti na kmetijskih zemljiščih,

- uporabljajo okoljsko načrtovanje v kmetijski praksi.

Podpore se lahko dodelijo kmetom, ki se vsaj za pet let (ali po potrebi za daljše obdobje) zavežejo izvajati kmetijsko-okoljske ukrepe. Te obveznosti vključujejo več kot le uporabo običajne dobre kmetijske prakse in predvidevajo tudi storitve, ki v okviru drugih podpornih ukrepov, kot so ukrepi tržne podpore ali izravnalnih plačil, niso predvidene.

Merila za izračun podpor so izguba dohodkov, dodatni stroški zaradi prevzetih obveznosti in potreba, da se zagotovi spodbuda.

Podobni programi podpor so bili uvedeni že v okviru prejšnje zakonodaje Skupnosti. Zaradi dolgoročnih obveznosti, sprejetih v okviru teh programov, so lahko veljavni več let. Te podpore bi se tudi morale vpisati pod to postavko.

D. do H. SKUPNA POVRŠINA

I. Skupna površina gospodarstva (D do H) obsega kmetijsko zemljišče v uporabi gospodarstva (D do G) in druga zemljišča (H).

II. V oddelku I so navedene bolj podrobne informacije o tem, kako se uporabljajo določene površine, že zajete v oddelkih D do H. Površine, zajete v oddelku I, se zato ne smejo prišteti k drugim površinam, saj bi bile drugače zajete dvakrat.

Kmetijsko zemljišče gospodarstva v kmetijski rabi obsega površine z glavnimi posevki, predvidenimi za spravilo v letu raziskovanja.

Za členitev skupne površine po obdelanih površinah je vsaka površina navedena le enkrat.

Sem spadajo trajni nasadi in večletni nasadi (na primer beluši, jagode ali grmovnice) od leta posaditve, četudi še ne dajejo pridelka.

Gojene gobe (I/2) so izključene iz skupne površine.

V primeru kombiniranih posevkov (I/5) se kmetijsko zemljišče v uporabi porazdeli med posevke sorazmerno glede na rabo tal zadevnih posevkov.

Kmetijska zemljišča, ki so kombinirana z gozdom, se razdelijo na enak način.

To načelo se ne uporablja za kombinirane posevke (posevke, ki se skupaj gojijo in pobirajo na istem zemljišču, na primer soržica) kot tudi ne za naknadne posevke (na primer ječmen, podsejan z deteljo, ki se kasneje pokosi).

Če pri kombiniranih posevkih eden od posevkov za gospodarstvo nima pravega pomena, se v členitvi zemljišč šteje, kot da ga ni.

Če bi porazdelitev po načelu sorazmernosti vodila do nezadovoljivih rezultatov, se lahko odstopi od načela, kolikor se pri tem upoštevajo pravila, ki so jih države članice določile v dogovoru s Komisijo.

Naknadni posevki se zajamejo samo pod postavko I/1. Pod postavkami D do G se zemljišče posameznega naknadnega posevka ne računa, temveč se površina dodeli izključno tistemu posevku, ki se šteje za glavni posevek. Za glavni posevek se v primeru, da se v času enega vegetacijskega obdobja na isti površini naknadno goji več posevkov, šteje posevek z najvišjo proizvodno vrednostjo. Če proizvodna vrednost ne določi glavnega posevka, potem se za glavni posevek šteje najdlje posejan posevek.

D. ORNA ZEMLJIŠČA

I. Zemljišča, ki se jih redno obdeluje (orje ali drugače obdeluje) in ki so praviloma v sistemu kolobarjenja.

II. Sistem kolobarjenja pomeni časovno sosledje posevkov, ki se sejejo oziroma sadijo na določeni parceli po vnaprej določenem načrtu. Običajno se posevki menjavajo letno, lahko pa so tudi večletni. Za razlikovanje med ornimi zemljišči ter trajnimi nasadi (G) ali trajnimi travniki in pašniki (F) se uporablja prag petih let. Če se torej na parceli pet let ali več seje oziroma sadi isti posevek, ne da bi se v tem času odstranil predhodni posevek in posejal novi, se to zemljišče ne šteje med orna zemljišča.

Določeni posevki, ki se običajno obravnavajo kot zelenjadnice, okrasne rastline ali industrijske rastline (na primer beluši, vrtnice, okrasno grmičevje, gojeno zaradi svojih cvetov ali listja, jagode, hmelj) se prištevajo k tej skupini, tudi če tla zavzemajo več kot pet let.

Orna zemljišča obsegajo skupine posevkov D/1 do D/20, D/23 do D/35, praho brez kakršnih koli subvencij (D/21) in ekonomsko praho (D/22).

Površine v prahi, na katerih se gojijo industrijske rastline, se prištevajo k njihovim zadevnim postavkam, zajete pa so tudi pod I/8(b).

D/1 do D/8 Žita za pridelavo zrnja (vključno s semenskimi)

II. Sem ne spadajo žita, ki se pospravijo ali krmijo zelena. Ta so zajeta pod D/18.

D/1 Navadna pšenica in pira

I. Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol., Triticum spelta L., in Triticum monococcum L.

D/2 Trda pšenica

I. Triticum durum Desf.

D/3 Rž

I. Secale cereale L.

Vključno z mešanicami rži in drugih žit, posejanih jeseni.

D/4 Ječmen

I. Hordeum vulgare L.

D/5 Oves

I. Avena sativa L.

Vključno z mešanicami ovsa in drugih žit, posejanih spomladi.

D/6 Koruza za zrnje

I. Koruza (Zea mays L.), ki se pospravlja za zrnje.

II. Koruza, ki se pospravlja ročno, z obiralnikom koruze, z luščilcem ali kombajnom, ne glede na uporabo, vključno z zrnjem za silažo. Sem je vključeno tudi zrnje, pospravljeno skupaj z delom storža, ki imajo vsebnost vlage nad 20 % in je namenjeno za silažo (tako imenovan corn-cob-mix ali CCM).

Storži sladke koruze za prehrano ljudi so vključeni pod D/14.

D/7 Riž

I. Oryza sativa L.

D/8 Druga žita za pridelavo zrnja

I. Žita, ki se sejejo kot čisti posevki ter žanjejo v suhem stanju za zrnje in ki niso zajeta na drugem mestu pod D/1 do D/7.

II. Posevki, ki jih je treba tu zajeti, so med drugim: sirek (Sorghum bicolor × Sorghum sudanense.), tritikala (Triticosecale Wittmack), proso (Panicum miliaceum L.). Ajda (Fagopyrum esculentum.) in mohar (Phalaris canariensis L.) tudi spadata sem, saj se pridelujeta in predelujeta na enak način kot žita.

D/9 Stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semenskimi in mešanicami stročnic in žit)

I. Posevki, ki se sejejo in pospravljajo predvsem zaradi njihove vsebnosti beljakovin.

II. Stročnice, ki so pospravljene zelene, so glede na njihovo uporabo vključene pod D/14 ali D/18. Ti posevki obsegajo predvsem leguminozne rastline.

D/9 (e) Grah, bob in volčji bob

I. Pisum sativum L., Vicia faba L., Lupinus spp., ki se sejejo kot čisti posevki in pospravljajo za suho zrnje.

D/9 (f) Leča, čečerika in grašica

I. Lens culinaris, Cicer arietinum, Vicia pannonica Crantz ali Vicia varia, ki se sejejo kot čisti posveki in pospravljajo za suho za zrnje.

D/9 (g) Druge stročnice, ki se pospravljajo za suho zrnje

I. Rastline, ki se sejejo predvsem zaradi njihove vsebnosti beljakovin ter pospravljajo za suho zrnje in ki niso navedene drugje.

D/10 Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim krompirjem)

I. Solanum tuberosum L.

D/11 Sladkorna pesa (brez semenske)

I. Beta vulgaris L., namenjena za industrijo sladkorja in proizvodnjo alkohola.

D/12 Krmne korenovke in kapusnice (brez semenskih)

I. Krmna pesa (Beta vulgaris L.) in rastline družine Brassicae, ki so namenjene za krmo, kot tudi druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi korenov za krmo in ki niso navedene drugje.

II. Pod to postavko so vključene vse rastline družine Brassicae, ki so namenjene za krmo, ne glede na to, ali se za krmo namenijo koreni ali steblo. Druge bi lahko bile na primer topinambur (Helianthus tuberosus L.), sladki krompir (Ipomoea batatas (L.) Lam.)), krmni pastinak (Pastinaca sativa L.), jam (Discorea spp.), manioka (Manihot esculenta Crantz).

D/23 do D/35 Industrijske rastline

I. Rastline, ki se običajno ne prodajajo neposredno za potrošnjo, ker jih je treba pred končno uporabo industrijsko predelati.

II. Vključno s semeni za zeliščna olja, brez semen in sadik za predivnice, hmelj, tobak in druge industrijske rastline.

D/23 Tobak

I. Nicotiana tabacum L.

D/24 Hmelj

I. I. Humulus lupulus L.

D/25 Bombaž

I. Gossypium spp.

D/26 Oljna ogrščica in oljna repica

I. Brassica napus L. in Brassica rapa, ki se pridelujeta za proizvodnjo olja in pospravljata kot suho zrnje.

D/27 Sončnice

I. Helianthus annuus L.

D/28 Soja

I. Glycine max L.

D/29 Laneno seme (lan za olje)

I. Linum usitatissimum L., sorte, ki se pridelujejo predvsem za proizvodnjo olja.

D/30 Druge oljnice

I. Druge rastline, ki se pridelujejo predvsem zaradi njihove vsebnosti olja ter pospravljajo kot suho zrnje in ki niso navedene drugje.

II. To so lahko na primer gorčično seme (Sinapis alba L.), makovo seme (Papaver somniferum L.), sezamovo seme (Sesamum indicum L.), zemeljski oreški (Cyperus esculentus L.), arašidi (Arachis hypogea).

