32002R0658

Uredba Sveta (ES) št. 658/2002

z dne 15. aprila 2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba" in zlasti členov 11(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Prejšnje preiskave

(1) Maja 1994 je Komisija s Sklepom 94/293/ES [2] sprejela zaveze glede uvoza amonijevega nitrata s poreklom iz Litve in Rusije po regionalnem protidampinškem postopku v zvezi z uvozom v Združeno kraljestvo. Vendar pa so bile zaveze, ki so jih sprejeli ruski organi oblasti, kršene v prvem letu delovanja.

(2) Junija 1994 se je po pritožbi, ki jo je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA), v celotni Skupnosti pričela protidampinška preiskava v zvezi z amonijevim nitratom s poreklom iz Litve in Rusije. S Sklepom Komisije 95/344/ES [3] je bil postopek v zvezi z uvozom iz Litve zaključen, avgusta 1995 pa je Svet z Uredbo (ES) št. 2022/95 [4] uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Ukrepi, ki so veljali za uvoz s poreklom iz Rusije, so bili sestavljeni iz spremenljive dajatve enake razliki med 102,9 ECU na neto tono izdelka ("najnižja uvozna cena") in neto CIF ceno meja Skupnosti pred carinjenjem, v vseh primerih, ko je bila slednja nižja.

(3) V skladu z nadaljnjo preiskavo, ki je pokazala, da so bili ukrepi absorbirani, so se ukrepi marca 1998 z Uredbo (ES) št. 663/98 [5] spremenili v posebno dajatev 26,3 ECU na tono.

2. Preiskave v zvezi z drugimi državami

(4) Oktobra 1999 se je pričela protidampinška preiskava v zvezi z uvozom amonijevega nitrata s poreklom iz Litve, Poljske in Ukrajine [6] v Skupnost. Pokazala je, da je bil uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Poljske in Ukrajine dampinški in da je povzročil znatno škodo industriji Skupnosti, za uvoz s poreklom iz Litve pa se je pokazalo, da ni bil dampinški. Posledično so bili z Uredbo (ES) št. 132/2001 [7] uvedeni dokončni protidampinški ukrepi za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Poljske in Ukrajine, medtem ko je bil postopek v zvezi z uvozom s poreklom iz Litve zaključen. Uvedene so bile dajatve v obliki posebne dajatve na tono, da bi zagotovili učinkovitost ukrepov in odvrnili kakršno koli manipulacijo cen.

3. Sedanja preiskava

3.1 Zahteva za pregled

(5) Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnosti protidampinških ukrepov za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije [8] dne 24. februarja 2000 je Komisija prejela zahtevo za pregled zaradi izteka ukrepa in za vmesni pregled v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe, ki jo je vložilo združenje EFMA v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik del proizvodnje amonijevega nitrata v Skupnosti ("proizvajalci vlagatelji v Skupnosti"). V zahtevi za pregled zaradi izteka ukrepa je navedeno, da se bo škodljivi dampinški uvoz s poreklom iz Rusije najverjetneje nadaljeval ali ponovil, če bo dovoljeno, da se ukrepi iztečejo. Vlagateljeva zahteva za vmesni pregled je temeljila na tem, da se sedanji ukrepi ne zdijo zadostni, da bi nevtralizirali škodljive učinke dampinga.

3.2 Obvestilo o začetku

(6) Potem ko je bilo po posvetu s Svetovalnim odborom ugotovljeno, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda, je Komisija začela preiskavo v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropskih skupnosti [9].

3.3 Obdobje preiskave

(7) Obdobje preiskave (v nadaljnjem besedilu "OP") za pregled nadaljevanja in ponavljanja dampinga in škode je trajalo od 1. julija 1999 do 30. junija 2000. Pregled trendov, ki so pomembni za ocenjevanje nadaljevanja in/ali ponovitve škode je zajel obdobje od 1. januarja 1996 do konca OP (v nadaljnjem besedilu "obdobje pregleda").

3.4 Stranke, ki jih zadeva preiskava

(8) Komisija je o začetku pregleda uradno seznanila proizvajalce vlagatelje v Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Rusiji, uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike zadevne države izvoznice. Komisija je proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcem v Skupnosti, uvoznikom, uporabnikom, združenjem, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javili v roku, določenem v obvestilu o začetku, poslala vprašalnike.