D/31 Lan

I. Linum usitatissimum L., sorte, ki se gojijo predvsem za proizvodnjo vlaknin.

D/32 Konoplja

I. Cannabis sativa L.

D/33 Druge predivnice

I. Druge rastline, ki se gojijo predvsem zaradi njihove vsebnosti vlaknin in ki niso navedene na drugem mestu.

II. To so lahko na primer juta (Corchorus capsularis), manilska konoplja (Musa textilis), sisal (Agave sisalana), kenaf (Hibiscus cannabinus).

D/34 Dišavnice, zdravilne rastline ter zelišča

II. D/34 Med dišavnice, zdravilne rastline ter zelišča se prištevajo predvsem:

angelika (Angelica spp.), volčja češnja (Atropa spp.), kamilica (Matricaria spp.), kumina (Carum spp.), naprstec (Digitalis spp.), svišč ali encijan (Gentiana spp.), ožep (Hyssopus spp.), jasmin (Jasminum spp.), sivka (Lavandula spp.), majaron (Origanum spp.), melisa (Melissa spp.), meta (Mentha spp.), mak (Papaver spp.), zimzelen (Vinca spp.), filis tropotec (seme) (Psyllium spp.), žafran (Curcuma spp.), žajbel (Salvia spp.), ognjič (Calendula spp.), baldrijan (Valeriana spp.) itd.

D/35 Industrijske rastline, ki niso navedene drugje

I. Druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje.

II. To sta lahko na primer cikorija (Cichorium intibus L.) in sladkorni trs (Saccharum officinarum L.).

D/14 in D/15 Sveže zelenjadnice, melone, jagode

II. Gojene gobe (I/2) so izključene.

D/14 Sveže zelenjadnice, melone, jagode na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

D/14 (a) Na njivah

I. Zelenjadnice, melone, jagode, ki se gojijo v kolobarjenju z drugimi kmetijskimi rastlinami.

II. Zelenjadnice z njiv so večinoma, a ne vedno, namenjene industrijski predelavi in ne pridejo neposredno na trg.

Odločilen pri tem je sistem kolobarjenja na gospodarstvu: če so površine z zelenjadnicami v kolobarjenju s posevki, ki niso vrtnarski posevki (D/14 in D/16), so zadevne površine "na njivah".

D/14 (b) Pridelava vrtnin za trg

I. Zelenjadnice, melone, jagode, ki se gojijo v kolobarjenju z drugimi vrtninami (D/14 in D/16).

II. Zelenjadnice z vrtov so večinoma, a ne vedno, namenjene trgu in ne industrijski predelavi.

Odločilen pri tem je sistem kolobarjenja na parceli: če so površine z zelenjadnicami v kolobarjenju samo z drugimi vrtninami (D/14 in D/16), je to "pridelava za trg".

D/15, D/17 in G/7 Posevki v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

I. Posevki, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovani v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika).

II. Izključene so ponjave iz plastike, položene plosko na zemljo, površine pod zvonovi ali tuneli, pod katerimi ni mogoče hoditi, kot tudi prenosni stekleni okviri.

V primeru premičnih rastlinjakov ali premične visoke zaščite se zajamejo površine, ki so bile v zadnjih 12 mesecih dejansko pokrite (s seštevanjem teh površin se izračuna skupna površina pod zaščito), in ne samo osnovna površina zadevne priprave.

Površine posevkov, ki se gojijo del časa v steklenjakih in del časa na prostem, se v celoti prištevajo k površinam pod steklenjaki, kolikor čas v steklenjakih ni izredno kratek.

Če se ista površina pod steklenjaki uporabi več kot enkrat, se zajame samo enkrat.

V primeru večnadstropnih rastlinjakov se šteje samo osnovna površina.

D/16 Cvetje in okrasne rastline (brez drevesnic), na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

D/17 Cvetje in okrasne rastline (brez drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

D/18 Krmne rastline

I. Vsi "zeleni" posevki, namenjeni krmi, ki se gojijo v kolobarjenju z drugimi posevki in zavzemajo isto površino manj kot pet let (enoletni ali večletni krmni posevki).

II. Te "zelene" posevke (v nasprotju s posevki, ki se pospravljajo "kot suho zrnje") običajno popasejo živali ali pa se pospravljajo zeleni, lahko pa se pospravljajo tudi posušeni, kot je na primer suho seno. Praviloma se za krmo pobirajo in uporabljajo cele rastline razen korenin.

Vključeni so tudi posevki, ki ji gospodarstvo ne porabi, temveč proda bodisi za neposredno uporabo na drugih gospodarstvih bodisi industriji.

Vključena so žita, industrijske rastline in druge poljščine, ki se pospravljajo zelene in/ali zelene pokrmijo. Izključene so krmne korenovke in kapusnice (D/12).

D/18 (a) Travinje za določen čas

I. Travinje za pašo, seno ali silažo, ki so del normalnega kolobarjenja, ki zavzemajo tla vsaj eno proizvodno leto ter manj kot pet let in ki se sejejo kot trave ali travne mešanice. Te površine se pred novo setvijo ali saditvijo preorjejo ali drugače obdelajo ali pa se rastline uničijo na drug način, kot na primer s herbicidi.

II. Sem spadajo mešanice pretežno iz trav in drugih krmnih rastlin (praviloma stročnic), ki se popasejo, pospravijo zelene ali kot seno.

Sem ne spadajo enoletne trave za krmo (ki zavzemajo tla manj kot eno proizvodno leto).

D/18 (b) Druga zelena krma

I. Druge, pretežno enoletne krmne rastline (na primer grašica, zelena koruza, žita, ki se pospravijo zelena in/ali zelena pokrmijo, stročnice).

D/18 (b/i) Silažna koruza)

I. Koruza (Zea mays L.) za silažo.

II. Vse oblike krmne koruze, ki se ne pospravlja za zrnje (cel storž, deli rastline ali cela rastlina). Sem so vključeni zelena koruza za neposredno krmo (brez silaže) in celi storži (zrna, stržen in ličje), ki se pospravljajo za krmo ali silažo.

D/18 (b iii) Druge krmne rastline

I. Druge poljščine, namenjene za krmo, ki se pospravljajo zelene in niso navedene drugje.

II. Sem spadajo različne vrste enoletne ali večletne detelje: na primer inkarnatka (Trifolium incarnatum L.), črna detelja (T. pratense L.), bela detelja (T. repens L.), aleksandrijska detelja (T. alexandrinum), perzijska detelja (T. resupinatum) in različne vrste lucerne.

Vključene so mešanice s prevladujočim deležem (običajno > 80 %) krmnih stročnic in trav, ki se pospravljajo zelene ali kot seno.

Sem spadajo: enoletni posevki, kot so žita, enoletna ljuljka, enoletni sirek, določene enoletne trave, kot je na primer latovka (Poa annua L.), rastline iz drugih družin, kot je na primer križnice, ki niso navedene drugje (oljna ogrščica itd.), facelija (Phacelia tanacetifolia Benth), če se pospravljajo zelene.

Zelena koruza je izključena.

D/19 Semena in sadike na ornih zemljiščih

I. Površine, na katerih so posejani posevki za pridelavo semen in sadik za prodajo, razen semen in sadik žit, riža, stročnic, krompirja in semenskih oljnic. Semena in sadike za lastne potrebe gospodarstva (na primer mlade rastline zelenjadnic, kot so sadike zelja ali solate) so zajeti pod postavko zadevne kulture.

II. Vključena so semena poljščin za zeleno krmo.

D/20 Druge poljščine

I. Poljščine, ki niso zajete pod D/1 do D/19 ali pod D/21 do D/35.

II. V to postavko, v katero spadajo samo posevki manjšega gospodarskega pomena, se vključijo samo tisti posevki, ki jih ni mogoče razporediti pod nobeno drugo postavko. Mešane posevke bi bilo treba v največjem možnem obsegu zajeti drugje, bodisi v skladu z opredelitvami ustrezne spremenljivke ali, če podatkov ni, pod posevkom z najvišjo gospodarsko vrednostjo.

Če posevka ni mogoče zajeti ločeno, se ga ne bi smelo zajeti skupaj z drugimi posevki različne skupine, temveč samo s posevki enake vrste. Tako se na primer majhne površine z lanom za olje ne bi smele zajeti tu, temveč pod "druge oljnice".

D/21 in D/22 Praha

II. Prahe se ne sme zamenjati z naknadnimi posevki (I/1) in kmetijskimi površinami izven uporabe (H/1). Bistvena značilnost prahe je, da tla mirujejo običajno celo proizvodno leto, da si opomorejo.

Praha je lahko v obliki:

1. zemljišč brez kakršnih koli posevkov;

2. zemljišč z naključnim rastjem, ki se lahko uporabi za krmo ali podor;

3. zemljišča, ki so zasejana izključno za pridelavo zelenega gnojila (zelena praha).

D/21 Praha brez kakršnih koli subvencij

I. Vsa zemljišča, ki so vključena v sistem kolobarjenja, obdelana ali ne, ki pa za čas trajanja enega proizvodnega leta ne ustvarjajo pridelka in za katera se ne dodelijo finančna pomoč ali subvencije.

D/22 Ekonomska praha

I. Površine, za katere je gospodarstvo upravičeno do finančne pomoči, da bi se s tem spodbudilo opuščanje pridelave v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 [4], ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo. Kolikor obstajajo podobni nacionalni predpisi, se te površine tudi zajamejo pod to značilnost. Površine v okviru programov, po katerih se površine izvzamejo iz obdelave za več kot pet let, je treba zajeti pod H/1 in H/3.

II. Orna zemljišča v okviru programov, po katerih je dovoljena neprehranska proizvodnja, površine pa se dejansko obdelujejo pogodbeno, so zajete na drugih mestih pod D/1 do D/20 ali D/23 do D/35.

E. VRTOVI ZA ZELENJAVO

I. Površine, na katerih se pridelujejo kmetijskih pridelki, ki so namenjeni potrošnji lastnika in njegovega gospodinjstva.

II. Vrtovi za zelenjavo so običajno ločeni od ostalih kmetijskih zemljišč in prepoznavni kot vrtovi za zelenjavo. Samo občasni presežki pridelkov iz teh površin se prodajo izven gospodarstva. Vse površine, s katerih se pridelki redno prodajajo na trgu, spadajo pod druge postavke, tudi če del pridelkov použijeta lastnik in njegovo gospodinjstvo.

Površine, na katerih se prideluje krma za katere koli živali, se prištevajo k ustreznim postavkam, tudi če živali použijeta lastnik in njegovo gospodinjstvo.

Vrt za zelenjavo lahko obsega tako orna zemljišča kot tudi trajne nasade.

Sem ne spadajo:

- okrasni vrtovi (parki in zelenice) (H/3),

- površine, ki jih obdelujejo skupinska gospodinjstva, kot so na primer raziskovalne ustanove, verske skupnosti, internati, zapori itd. Te površine se štejejo za kmetijsko gospodarstvo, če je takšno gospodarstvo sicer vezano na skupno gospodinjstvo, a upravljano tako, da izpolnjuje druga merila kmetijskega gospodarstva. Te površine se enako kot površine kmetijskega gospodarstva razvrstijo glede na njihovo rabo.

F. TRAJNI TRAVNIKI IN PAŠNIKI

I. Zemljišča, ki se trajno (pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme bodisi z obdelavo (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine) in ki niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

II. Zemljišča se lahko uporabljajo za pašo ali se kosijo za silažo ali seno.

F/1 Travniki in pašniki brez ekstenzivnih pašnikov

I. Trajna paša na zemlji dobre ali srednje kakovosti. Te površine se lahko običajno uporabljajo za intenzivno pašo.

II. Sem ne spadajo:

- ekstenzivni pašniki, ne glede na to, ali se uporabljajo v presledkih ali stalno (F/2),

- travniki in pašniki izven uporabe (H/1).

F/2 Ekstenzivni pašniki

I. Trajni pašniki z nizkim pridelkom, praviloma na zemlji slabe kakovosti, na primer v hribovitem svetu ali na visoki nadmorski višini, ki se običajno ne izboljšujejo z gnojili, obdelovanjem, posevki ali osuševanjem.

Te površine se običajno lahko uporabljajo samo za ekstenzivno pašo in niso primerne za veliko gostoto živali; praviloma se ne kosijo.

II. Sem lahko spadajo kamnita tla, ruševje, močvirje in lovišča za visoko divjad (deer forests) na Škotskem.

Ekstenzivni pašniki izven uporabe so izključeni (H/1).

G. TRAJNI NASADI

I. Posevki, ki se ne gojijo v kolobarjenju (z izjemo trajnih travnikov in pašnikov) in ki zavzemajo tla skozi daljše obdobje ter dajejo pridelek več let.

II. V to skupino spadajo drevesnice (razen nekomercialnih gozdnih drevesnic v gozdu, ki se prištevajo h gozdnim površinam) in rastline, ki se uporabljajo za pletarstvo (vrbovo protje, trs, ločje itd., G/6).

Posevki, ki se obravnavajo kot zelenjadnice, okrasne rastline ali industrijske rastline (na primer beluši, vrtnice, okrasno grmičevje, gojeno zaradi cvetov ali listja, jagode, hmelj) ne spadajo v to skupino, tudi če so trajni nasadi. Zajete so v ustreznih kategorijah ornih zemljišč.

G/1 do G/6 Trajni nasadi na prostem

G/1 Nasadi sadnega drevja in jagodičja

I. Površine z drevjem, grmovjem in trajnim jagodičjem, razen jagod, za pridelavo sadja. Sadovnjaki so lahko strnjeni z minimalno razdaljo med drevesi ali pa nestrnjeni z veliko razdaljo med drevesi in ne smejo biti kombinirani z drugimi kmetijskimi rastlinami.

II. Sem spada tudi kostanj.

Sem ne spadajo nasadi citrusov (G/2), oljčniki (G/3) ter vinska trta (G/4).

G/1 (a) Vrste svežega sadja in jagodičja zmernih podnebnih območij

I. Nasadi sadnega drevja in jagodičja, ki se tradicionalno sadijo v zmernih podnebnih območjih za pridelavo svežega sadja ali jagodičja.

G/1 (b) Vrste sadja in jagodičja subtropskih podnebnih območij

I. Nasadi sadnega drevja in jagodičja, ki se tradicionalno sadijo v subtropskih podnebnih območjih za pridelavo svežega sadja ali jagodičja.

II. Za vrste subtropskega sadja in jagodičja se štejejo naslednje kulture: anona (Anona spp.), ananas (Ananas spp.), avokado (Persea spp.), banana (Musa spp.), opuncija (Opuntia spp.), liči (Litchi spp.), papaja (Carica spp.), mango (Mangifera spp.), guava (Psidium spp.), pasijnka (Passiflora spp.).

G/1 (c) Lupinasto sadje

II. To so lahko na primer orehi (Juglans regia L.), lešniki (Corylus avelanna L.), mandlji (Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb.), kostanj (Castanea sativa Mill.).

G/2 Nasadi citrusov

I. Citrus spp.

G/3 Oljčniki

I. Olea europea L.

G/3 (a) Običajno namenjeni za pridelavo namiznih oljk

I. Nasadi sort, ki se običajno gojijo za pridelavo namiznih oljk.

G/3 (b) Običajno namenjeni za pridelavo olja

I. Nasadi sort, ki se običajno gojijo za proizvodnjo oljčnega olja.

G/4 Vinogradi

I. Vitis vinifera L.

G/4 (a) Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za: kakovostno vino

I. Pridelki sort grozdja za vino, ki se običajno gojijo za proizvodnjo kakovostnih vin v določenih regijah (kakovostna vina pdpo), ki ustrezajo predpisom Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino [5] ali, če je primerno, najnovejši zakonodaji in njenim izvedbenim določbam, kot so opredeljene v nacionalnih predpisih.

G/4 (b) Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za: druga vina

I. Pridelki sort grozdja za vino, ki se gojijo za proizvodnjo vin, ki niso kakovostna vina pdpo.

G/4 (c) Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za: namizno grozdje

I. Pridelki sort grozdja, ki se gojijo za pridelavo svežega grozdja.

G/4 (d) Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za: rozine

I. Pridelki sort grozdja, ki se gojijo za pridelavo rozin.

G/5 Drevesnice

I. Površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev:

(a) trsnice in matičnjaki;

(b) sadne drevesnice;

(c) drevesnice okrasnega drevja;

(d) gozdne drevesnice (brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe gospodarstva);

(e) drevje in grmovje za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami.

II. Komercialne gozdne drevesnice, bodisi v gozdu ali zunaj njega, so vključene pod G/5, kot tudi nekomercialne gozdne drevesnice zunaj gozda za lastne potrebe gospodarstva. Niso pa vključene drevesnice v gozdu za lastne potrebe gospodarstva (v splošnem manjšega obsega), ki so zajete pod gozdom (postavka H/2).

V obliki preglednice:

Gozdne drevesnice |

| Komercialne | Nekomercialne (za lastne potrebe gospodarstva) |

V gozdu | G/5 | H/2 |

Zunaj gozda | G/5 | G/5 |

G/6 Drugi trajni nasadi

I. Trajni nasadi na prostem, ki niso zajeti pod G/1 do G/5, zlasti materiali za pletarstvo (glej 02.01.42 na seznamu kmetijskih pridelkov).

G/7 Trajni nasadi v steklenjakih

Za opredelitev steklenjaka glej D/15 in D/17.

H. DRUGA ZEMLJIŠČA

"Druga zemljišča" vključujejo kmetijske površine izven uporabe (kmetijska zemljišča, ki se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in ki niso v sistemu kolobarjenja), kot tudi zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, voda, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skalovje itd.

H/1 Kmetijske površine izven uporabe (kmetijska zemljišča, ki se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in ki niso v sistemu kolobarjenja)

I. Površine, ki so se prej uporabljale kot kmetijske površine, v referenčnem letu raziskovanja pa se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, kar pomeni, da ni predvidena nobena kmetijska raba.

II. Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelavo.

Izključeni so:

- okrasni vrtovi (parki in zelenice) (H/3),

- praha (D/21 in D/22).

H/2 Gozdne površine

I. Površine, ki so pokrite z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno s strnjenimi nasadi topola v gozdu ali zunaj njega in gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe gospodarstva, kot tudi gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

II. Kjer so kmetijske rastline kombinirane z gozdnimi, se površina razdeli sorazmerno glede na rabo tal.

H gozdnim površinam se prištevajo tudi vetrobranski pasovi, zaščitni pasovi drevja, živa meja itd., kolikor je primerno, da se obravnavajo kot gozd.

Božična drevesca kot tudi drevesa in grmovje, ki se pretežno gojijo za proizvodnjo energije, so vključeni na tem mestu ne glede na to, kje so zasajeni.

Sem ne spadajo:

- oreh in kostanj, ki se gojita pretežno zaradi njihovih plodov (G/1), drugi nasadi negozdnega drevja (G) in vrbovo protje (G/6),

- površine posamičnih dreves, majhne skupine drevja ali vrste dreves (H/3),

- parki (H/3), okrasni vrtovi (parki in zelenice) (H/3), travniki in pašniki (F/1 in F/2) in ekstenzivni pašniki izven uporabe (H/1),

- ruševje in močvirje (F/1 ali H/1),

- komercialne gozdne drevesnice in druge drevesnice zunaj gozda (G/5).

H/3 Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo objekti, okrasni vrtovi, dvorišča, poti, voda, kamnolomi, nerodovitna zemlja, skalovje itd.).