(9) Da bi ruskim izvoznikom omogočila, da vložijo zahtevek za status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu, ali za individualno obravnavo, če so tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek.

(10) Devet proizvajalcev v Skupnosti, en proizvajalec v primerljivi državi, dva uvoznika, eno združenje uvoznikov in dve združenji uporabnikov so odgovorili na vprašalnike. V zvezi z zadevno državo izvoznico je bil prejet le en odgovor na vprašalnik.

3.5 Preverjanje prejetih informacij

(11) Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Komisija je vsem strankam, ki jih to neposredno zadeva, dala priložnost, da pisno izrazijo svoja stališča ter da zahtevajo in imajo zaslišanje.

(12) Opravljeni so bili obiski zaradi preveritve v poslovnih prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci v Skupnosti:

- Grande Paroisse SA, Francija,

- Hydro Agri France, Francija,

- Kemira Ince Ltd, Združeno kraljestvo,

- Terra Nitrogen, Združeno kraljestvo;

proizvajalec v primerljivi državi:

- Mississippi Chemical Corporation, Yazoo City, ZDA.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(13) Obravnavani izdelek je isti kot pri prejšnji preiskavi, t.j. amonijev nitrat (v nadaljnjem besedilu "AN" ali "obravnavani izdelek"), trdno dušikovo gnojilo, ki se navadno uporablja v kmetijstvu. Izdeluje se iz amonijaka in dušikove kisline, delež dušika pa presega 28 % po masi v obliki kristalov ali granul.

(14) Zadevni izdelek trenutno spada pod oznake KN 31023090 (amonijev nitrat razen amonijevega nitrata v vodni raztopini) in 31024090 (mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi, pri katerih delež dušika presega 28 % po masi).

2. Podoben izdelek

(15) Kot sta pokazali tako prejšnja preiskava kot preiskava v zvezi z drugimi državami, je AN čist izdelek, katerega osnovne kemijske lastnosti so primerljive ne glede na državo porekla. Obstajata dve vrsti AN: v granulah in v kristalih. AN v granulah ima večji premer in zato boljše značilnosti raztresanja. Preiskava je pokazala, da je uvoz AN s poreklom iz Rusije v kristalih, večina AN, ki ga proizvede industrija Skupnosti, pa je v granulah. Vendar pa, ker imata AN v granulah in v kristalih enake kemijske lastnosti in končno uporabo, uporabniki pa ju imajo za zamenljiva, se štejeta kot dve različni vrsti istega izdelka.

(16) Zato se izdelek, ki ga v Skupnosti proizvajajo in prodajajo proizvajalci vlagatelji v Skupnosti, šteje za podoben izdelek tistemu, ki se proizvaja v Rusiji in prodaja tam ali izvozi v Skupnost. Enako velja za AN, ki se prodaja na domačem trgu primerljive države.

C. DAMPING IN VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(17) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je treba preučiti, ali je verjetno, da bo iztek ukrepov vodil v nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(18) Pri preučevanju, ali je nadaljevanje dampinga verjetno, je treba preveriti, ali damping trenutno obstaja in ali je verjetno, da se bo tak damping nadaljeval.

1. Damping v OP

1.1 Obseg izvoza v Skupnost v OP

(19) Izvoz AN iz Rusije je v OP znašal 282000 ton, t.j. okrog 20 % skupnega uvoza AN v Skupnost in okrog 5 % porabe AN v Skupnosti. Ta uvoz je le malo pod stopnjo, ugotovljeno v prejšnjem obdobju preiskave, t.j. 340000 ton med aprilom 1993 in marcem 1994.

1.2 Status tržnega gospodarstva in individualna obravnava

(20) Zahtevki za status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu, in/ali individualno obravnavo so bile prejete od treh proizvajalcev izvoznikov. Ker dve od teh družb kasneje nista predložili svojega odgovora na vprašalnik Komisije v razumnem roku, se je štelo, da je ustrezno, da se njuna obrazca za zahtevek za status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu/individualno obravnavo ne obdelujeta naprej. Ker ni bilo potrebnih podatkov, da bi se opravil izračun dampinga, zahtevka za status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu in individualno obravnavo ni bilo mogoče upoštevati. Zato velja, da ti družbi nista sodelovali v preiskavi in sta bili kasneje obveščeni, da bodo ugotovitve temeljile na dejstvih, ki so na voljo, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(21) Za tretjo družbo, ki je predložila obrazec zahtevka za status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu/individualno obravnavo, se je izkazalo, da v OP ni izvažala zadevnega izdelka v Skupnost. Ker ni bilo dejanskih podatkov o izvozu v OP, izračun dampinga v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa ali vmesnega pregleda ni bil mogoč. Posledično ni bilo mogoče upoštevati niti odobritve statusa družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu, niti individualne obravnave.