I. Vsi tisti deli skupne površine kmetijskega zemljišča, ki ne spadajo med kmetijska zemljišča v uporabi niti med površine izven uporabe ali gozd.

II. Ta postavka zajema zlasti:

1. površine, ki se ne uporabljajo neposredno za rastlinsko pridelavo, so pa potrebne za delovanje kmetije, kot so na primer tla, ki jih zavzemajo stavbe ali ceste;

2. površine, neustrezne za kmetijsko pridelavo, to pomeni površine, ki se lahko obdelujejo samo z uporabo izjemnih sredstev, ki na kmetijskem gospodarstvu običajno niso na razpolago (na primer močvirja, ruševje, itd.).

3. okrasni vrtovi (parki in zelenice).

I. KOMBINIRANI IN NAKNADNI POSEVKI, GOBE, NAMAKANJE, SKLADIŠČA NARAVNIH GNOJIL, PRAHA IN GNOJENJE

I/1 Naknadni posevki (brez vrtnin za prodajo na trgu in posevkov v steklenjakih)

I. Posevki, ki sledijo glavnemu posevku (ali pa so pred njim) in se pospravljajo v 12 mesecih referenčnega obdobja. Če je več zaporednih (ali predhodnih) posevkov, se navede površina vsakega posameznega posevka.

II. Površina pod naknadnimi posevki se ne šteje dvakrat, kar pomeni, da se površina z glavnim posevkom zajame pod oddelke D do G, površina z naknadnim posevkom pa ni zajeta pod nobeno drugo postavko razen I/1.

Vrtnine za prodajo na trgu (D/14(b)), posevki v steklenjakih (D/15, D/17) in vrtovi za zelenjavo (E) so izključeni.

I/2 Gobe

I. Gojene gobe, ki se gojijo v stavbah, posebej postavljenih ali prirejenih za pridelavo gob, kot tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

II. V raziskovanju je treba zajeti dejansko površino (gredice, vreče in podobno), ki se uporablja ali se bo uporabila vsaj enkrat v 12-mesečnem referenčnem obdobju.

Tudi pri večkratni uporabi se površina šteje samo enkrat.

I/3 (a) Skupna namakana površina

I. Največja površina, ki bi jo bilo v referenčnem letu mogoče namakati z uporabo opreme in količin vode, ki so običajno na razpolago na gospodarstvu.

II. Skupna namakana površina se lahko razlikuje od vsote površin, opremljenih z namakalnimi napravami, saj so naprave lahko premične in se torej v teku enega vegetacijskega obdobja lahko uporabijo na več poljih; zmogljivost pa je lahko tudi omejena z razpoložljivo količino vode in z obdobjem, v katerem se ta premičnost lahko izkoristi.

I/3 (b) Površina namakanih kultur

I. Površina kultur, ki so se dejansko namakale vsaj enkrat v 12 mesecih pred dnevom raziskovanja.

II. Ne smejo pa se vključiti kmetijske rastline v steklenjakih in vrtovih za zelenjavo, ki se skoraj vedno namakajo.

Če se na polju v enem vegetacijskem obdobju goji več kot en posevek, se ta površina navede samo enkrat, in sicer za glavni posevek, če se je namakal, v nasprotnem primeru pa za najbolj pomemben namakan stranski posevek ali naknadni posevek.

I/5 Kombinirane kmetijske rastline

I. Istočasna pridelava kultur za določen čas (poljščine ali travniki in pašniki) ter trajnih nasadov in/ali gozdnih rastlin na enem in istem polju in v širšem smislu tudi istočasna pridelava različnih vrst trajnih nasadov ali kultur za določen čas na enem in istem polju.

II. Pod to značilnostjo se zajame skupna površina, ki jo kombinirane kulture dejansko zavzemajo. Razdelitev skupne površine na različne kulture je obravnavana pod D do H "Skupna površina".

I/7 Naravna gnojila živalskega izvora (hlevski gnoj, gnojnica in gnojevka)

I. Hlevski gnoj : iztrebki domačih živali (s steljo ali brez), možno z manjšim deležem urina.

Gnojnica : urin domačih živali, možno z manjšim deležem iztrebkov in/ali vode.

Gnojevka : gnoj v tekoči obliki, to je mešanica iztrebkov in urina domačih živali, lahko je tudi pomešana z vodo in/ali manjšo količino stelje.

I/7 (a) Skladiščni prostori

I. V primeru hlevskega gnoja pomenijo skladiščni prostori skladiščenje na nepropustni podlagi z zadrževanjem odtekanja, s streho ali brez.

V primeru gnojnice ali gnojevke pomenijo skladiščni prostori odprt ali pokrit vodotesen zbiralnik ali nepropustno laguno.

II. Skladiščni prostori, ki se ne uporabljajo v 12 mesecih referenčnega obdobja, niso zajeti.

I/7 (b) Skladiščna zmogljivost

I. Število mesecev, v katerih se lahko v skladiščnih prostorih shranjuje gnoj, pridelan na gospodarstvu, brez nevarnosti odtekanja in brez občasnega praznjenja.

I/8 Površine, za katere velja sistem spodbud za praho, se razčlenijo na:

(a) ekonomsko praho (že zajeta pod D/22);

(b) površine, ki se uporabljajo za pridelavo kmetijskih surovin za neprehranske namene (na primer sladkorna pesa, oljna ogrščica, drevje, grmovje itd., vključno z lečo, čičeriko in grašico; že zajete pod D in G);

(c) površine, spremenjene v trajne pašnike in travnike (že zajete pod F/1 in F/2);

(d) nekdanje kmetijske površine, preoblikovane v gozdne površine ali pripravljene za pogozditev (že zajete pod H/2);

(e) druge površine (že zajete pod H/1 in H/3).

I. Površine, za katere je gospodarstvo upravičeno do finančne pomoči, da bi se spodbudilo opuščanje ornih zemljišč v skladu z Uredbo (ES) št. 1251/1999, ali, kjer je primerno, z novejšo zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo.

II. Vključene so samo tiste površine, za katere je gospodarstvo upravičeno do finančne pomoči, ki se nanaša na referenčno leto raziskovanja.

Na tem mestu so vključene tudi površine, za katere je bila odobrena finančna pomoč po podobnih sistemih, ki temeljijo na starejši zakonodaji Skupnosti.

I/9 (a) Pokrovni posevki pozimi

I. Rastline, ki so bile posebej zaradi svoje sposobnosti, da prispevajo k zmanjšanju izgube hranil zaradi uhajanja v zrak, površinske vode ali podtalnico, posejane ali posajene pozimi ali v drugih obdobjih, v katerih bi zemlja ostala brez vegetacije ali bila na drug način dovzetna za izgube. Gospodarski interes teh posevkov je majhen, glavni cilj je zaščita tal.

II. Kmetijska zemljišča, ki so ostala brez vsakršnega rastlinskega kritja ali samo z ostanki rastlin na povrhnjici, so še posebej občutljiva na uhajanje hranil. Te okoliščine upoštevajo tako kmetje kot tudi zakonodaja/uprava. Eno od najučinkovitejših sredstev za zmanjšanje izgub, ki so škodljive tako za okolje kot za gospodarstvo, je v tem, da se skrbi za nepretrgano poraščenost zemljišč. V nekaterih državah članicah je pridelava običajnih ozimnih poljščin, kot je ozimna pšenica, ali tu opredeljenih pokrovnih posevkov na določenem odstotku obdelovalnih zemljišč zakonsko predpisana ali pa je del kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki jih kmetje lahko izvajajo.

Teh posevkov pa se ne sme zamenjati z običajnimi ozimnimi poljščinami, kot je ozimna pšenica, ki jo je treba požeti, ali travniki in pašniki; bolj gre za posevke, ki se posejejo ali posadijo jeseni in katerih izključni namen je zmanjšati uhajanje hranil. Običajno se podorjejo spomladi, preden se poseje ali posadi druga kultura, in se ne pospravljajo ali popasejo.

J. ŽIVINA (na dan raziskovanja)

J/1 do 19 Živina

I. Število živali, ki so na dan raziskovanja v neposredni posesti ali v reji gospodarstva. Živali niso nujno v lasti lastnika. Te živali se lahko nahajajo na gospodarstvu (na zemljiščih v uporabi ali v hlevih, ki jih uporablja gospodarstvo) ali izven gospodarstva (na skupnih pašnikih, selitev črede itd.).

II. Hišne živali in druge živali, ki se ne uporabljajo za prirejo ali za ustvarjanje dohodkov, temveč se jih ima samo za namene prostega časa lastnika ali njegove družine, niso vključene (razen konj).

Živali, ki se pasejo na gospodarstvu, so pa v lasti drugega (nekmetijskega) gospodarstva (na primer mlinarstva, klavnice), so vključene.

Potujoče črede, ki ne pripadajo gospodarstvom s kmetijskimi zemljišči v uporabi, se štejejo za neodvisna gospodarstva.

Sem pa ne spadajo:

- živali v tranzitu (na primer samice, privedene na parjenje),

- živali, ki se pasejo na drugem gospodarstvu.

J/1 Kopitarji

I. Domače živali iz družine Equus.

II. Vključeni so jahalni in dirkalni konji ter konji, ki se uporabljajo samo za namene prostega časa nosilca in njegove družine.

J/2 do 8 Govedo

I. Domače živali vrste Bos taurus in Bubalus bubalus.

II. Druge vrste bivolov so vključene.

J/2 Samci in samice goveda, mlajši od enega leta

J/3 Samci goveda, starejši od enega leta, a mlajši od dveh let

J/4 Samice goveda, starejše od enega leta, a mlajše od dveh let

II. I. Izključene so samice goveda, ki so že telile (J/7 in J/8).

J/5 Samci goveda, stari dve leti ali več

J/6 Telice, stare dve leti ali več

I. Samice goveda, stare dve leti ali več, ki še niso telile.

II. Vključene so samice goveda, stare dve leti ali več, ki še niso telile, tudi če so na dan raziskovanja breje.

J/7 in J/8 Krave molznice, druge krave

I. Krave: samice goveda, ki so že telile (vključno s samicami, mlajšimi od dveh let).

J/7 Krave molznice

I. Krave, ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke. Sem so vključene izločene krave molznice (ne glede na to, ali so bile med svojo zadnjo laktacijo in zakolom pitane ali ne).