1.3 Primerljiva država

(22) Ker uvoz iz Rusije spada pod člen 2(7)(a) osnovne uredbe, razen kadar se odobri status družbe, ki deluje v tržnem gospodarstvu, mora normalna vrednost temeljiti na informacijah, pridobljenih v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom. V obvestilu o začetku je Komisija predlagala Poljsko kot ustrezno primerljivo državo, ker je bila kot primerljiva država uporabljena že pri drugih preiskavah v zvezi z istim izdelkom, proizvodni procesi in dostop do surovin pa so primerljivi s tistimi, ki prevladujejo v Rusiji.

(23) Evropsko združenje uvoznikov umetnih gnojil (EFIA) je ugovarjalo tej izbiri. Njihov glavni ugovor je bil, da ima Poljska zelo visoke domače cene gnojil zaradi visoke stopnje zaščite pred uvozom gnojil, poleg tega pa ima tudi najvišje cene plina v srednji Evropi zaradi svojega monopolnega sistema distribucije plina, ki je v lasti države. Združenje EFIA je kot alternativo predlagalo Litvo zaradi njene bližine in podobnih proizvodnih pogojev kot v Rusiji, odsotnosti barter poslov in dejstva, da edini litvanski proizvajalec nabavlja plin od ruskega dobavitelja, ki dobavlja plin tudi ruskim proizvajalcem po cenah, ki se spreminjajo v skladu z objavljeno severnoevropsko CIF ceno amoniaka.

(24) Vendar pa niti edini litvanski proizvajalec niti znani poljski proizvajalci niso hoteli sodelovati.

(25) Komisija je nato po predlogu združenja EFMA stopila v stik s proizvajalci v Avstraliji in v ZDA. Ker je bil iz vsake od teh držav pripravljen sodelovati samo en proizvajalec, je bila opravljena nadaljnja analiza pomembnosti njune prodaje na domačem trgu na podlagi deleža na domačem trgu in analiza reprezentativnosti njunega obsega prodaje na domačem trgu v primerjavi z ruskim izvozom v Skupnost. Ta analiza je pokazala, da sta imela oba proizvajalca reprezentativni prodaji na domačem trgu, vendar avstralski proizvajalec na domačem trgu ni imel večje konkurence. Četudi je imel proizvajalec iz ZDA tudi precejšnjo prodajo na domačem trgu, je moral konkurirati cenam tako domačih kot tujih družb. Zaradi tega so bile ZDA izbrane kot najustreznejša primerljiva država.

(26) Prodaja AN proizvajalca iz ZDA na domačem trgu je bila proučena in izkazalo se je, da je reprezentativna v primerjavi z rusko izvozno prodajo AN v Skupnost.

(27) Po razkritju je združenje EFIA trdilo, da pomanjkanje sodelovanja edinega litvanskega proizvajalca Komisiji ne bi smelo preprečiti, da bi uporabila Litvo kot primerljivo državo, ker je imela ustrezne informacije še od nedavnega protidampinškega postopka v zvezi z uvozom amonijevega nitrata iz Litve, Ukrajine in Poljske [10]. V teh dveh postopkih sta OP sovpadali. Vendar pa je bilo to sovpadanje omejeno na prve tri mesece v OP za sedanji postopek. V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe mora za reprezentativne ugotovitve OP ponavadi zajemati obdobje šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka. V teh okoliščinah je bilo ocenjeno, da podatki o prvih treh mesecih v OP ne bi bili dovolj reprezentativni za sezonski in spremenljiv trg z AN. Poleg tega je treba poudariti, da bi bila uporaba informacij, pridobljenih v okviru določenega postopka za natančno določen namen, v drugem postopku za drugačen namen, pri čemer zadevna stranka ni hotela sodelovati v drugi preiskavi, v nasprotju z določbami člena 19(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta utemeljitev zavrnjena.