J/8 Druge krave

I. 1. Krave, ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za prirejo telet in katerih mleko ni namenjeno prehrani ljudi ali predelavi v mlečne izdelke.

2. Krave za delo

II. Vključene so druge izločene krave za zakol (ne glede na to, ali so bile pred zakolom pitane ali ne).

J/9 Ovce (vseh starosti)

I. Domače živali vrste Ovis.

J/9 (a) Ovce: plemenske samice

I. I Samice ovce, ki so že jagnjile.

II. Vključene so:

- ovce in mladice za pleme,

- izločene ovce.

J/9 (b) Druge ovce

I. Vse druge ovce, razen plemenskih.

J/10 Koze (vseh starosti)

I. Domače živali vrste Capra.

J/10 (a) Koze: plemenske samice

I. Samice koze, ki so kotile.

II. Vključene so:

- koze in mladice za pleme,

- izločene koze.

J/10 (b) Druge koze

I. Vse druge koze, razen plemenskih samic.

J/11 do J/13 Prašiči

I. Domače živali vrste Sus scrofa.

J/11 Pujski z živo maso do pod 20 kilogramov

J/12 Plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov ali več

I. Svinje, namenjene za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.

II. Izločene svinje so izključene.

J/13 Drugi prašiči

I. Prašiči z živo maso od 20 kilogramov do manj kot 50 kilogramov, prašiči za pitanje vključno z merjasci in svinjami za zakol z živo maso 50 kilogramov ali več (ne glede na to, ali so bili pred zakolom pitani ali ne) in plemenski merjasci z živo maso 50 kilogramov ali več.

J/14 do 16 Perutnina

J/14 Pitovni piščanci

I. Domače živali vrste Gallus domesticus, ki se redijo za prirejo mesa.

II. Izključene so jarkice, kokoši nesnice in izločene kokoši nesnice.

J/15 Kokoši nesnice

I. Domače živali vrste Gallus domesticus, ki se redijo za prirejo jajc.

II. Vključene so jarkice, ki še niso dopolnile nesne starosti, in izločene kokoši. Vključene so vse kokoši, ki so dosegle nesno starost, ne glede na to, ali so jajca konzumna ali valilna. Vključeni so plemenski petelini za kokoši nesnice.

J/16 Druga perutnina

I. Perutnina, ki ni navedena v postavkah J/14 ali J/15

J/16 (a) Purani

I. Domače živali vrste Meleagris.

J/16 (b) Race

I. Domače živali vrste Anas.

II. Race za "mastna jetra" so vključene na tem mestu.

J/16 (c) Gosi

I. Domače živali vrste Anser anser dom.

II. Gosi za "mastna jetra" so vključene na tem mestu.

J/16 (d) Druga perutnina, ki ni navedena drugje

II. To bi lahko bili na primer: prepelice (Coturnix), fazani (Phasianus), pegatke (Numida meleagris dom), golobi (Colombinae), noji (Struthio camelus).

Živali, ki se redijo za namene lova v gojiščih in niso namenjene prireji mesa, ne spadajo sem.

J/17 Kunci: plemenske samice

I. Samice kunca (vrste Oryctolagus) za prirejo kuncev za pitanje, ki so že kotile.

J/18 Čebele

I. Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera), ki se gojijo za pridelavo medu.

II. Vsaka družina (roj) čebel je zajeta kot en panj ne glede na vrsto ali izvedbo čebelnjaka.

J/19 Druga živina

I. Živina, ki se redi za pridelavo kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi II, oddelek A razen proizvodov iz Priloge II, oddelek B.

K. TRAKTORJI, KULTIVATORJI, STROJI IN OPREMA

Uporaba strojev

I. Stroji, ki jih kmetijsko gospodarstvo uporablja 12 mesecev pred dnem raziskovanja.

V izključni lasti gospodarstva

I. Motorna vozila, stroji in oprema v izključni lasti kmetijskega gospodarstva na dan raziskovanja.

II. Vključena so motorna vozila, stroji in oprema, ki so začasno posojeni drugim kmetijskim gospodarstvom.

V uporabi več gospodarstev

1. V lasti drugega kmetijskega gospodarstva

I. Motorna vozila, stroji in oprema v lasti drugega kmetijskega gospodarstva, ki jih uporablja raziskovano gospodarstvo (na primer v okviru združenja za medsosesko pomoč ali preko najema pri strojnem krožku).

2. V lasti zadruge

I. Motorna vozila, stroji in oprema v lasti zadrug, ki jih uporablja raziskovano kmetijsko gospodarstvo.

3. V skupni lasti

I. Motorna vozila, stroji in oprema v skupni lasti dveh ali več kmetijskih gospodarstev ali v lasti strojne skupnosti.

V lasti agencije za kmetijske storitve

I. Motorna vozila, stroji in oprema, ki so v lasti agencije za kmetijske storitve.

II. Agencije za kmetijske storitve so podjetja, ki pogodbeno, z uporabo motornih vozil itd., izvajajo storitve na kmetijskih gospodarstvih. To je lahko glavna dejavnost ali pa stranska dejavnost podjetja (na primer za podjetja z glavno dejavnostjo v trgovini in popravilu kmetijskih strojev, trgovanju s kmetijskimi pridelki ali njihovi predelavi, v kmetovanju kot tudi za lokalne službe za varstvo narave).

K/1 Štirikolesni traktorji, verižni traktorji, ogrodni traktorji

I. Vsi traktorji z vsaj dvema osema, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, in vsa druga motorna vozila, ki se uporabljajo kot kmetijski traktorji. Ta postavka vključuje posebna vozila, kot so "džipi", "unimogi" itd., če se uporabljajo kot kmetijski traktorji.

Izključene pa so vse vrste motornih vozil, ki so se v zadevnih 12 mesecih uporabljala izključno v gozdarstvu, ribištvu, pri gradnji jarkov in cest ter drugih delih na področju izkopavanja.

K/2 Kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki, motorne kosilnice

I. Motorna vozila z eno osjo ali podobna vozila brez osi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu.

II. Stroji, ki se uporabljajo izključno za parke in zelenice, so izključeni.

K/3 Kombajni

I. Stroji na lastni pogon, vlečeni s traktorji ali montirani na traktorje, za žetev in mlatev žit (vključno z rižem in koruzo za zrnje), stročnic in oljnic, semen stročnic in trav itd.

II. Sem ne spadajo posebni stroji za spravilo graha.

K/9 Drugi mehanizirani stroji za spravilo

I. Stroji na lastni pogon, vlečeni s traktorji ali montirani na traktorje, razen žitnih kombajnov (K/3), za nepretrgano spravilo sladkorne pese, krompirja ali krmnih rastlin.

II. Spravilo pridelkov se lahko izvaja v eni delovni operaciji ali v verigi delovnih operacij (na primer, ko se več strojev z različnimi funkcijami uporabi v neprekinjenem zaporedju delovnih operacij; v tem primeru se različni stroji štejejo za en stroj).

K/10 Namakalne naprave

I. Vse vrste naprav, ki se uporabljajo za namakanje, ne glede na to ali se vodo po posevkih prši ali se jo dovaja po jarkih ali ceveh po zemlji.

II. Naprave, ki se uporabljajo izključno za vrtove ali tople grede so izključene, vključene pa so naprave, ki se uporabljajo pri pridelavi njivskih zelenjadnic.

K/10 (a) Premične naprave za namakanje

I. Vse naprave, ki se uporabljajo za namakanje in se jih lahko v istem rastnem obdobju premakne z enega polja na drugega.

K/10 (b) Nepremične namakalne naprave

I. Vse naprave, ki se uporabljajo za namakanje in so stacionarne ali pa jih v vegetacijskih obdobjih ni mogoče premakniti.

L. DELOVNA SILA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Statistične informacije o delovni sili na kmetijskem gospodarstvu se zbirajo tako, da se lahko sestavijo preglednice, v katerih se podatki (na primer o starosti ali delovnem času) iz različnih skupin in razredov delovne sile na kmetijskem gospodarstvu križajo med seboj in/ali z morebitnimi drugimi značilnostmi raziskovanja. To pomeni, da je treba vsako osebo, ki opravlja kmetijska dela na gospodarstvu, razvrstiti glede na vse razrede, ki se za skupino zahtevajo.

Podatki se za vsako osebo zajamejo le enkrat; to pomeni, da če ima oseba na kmetiji več funkcij, na primer, če je zakonec lastnika gospodarstva hkrati gospodar, se podatki o tej osebi ne smejo šteti dvakrat. Podatke je treba zbirati v enakem vrstnem redu kot skupine, torej najprej funkcija lastnika, potem gospodarja, nato zakonca, potem pa drugih družinskih članov.

Pri skupinskih gospodarstvih (glej B1(b)) se šteje, da nimajo družinske delovne sile. Posledično se pri skupinskih gospodarstvih podatki iz postavke "zakonec" (običajno L/2) in "drugi družinski člani" (običajno L/3(a) in L/3(b)) zajamejo pod postavko L/4.

V primeru gospodarstev, kjer je lastnik pravna oseba, se vrstice "lastnik" (L/1), "zakonec" (L/2) in "drugi družinski člani" (L/3(a) in L/3(b)) ne izpolnijo. Gospodar se zajame pod L/1(a) in se šteje za zunajdružinsko delovno silo. Če zakonec gospodarja ali njegovi/njeni drugi družinski člani na gospodarstvu redno delajo, se zajamejo pod L/4, če pa ne delajo redno, se zajamejo pod L/5 in 6.

L/1 do L/6 Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

I. Vse osebe po zaključenem obveznem izobraževanju (doseženi starosti, ko preneha šolska obveznost), ki so v zadnjih 12 mesecih pred raziskovanjem opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu.

Naslednje osebe se zajamejo v raziskovanju, niso pa štete v "Skupno delovno silo na kmetijskem gospodarstvu":

- edini lastniki, ki ne opravljajo kmetijskih del na gospodarstvu,

- zakonci edinih lastnikov, ki ne opravljajo kmetijskih del na gospodarstvu.

Družbeniki skupinskih gospodarstev, ki niso udeleženi v kmetijskih delih gospodarstva, so izključeni iz raziskovanja.

Obdobje opazovanja je lahko krajše od 12 mesecev, če predloženi podatki ustrezajo 12 mesecem.

Vse osebe, ki so dosegle upokojitveno starost, a še naprej delajo na gospodarstvu, se zajamejo kot delovna sila na kmetijskem gospodarstvu.

Starost, pri kateri se v državah članicah konča obvezno izobraževanje:

Belgija | 18 let |

Danska | 16 let |

Nemčija | 15 ali 16 let |

Grčija | 15 let |

Španija | 16 let |

Francija | 16 let |

Irska | 15 let |

Italija | 16 let |

Luksemburg | 15 let |

Nizozemska | 16 let |

Avstrija | 15 let |

Portugalska | 15 let |

Finska | 16 let |

Švedska | 16 let |

Združeno kraljestvo | 16 let |

V Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem imajo do določene starosti sistem rednega obveznega izobraževanja in naslednji dve do tri leta izredno obvezno izobraževanje (običajno kot vajeništvo). V Nemčiji v različnih zveznih deželah (Länder) veljajo različni predpisi.

Opomba:

ti podatki o starosti se ne razlagajo zelo strogo, saj več držav članic dejansko nima določene starostne meje, temveč predpisujejo določeno število let šolanja. Zaradi tega bodo lahko osebe, ki so šolanje začele pri neobičajni starosti, šolanje pri neobičajni starosti tudi končale.

Delavci, ki delajo na gospodarstvu, a so zaposleni pri tretji osebi ali v okviru združenja za medsosesko pomoč (na primer delavci izvajalcev kmetijskih storitev ali zadrug), niso vključeni.

L/1 do L/6 Kmetijska dela

I. Vse vrste dela na raziskovanem kmetijskem gospodarstvu, kolikor prispevajo k pridelavi proizvodov iz Priloge II in k vzdrževanju zmogljivosti teh proizvodov ali k dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejavnosti.

II. "Delo, ki prispeva k pridelavi", zajema med drugim naslednje naloge:

- organizacijo in upravljanje (nabava in prodaja, računovodstvo itd.),

- delo na polju (oranje, spravljanje sena, spravilo pridelkov itd.),

- rejo živali (priprava krme in krmljenje, molža, skrb za živali itd.),

- vsa dela na gospodarstvu, ki se nanašajo na shranjevanje primarnih kmetijskih pridelkov, njihovo predelavo in pripravo za prodajo (siliranje, pakiranje itd.),

- vzdrževalna dela (na objektih, strojih, napravah itd.),

- prevoz za lastne potrebe, če ga izvaja lastna delovna sila gospodarstva,

- vse neločljive nekmetijske stranske dejavnosti. To so dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijsko pridelavo in ki jih ni mogoče ločiti od glavne kmetijske dejavnosti (na primer izdelava masla).

Iz "kmetijskih del na gospodarstvu" je izključeno:

- delo za zasebno gospodinjstvo lastnika/družbenikov ali gospodarja (gospodarjev) in njihovih družin,

- dejavnosti gozdarstva, lova, ribištva ali ribogojstva (tudi če se izvajajo na kmetijskem gospodarstvu). Omejen obseg takšnih del, ki jih izvaja delavec na kmetijskem gospodarstvu, pa ni izključen, če teh del ni mogoče meriti ločeno,

- ločljive nekmetijske stranske dejavnosti (na primer predelava kmetijskih proizvodov na gospodarstvu),

- vse nekmetijske dejavnosti,

- katere koli druge pridobitne dejavnosti (glej L/7 do L/9 "Druge pridobitne dejavnosti" in oddelek M/1), ki jih izvaja lastnik in/ali delovna sila.

L/1 do L/6 Delovni čas na gospodarstvu

I. Čas, ki se dejansko porabi za kmetijska dela za gospodarstvo, pri čemer so izključena dela v gospodinjstvu lastnika ali gospodarja.

II. Za "polni delovni čas" se šteje minimalno število ur, določeno v nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne določajo letnega števila ur, potem se za minimalno število ur vzame 1800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

L/1 in L/1(a) Lastnik in gospodar: opredeljena sta pod B/1 in B/2

II. Vse zahtevane informacije se zberejo za fizično osebo, ki je lastnik (L/1) ali gospodar (L/1(a)). Če je gospodarstvo skupinsko gospodarstvo, se podatki zajamejo za osebo, ki se šteje za lastnika (glej B/1(b)). Zberejo se samo podatki o fizičnih osebah. Če je lastnik pravna oseba, se torej podatki zberejo samo za gospodarja.

L/2 Zakonec lastnika

II. Podatki se zberejo za zakonce edinih lastnikov, vključno s tistimi zakonci, ki ne delajo na gospodarstvu. Kadar je zakonec družbenik v skupinskem gospodarstvu, je zajet pod L/4. Če je zakonec gospodar, je zajet pod L/1(a).

L/3 Drugi družinski člani lastnika

I. Družinski člani edinega lastnika (razen zakonca), ki izvajajo kmetijska dela na gospodarstvu, ni pa nujno, da na gospodarstvu živijo.

II. "Družinski člani lastnika" pomenijo običajno zakonca, sorodnike v naraščajoči ali padajoči liniji (vključno s priženjenimi in posvojenimi) ter brate in sestre lastnika ali njegovega/njenega zakonca (glej B/2(a)). Pri tem ni pomembno, ali takšne osebe prejemajo plačilo ali ne niti ali delajo redno ali ne.

Kadar je družinski član lastnika hkrati gospodar, ga je treba zajeti pod L/4(a), kadar pa je družbenik v skupinskem gospodarstvu, ga je treba zajeti pod L/4.

L/4 do L/6 Zunajdružinska delovna sila

I. Vse osebe, ki za kmetijsko gospodarstvo opravljajo kmetijska dela in jih zanje kmetijsko gospodarstvo plačuje, razen lastnika in njegovih družinskih članov.

II. Ostali družbeniki v skupinskem gospodarstvu, razen družbenika, ki se šteje za lastnika (glej B/1(b)), vsi zakonci in drugi družinski člani družbenikov v skupinskem gospodarstvu, ki na gospodarstvu izvajajo kmetijska dela, so vključeni na tem mestu. Veljajo za zunajdružinsko delovno silo, pri čemer pa ni pomembno, ali te osebe prejemajo plačilo ali ne.

L/4 Redno zaposlena zunajdružinska delovna sila

I. Redno zaposlena delovna sila: Osebe, ki so ne glede na dolžino delovnega tedna v zadnjih 12 mesecih pred dnem raziskovanja vsak teden izvajale kmetijska dela na popisanem gospodarstvu.

Sem spadajo tudi osebe, ki so del tega obdobja sicer redno delale, a iz enega od naslednjih razlogov niso mogle delati celo obdobje:

1. posebni pogoji pridelave na gospodarstvu;

2. odsotnost zaradi počitnic, služenja vojaškega roka, bolezni, nesreče ali smrti;

3. začetek ali prenehanje zaposlitve na gospodarstvu;

4. popoln izpad dela na gospodarstvu zaradi višje sile (poplava, požar, itd.).

II. Gospodarstva s posebnimi pogoji pridelave (točka 1) vključujejo na primer gospodarstva, ki se specializirajo za pridelavo oljk ali grozdja ali sadja in zelenjadnic na prostem ali za pašo goveda in ki delovno silo potrebujejo samo omejeno število mesecev.

V točki 3 so zajeti tudi delavci, ki v 12 mesecih pred dnevom raziskovanja prenehajo delati za eno gospodarstvo in začnejo delati za drugo.

Sezonski delavci, ki so zaposleni samo kratek čas (na primer delovna sila, ki je najeta izključno za pobiranje sadja in zelenjave) niso zajeti na tem mestu, temveč pod L/5 in L/6, kjer se vnese število delovnih dni.

L/5 in L/6 Zunajdružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena

I. "Delovna sila, ki ni redno zaposlena": delavci, ki v zadnjih 12 mesecih pred dnem raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden iz drugih razlogov, kot so navedeni pod L/4.

L/5 in L/6 Število delovnih dni zunajdružinske delovne sile, ki ni redno zaposlena

I. Vsak dan, ki traja tako dolgo, da je delavec plačan za poln delovni dan, v katerem se opravi delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za poln delovni čas. Čas dopusta in bolniške se ne šteje za delovni čas.

II. Poln delovni dan je običajen delovni dan redno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom. Delovni čas delovne sile, ki ni redno zaposlena, se v polne delovne dni preračuna tudi, če so po pogodbi o zaposlitvi njeni delovni dnevi daljši ali krajši kot za redno zaposlene delavce.

L/7 do L/9 Druge pridobitne dejavnosti

I. Vsaka dejavnost razen kmetijskih del, opredeljenih pod L, ki se izvaja proti plačilu (glede na vrsto dejavnosti v obliki plače, plačila, dobičkov ali drugih plačil, vključno s plačilom v naravi).