1.4 Normalna vrednost

(28) Kakor je navedeno zgoraj, je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v poslovnih prostorih družbe iz ZDA, ki je v polni meri sodelovala pri preiskavi.

(29) Da bi ugotovili, ali je bila prodaja podobnega izdelka na trgu ZDA opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je bila domača prodajna cena na ravni franko tovarna primerjana s polnimi stroški proizvodnje (t.j. stroški proizvodnje plus prodajni, splošni in administrativni stroški). Ker je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od tehtanih povprečnih stroškov na enoto proizvodnje, je bila normalna vrednost ugotovljena na podlagi tehtane povprečne domače prodajne cene v OP.

(30) Tako EFIA kot sodelujoči ruski izvoznik sta trdila, da bi morala biti zaradi visokih cen plina, ki jih plačujejo proizvajalci v ZDA, opravljena prilagoditev navzdol za konstruiranje normalne vrednosti. Prvič, treba je upoštevati, da normalna vrednost ni bila konstruirana, ampak je bila ugotovljena na podlagi donosnih prodajnih cen na domačem trgu ZDA. Drugič, čeprav je plin pomemben del stroškov pri proizvodnji AN, je bilo ugotovljeno, da je domači trg z AN v ZDA odvisen od konkurence in da je znaten uvoz. Kot takšne so domače cene AN v znatni meri odvisne od trga in ne od stroškov. V zvezi z obsegom, do katerega bi višje cene plina na trgu ZDA vplivale na domače prodajne cene AN v OP, dokazi niso bili pridobljeni. Nazadnje, četudi bi za visoke cene plina veljalo, da so do izmerljivega obsega vplivale na domače prodajne cene AN, to ne bi imelo vpliva na dokončno dajatev, ker ugotovljena stopnja dampinga ne bi padla pod stopnjo škode. Zaradi teh okoliščin je bila ta utemeljitev zavrnjena.

1.5 Izvozna cena

(31) Ker edini sodelujoči proizvajalec izvoznik v OP ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost, je bila izvozna cena ugotovljena na podlagi razpoložljivih podatkov, v tem primeru na podlagi statistike CIF cen meja Skupnosti Statističnega urada Evropske skupnosti, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

1.6 Primerjava

(32) Normalna vrednost je bila primerjana z izvozno ceno na osnovi franko tovarna. Ta metoda je bila uporabljena z namenom, da bi upoštevali razlike med stroški notranjega prevoza v državah s tržnim in brez tržnega gospodarstva, predvsem za izdelke v zbirni embalaži, kakršen je obravnavani izdelek, pri katerih stroški prevoza pomenijo zelo velik del prodajne cene. Zato so bile opravljene ustrezne prilagoditve CIF izvoznih cen v zvezi s stroški za prevoz iz tovarne do pristanišča, pristaniškimi storitvami, stroški zavarovanja in prevoza.

(33) Za stroške prevoza AN v ZDA je bilo ugotovljeno, da so odvisni od trga in da obstaja konkurenca med prevozniki. Ker so ZDA konkurenčen trg, so bile cene železniškega prevoza, ugotovljene v ZDA v času preiskave obravnavanega izdelka, sorazmerno uporabljene pri izvozni ceni do meje Skupnosti ruskih proizvajalcev izvoznikov na podlagi tehtane povprečne razdalje do meje Skupnosti, izračunane za vse "izvozno usmerjene" ruske proizvajalce (glej uvodno izjavo 37).

1.7 Stopnja dampinga

(34) V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga, razširjena po vsej deželi, ugotovljena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvozne cene na ravni franko tovarna. Stopnja dampinga, razširjena po vsej deželi, izražena kot odstotek cene "CIF meja Skupnosti", je 115,8 %.

2. Verjetnost nadaljevanja dampinga

(35) Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, je bil v OP ugotovljen izvoz v Skupnost po dampinških cenah. Poleg tega je bila ugotovljena stopnja dampinga veliko višja od tiste, ugotovljene pri prejšnji preiskavi.