II. Sem spadajo nekmetijske pridobitne dejavnosti, ki se izvajajo na samem gospodarstvu (upravljanje kampa, turistične nastanitve, itd.) ali na drugem kmetijskem gospodarstvu kot tudi dejavnosti v nekmetijskem podjetju. Kmetijska dela, ki se izvajajo na drugem kmetijskem gospodarstvu, so tudi vključena.

Neločljive nekmetijske stranske pridobitne dejavnosti na gospodarstvu pa so izključene.

L/7: podatki se zajamejo za tiste lastnike, ki so tudi gospodarji.

L/8: podatki o zakoncih (tudi če niso udeleženi pri kmetijskih delih na gospodarstvu) se zajamejo samo za gospodarstva, katerih lastnik je edini lastnik.

L/9: podatki se zajamejo samo za gospodarstva, katerih lastnik je edini lastnik.

Kjer je lastnik pravna oseba, se ne zajamejo podatki o gospodarjih.

Glavna dejavnost

I. Dejavnost, ki jo vprašani navede kot svojo glavno dejavnost.

II. Običajno dejavnost, za katero se porabi več časa kot pa za kmetijska dela za raziskovano kmetijsko gospodarstvo. Če vprašani dejansko ne dela na gospodarstvu, se vsaka zgoraj opisana pridobitna dejavnost šteje za glavno dejavnost.

Stranska dejavnost

I. Vsaka druga dejavnost vprašanega, ki navede, da je kmetijska dejavnost raziskovanega gospodarstva njegova glavna dejavnost.

II. Običajno dejavnost, za katero se porabi manj časa kot za kmetijska dela za raziskovano kmetijsko gospodarstvo.

L/10 Delovni dnevi v ekvivalentih polnega delovnega časa kmetijskih del, ki niso navedeni pod L/1 do L/6, na gospodarstvu pa so jih opravile osebe, ki jih gospodarstvo ne zaposluje neposredno (na primer zaposleni pri pogodbenikih)

I. Vse vrste kmetijskih del (v smislu razlag pod L/1 do L/6 "Kmetijska dela"), ki jih na gospodarstvu za gospodarstvo opravljajo osebe, ki niso neposredno zaposlene na gospodarstvu, temveč so samozaposleni ali zaposleni pri tretjih osebah, na primer pogodbenikih ali zadrugah. Število opravljenih delovnih ur je treba preračunati v ustrezno število dni ali tednov (ekvivalenti polnega delovnega časa).

II. Delovni dnevi oseb, ki delajo na gospodarstvu v imenu druge osebe ali podjetja, so vključeni. Izključeno pa je delo, ki ga opravijo kmetijska računovodska podjetja, kot tudi neplačana medsoseska pomoč.

M. RAZVOJ PODEŽELJA

Zberejo se podatki o tem, ali lastnik in/ali zakonec ali drugi družinski člani oziroma eden ali več družbenikov v skupinskem gospodarstvu izvajajo pridobitne dejavnosti, ki ne predstavljajo kmetijskih del v smislu L/1 do L/6, ki pa so neposredno povezane z gospodarstvom in imajo ekonomski vpliv na gospodarstvo.

Na istem gospodarstvu se lahko izvaja več takšnih dejavnosti. Zajeti je treba vse.

Neločljive pridobitne dejavnosti na gospodarstvu so izključene.

Izključene so tudi gozdarske dejavnosti.

M/1 Neposredno povezane z gospodarstvom

I. Dejavnosti, pri katerih se uporabljajo bodisi sredstva gospodarstva (površine, stavbe, stroji itd.) bodisi pridelki gospodarstva.

II. Če se uporablja samo zunajdružinska delovna sila in nobena druga sredstva gospodarstva, se delavci obravnavajo, kot da delajo za dve različni enoti, in te dejavnosti ne veljajo za neposredno povezane z gospodarstvom.

Dejavnosti, ki nimajo nobene neposredne povezave, na primer trgovina, v kateri se ne prodajajo lastni pridelki, se ne zajamejo.

M/1 (a) Turizem, nastanitve in druge dejavnosti za prosti čas

I. Vse dejavnosti na področju turizma, nastanitev, vodenje turistov ali drugih skupin po gospodarstvu, športne in rekreacijske dejavnosti itd., pri katerih se uporabljajo površine, stavbe ali druga sredstva gospodarstva.

M/1 (b) Domača obrt

I. Izdelki domače obrti, ki jih na gospodarstvu izdeluje lastnik, družinski člani ali zunajdružinska delovna sila, pod pogojem da izvajajo tudi kmetijska dela, ne glede na to, kako se izdelki prodajajo.

M/1 (c) Predelava kmetijskih pridelkov

I. Vsaka predelava osnovnega kmetijskega pridelka v predelan stranski proizvod na gospodarstvu, ne glede na to ali je bila surovina pridelana na gospodarstvu ali kupljena zunaj njega.

II. Sem se med drugim prištevajo predelava mesa, izdelava sira, proizvodnja vina itd.

V to postavko spada vsakršna predelava kmetijskih proizvodov, ne glede na to ali se obravnava kot del kmetijstva (na primer proizvodnja vina se v nekaterih regijah šteje za del vinogradništva, medtem ko se na drugih območjih obravnava kot ločen proces).

Neposredna prodaja kmetijskih pridelkov potrošnikom je vključena na tem mestu, razen če na gospodarstvu ne poteka nikakršna predelava proizvodov (na primer mleko, ki se proda neposredno sosedom, tu ni zajeto, saj predelava ni potrebna). Pridelava kmetijskih pridelkov samo za lastno porabo ali prodaja možnih presežkov takšnih proizvodov ni vključena.

M/1 (d) Predelava lesa (na primer žaganje itd.)

I. Predelava hlodovine na gospodarstvu za trg (žaganje lesa itd.).

II. Nadaljnja predelava, kot je na primer izdelava pohištva iz lesa, spada običajno pod M/1(b).

M/1 (e) Ribogojstvo

I. Prireja rib, vodnih rakov, itd., ki se gojijo na gospodarstvu.

II. Dejavnosti, ki vključujejo samo ribolov, so izključene.

M/1 (f) Proizvodnja obnovljivih energetskih virove (energija vetra, zažiganje slame itd.)

I. Proizvodnja obnovljivih energetskih virov za trg, med drugim mlini na veter ali bioplin za proizvodnjo električne energije, prodaja kmetijskih pridelkov, slame ali lesa obratom, ki proizvajajo energijo, itd.

II. Obnovljivi energetski viri, proizvedeni samo za lastno uporabo gospodarstva, ne spadajo sem.

M/1 (g) Pogodbena dela (z uporabo opreme gospodarstva)

I. Pogodbena dela, v splošnem z uporabo opreme gospodarstva, v kmetijskem sektorju ali zunaj njega, na primer čiščenje snega, prevozne dejavnosti, ohranjanje krajine, kmetijske in okoljske storitve itd.

M/1 (h) Drugo

I. Druge pridobitne dejavnosti, ki niso navedene drugje, med drugim reja živali za krzno.

N. OKOLJSKI VIDIKI

N/1 Vir vode za namakanje

I. Vir vode za namakanje, ki se uporablja na gospodarstvu, iz katerega prihaja vsa voda ali največji del vode.

II. Gospodarstvo lahko glede na vremenske in cenovne pogoje za namakanje uporablja en vir ali več virov vode. Tu se zberejo podatki o viru, ki bi se uporabljal v običajnem ali suhem letu. Če je bilo leto pred raziskovanjem neobičajno deževno, naj se podatki nanašajo na drugo leto.

N/1 (a) Podtalnica

I. Vodni viri na ozemlju gospodarstva ali v njegovi bližini, katerih voda prihaja iz vrtanih ali izkopanih vodnjakov ali iz prosto tekočih naravnih izvirov podtalnice ali podobnega.

II. Ni nujno, da se ti viri uporabljajo izključno za namene namakanja, temveč se lahko na gospodarstvu uporabljajo tudi drugače.

N/1 (b) Površinske vode na gospodarstvu (ribniki ali akumulacijska jezera)

I. Majhni naravni ribniki ali umetna akumulacijska jezera, ki v celoti ležijo na zemljišču gospodarstva ali jih uporablja samo eno gospodarstvo.

II. Prvotni vir vode je lahko bodisi deževnica bodisi podtalnica, ki se zbira v zbiralnih bazenih. Če se podtalnica v akumulacijskem jezeru zbira samo v obdobju namakanja, se šteje pod N/1(a).

N/1 (c) Površinska voda iz jezer, rek ali vodotokov zunaj gospodarstva

I. Površinske sladke vode (jezera, reke, druge vodne poti), ki niso umetno ustvarjene za namene namakanja.

II. Umetna akumulacijska jezera, kanali ali reke spadajo pod N/1(d), tudi če niso ustvarjeni posebej za namene namakanja.

Sem spadajo majhna akumulacijska jezera (manj kot 1000 m3), ki so bila narejena samo za to, da lahko črpalke v majhnih potokih ustrezno delujejo.

N/1 (d) Voda iz skupnih vodovodnih omrežij zunaj gospodarstva

I. Viri vode zunaj kmetijskega gospodarstva razen virov, navedenih v N/1(c), do katerih imata dostop vsaj dve gospodarstvi. Običajno se za dostop do teh virov zaračunava pristojbina.

II. Oskrba z vodo je lahko javna ali zasebna. Vir vode je pri tem nepomemben. Voda, ki se na gospodarstvo pripelje v cisternah, je običajno zajeta na tem mestu, razen če gre pri viru vode nedvoumno za površinsko vodo, kakor je opisana pod N/1(c).

N/1 (e/i) Razsoljena voda ali somornica

I. Voda iz virov z visoko vsebnostjo soli, kot sta Atlantik ali Sredozemsko morje, ki se jo pred uporabo obdela (razsoli), da se zmanjša koncentracija soli, ali voda iz virov somornice (nizka vsebnost soli), kot so Baltsko morje in nekatere reke, ki jo je mogoče uporabiti neposredno, to pomeni neobdelano.

N/1 (e/ii) Ponovno uporabljena voda

I. Voda, ki se po čiščenju odpadne vode kot predelana voda ponovno dovaja uporabniku.

N/2 Uporabljeni načini namakanja

II. Sistemi namakanja, ki se uporabljajo za pridelke v steklenjakih ali pod visoko zaščito ali v vrtovih za zelenjavo, niso zajeti na tem mestu.

N/2 (a) Površinsko namakanje (poplavljanje, žlebi)

I. Dovajanje vode v tla, pri čemer se ali poplavi celotna površina ali pa se vodo z uporabo sile težnosti dovaja po ozkih brazdah med vrstami posevkov.

N/2 (b) Namakanje s škropljenjem

I. Namakanje rastlin, pri katerem se vodo pod visokim pritiskom razporedi po parcelah kot dež.

N/2 (c) Kapljično namakanje

I. Namakanje rastlin, pri katerem se spodnjim delom rastlin vodo dovaja po kapljah, oziroma namakanje z mikro-škropilniki ali meglilniki.

N/3 Neobdelani robovi polj ali deli polj, ki jih kmet ohranja iz okoljskih razlogov in za katere prejema podporo Skupnosti

I. Površine neobdelanih robov polj ali drugih delov polj, ki jih kmet upravlja iz okoljevarstvenih razlogov v okviru določenih kmetijsko-okoljskih obveznosti, sprejetih v nacionalnih ali regionalnih programskih dokumentih za razvoj podeželja, in za katere nosilec gospodarstva prejema plačila v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1257/1999. Širina teh površin presega zahteve običajne dobre kmetijske prakse ali obveznosti, določene z zadevno zakonodajo. Te površine bi se lahko glede na pravila, ki veljajo za obveznosti, zajela pod H/1 ali I/8.

II. Tu navedeni programi podpor so praviloma usmerjeni k povečevanju biotske raznolikosti na gospodarstvu ali v varstvo podtalnice ali površinskih voda. Zlasti so na tem mestu vključene površine, ki so iz kmetijske proizvodnje izvzete za daljše obdobje (vsaj 10 let), in površine, na katerih se izvajajo ukrepi varstva biotopov.

Pravila za uporabo takšnih površin in gospodarjenje z njimi se razlikujejo glede na nacionalne ali regionalne predpise, vendar pa lahko omogočijo uporabo površin za zelo ekstenzivno pašo ali za košnjo trave. Uporaba pesticidov ali gnojil običajno ni dopustna.

Navadna obračališča za stroje, ki so potrebni pri setvi in drugih delih kultiviranja zemlje, kot tudi precej ozki robovi polj, ki se štejejo za del običajne dobre kmetijske prakse in so torej pogoj za prejemanje podpor v skladu z Uredbo (ES) št. 1251/99, se obravnavajo kot del kultur, gojenih na polju, in zato na tem mestu niso vključena.

[1] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[2] UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

[3] UL L 75, 16.3.2001, str. 21.

[4] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[5] UL L 179, 14.7.1999, str. 1

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRILOGA III

DOPUŠČENE IZJEME OD SEZNAMA OPREDELITEV

(a) Belgija

L/8 Podatki o drugih pridobitnih dejavnostih se ne zbirajo za zakonce lastnikov, ki ne delajo na gospodarstvu.

(b) Danska

J/15 Plemenski petelini za kokoši nesnice niso zajeti pod postavko "Kokoši nesnice".

(c) Zvezna republika Nemčija

G/6 Božična drevesca in nasadi topolov zunaj gozda se prištevajo pod značilnost "Drugi trajni nasadi" (G/6) in so torej zajeti v kmetijskih zemljiščih v uporabi.

J/14 Značilnost "pitovni piščanci" vključuje plemenske peteline za kokoši nesnice; le-ti niso zajeti pod značilnostjo "Kokoši nesnice" (J/15).

L/3 Drugi družinski člani lastnika, ki opravljajo kmetijska dela na gospodarstvu, a tam ne živijo, se prištevajo k "zunajdružinski delovni sili" (L/4 do L/6).

(d) Španija

J/14 Značilnost "pitovni piščanci" vključuje plemenske peteline za kokoši nesnice; le-ti niso zajeti pod značilnostjo "Kokoši nesnice" (J/15).

N/2 Vključeni so tudi postopki namakanja, ki se uporabljajo za posevke v steklenjakih in za vrtove za zelenjavo.

(e) Francija

J/14 Plemenski petelini za pitovne piščance so zajeti na tem mestu.

(f) Irska

J/9 (a) Izločene ovce niso zajete.

(g) Italija

J/16(b) in (c) Gosi niso zajete pod J/16 (b).

(h) Nizozemska

D/23, D/24, D/31, D/32, D/33 Značilnosti pod temi postavkami vključujejo tudi semena.

E Površina značilnosti,Vrtovi za zelenjavo‘ je vključena pod oddelek "Druga zemljišča" (H).

J/15 Plemenski petelini za kokoši nesnice niso zajeti pod postavko "Kokoši nesnice".

L/3 Otroci lastnika, ki opravljajo kmetijska dela na gospodarstvu, se vedno obravnavajo kot družinska delovna sila. Vendar pa se drugi družinski člani lastnika, ki na gospodarstvu ne živijo, a tam delajo, prištevajo k "zunajdružinski delovni sili" (L/4 do L/6).

(i) Portugalska

J/14 Plemenski petelini za pitovne piščance so zajeti na tem mestu.

(j) Avstrija

L/3 Drugi družinski člani lastnika, ki opravljajo kmetijska dela na gospodarstvu, a tam ne živijo, se prištevajo k "zunajdružinski delovni sili" (L/4 do L/6).

(k) Finska

H/2 Nerodovitne gozdne površine in površine, pokrite z gozdnim grmičevjem, niso vključene.

(l) Švedska

H/2 Nerodovitne gozdne površine in površine, pokrite z gozdnim grmičevjem, niso vključene.

(m) Združeno kraljestvo

E Površina značilnosti,Vrtovi za zelenjavo‘ je vključena pod oddelek "Druga zemljišča" (H).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

"ITALIJA

Regija | Šifre NUTS | Okoliš | Šifre NUTS |

Piemont | IT11 | Torino | IT111 |

Vercelli | IT112 |

Biella | IT113 |

Verbano-Cusio-Ossola | IT114 |

Novara | IT115 |

Cuneo | IT116 |

Asti | IT117 |

Alessandria | IT118 |

Velle d'Aosta | IT12 | Aosta | IT12 |

Ligurija | IT13 | Imperia | IT131 |

Savona | IT132 |

Genova | IT133 |

La Spezia | IT134 |

Lombardija | IT2 | Varese | IT201 |

Como | IT202 |

Lecco | IT203 |

Sondrio | IT204 |

Milano | IT205 |

Bergamo | IT206 |

Brescia | IT207 |

Pavia | IT208 |

Lodi | IT209 |

Cremona | IT20A |

Mantova | IT20B |

Bolzano-Bozen | IT311 | Bolzano-Bozen | IT311 |

Trento | IT312 | Trento | IT312 |

Benečija | IT32 | Verona | IT321 |

Vicenza | IT322 |

Belluno | IT323 |

Treviso | IT324 |

Benetke | IT325 |

Padova | IT326 |

Rovigo | IT327 |

Furlanija-Julijska krajina | IT33 | Pordenone | IT331 |

Videm | IT332 |

Gorica | IT333 |

Trst | IT334 |

Emilia-Romagna | IT4 | Piacenza | IT401 |

Parma | IT402 |

Reggio nell'Emilia | IT403 |

Modena | IT404 |

Bologna | IT405 |

Ferrara | IT406 |

Ravenna | IT407 |

Forli-Cesena | IT408 |

Rimini | IT409 |

Toskana | IT51 | Massa-Carrara | IT511 |

Lucca | IT512 |

Pistoia | IT513 |

Firence | IT514 |

Prato | IT515 |

Livorno | IT516 |

Pisa | IT517 |

Arezzo | IT518 |

Siena | IT519 |

Grosseto | IT51A |

Umbrija | IT52 | Perugia | IT521 |

Terni | IT522 |

Marche | IT53 | Pesaro e Urbino | IT531 |

Ancona | IT532 |

Macerata | IT533 |

Ascoli Piceno | IT534 |

Lazio | IT6 | Viterbo | IT601 |

Rieti | IT602 |

Rim | IT603 |

Latina | IT604 |

Frosinone | IT605 |

Abruzzi | IT71 | L'Aquila | IT711 |

Toramo | IT712 |

Pescara | IT713 |

Chieti | IT714 |

Molise | IT72 | Isernia | IT721 |

Campobasso | IT722 |

Kampanija | IT8 | Caserta | IT801 |

Beneveneto | IT802 |

Neapelj | IT803 |

Avellino | IT804 |

Salerno | IT805 |

Apulija | IT91 | Foggia | IT911 |

Bari | IT912 |

Taranto | IT913 |

Brindisi | IT914 |

Lecce | IT915 |

Basilicata | IT92 | Potenza | IT921 |

Matera | IT922 |

Kalabrija | IT93 | Cosenza | IT931 |

Crotone | IT932 |

Catanzaro | IT933 |

Vibo Valentia | IT934 |

Reggio di Calabria | IT935 |

Sicilija | ITA | Trapani | ITA01 |

Palermo | ITA02 |

Messina | ITA03 |

Agrigento | ITA04 |

Caltanissetta | ITA05 |

Enna | ITA06 |

Catania | ITA07 |

Ragusa | ITA08 |

Siracusa | ITA09 |

Sardinija | ITB | Sassari | ITB01 |

Nuoro | ITB02 |

Oristano | ITB03 |

Cagliari | ITB04" |

--------------------------------------------------