(36) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja dampinga v znatnem obsegu in količinah so bili analizirani številni viri informacij. Prvič, uporabljene so bile informacije, ki jih je predložil edini sodelujoči ruski proizvajalec. Vendar pa ta proizvajalec, četudi je izvažal v tretje države, ni imel nikakršne izvozne prodaje v Skupnost. Drugič, ker ni bilo nobene sodelujoče družbe, ki bi izvažala na trg Skupnosti, je analiza v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe temeljila tudi na podatkih Statističnega urada Evropske skupnosti in na informacijah, navedenih v zahtevi za revizijo, ki so omogočile, da je bil predviden verjeten prihodnji obseg izvoza v Skupnost.

(37) Ocenjeno je, da je skupna proizvodna zmogljivost AN v Rusiji okrog 8900000 ton (t.j. 1,6 kratna poraba v Skupnosti v OP), od katere je proizvodna zmogljivost "izvozno usmerjenih" proizvajalcev (t.j. tistih, ki imajo primeren dostop do pristanišča) predvidoma najmanj 4500000 ton. Čeprav se stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zelo spreminjajo pri različnih proizvajalcih in iz leta v leto, je ocenjeno, da domača poraba znaša samo okrog 2200000 ton. Če se upošteva trenutni obseg ruskega izvoza v druge tretje države (t.j. 2189000 ton leta 1999), to pomeni, da je še vedno na voljo precejšnja proizvodna zmogljivost za izvoz, ki bi se lahko potencialno uporabila za nadaljnje povečanje že obstoječega izvoza v Skupnost v primeru izteka ukrepov.

(38) Prav tako je še leta 1996 ruski izvoz v Skupnost znašal 40 % skupnega ruskega izvoza [11] obravnavanega izdelka. To v povezavi z dejstvom, da so številne tretje države (ZDA, Avstralija, Poljska in Madžarska) sprejele ukrepe trgovinske zaščite proti uvozu iz Rusije, da Kitajska od leta 1997 aktivno izvaja strategijo nadomeščanja uvoza z domačo proizvodnjo in da bo domača poraba v Rusiji v bližnji prihodnosti verjetno ostala na relativno nizki ravni, pomeni, da bodo ruski proizvajalci kakršno koli dodatno proizvodnjo verjetno usmerili na trg Skupnosti.

(39) Ob upoštevanju trenutne ravni cen na trgu Skupnosti je verjetno, da bodo ruski proizvajalci izvozniki še naprej izvajali politiko dampinških cen, da bi ponovno pridobili svoje izgubljene tržne deleže. To potrjuje tudi obnašanje cen ruskih izvoznikov na njihovih najpomembnejših izvoznih trgih poleg Skupnosti in ZDA.

(40) Poleg tega se pričakuje, da bo kljub temu, da se bo svetovna poraba umetnih gnojil do leta 2004 predvidoma povečala, do večine tega povečanja prišlo v Aziji, največ na Kitajskem in v Indiji. Vendar pa sta Kitajska in Indija razvili velike zmogljivosti za proizvodnjo umetnih gnojil, da bi zmanjšali obseg uvoza. Predvsem Kitajska je uvedla prepoved uvoza dušikovih gnojil vključno z AN.

(41) Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, proizvajalec izvoznik, ki je sodeloval pri preiskavi, v OP ni izvažal v Skupnost. Čeprav je imel ta proizvajalec v OP precejšnjo proizvodno zmogljivost, je imel omejeno neuporabljeno zmogljivost, zato bi kakršna koli znatna proizvodnja za izvoz v Skupnost v primeru izteka ukrepov imela za posledico zmanjšanje prodaje na druge trge. Glede na precejšen obseg izvoza in stopnjo dampinga drugih proizvajalcev v OP se ugotovitev v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga za državo kot celoto ne bi spremenila, tudi če bi ta izvoznik po izteku ukrepov prodajal v Skupnost po nedampinških cenah.

(42) EFIA je trdila, da se od nedavnih terorističnih napadov v ZDA povečujejo vsi s tem povezani stroški, kot so na primer stroški zavarovanja, prevoza, raztovarjanja, skladiščenja in pretovarjanja, in da se bo to odražalo na višjih cenah uvoženega umetnega gnojila, ker morajo uvozniki pokriti tudi te stroške. Vendar pa je bil ta argument neutemeljen, ker niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi pokazali, da bi to imelo večji vpliv na izvozne cene iz Rusije kot na domače cene v ZDA. Poleg tega je mogoče razvoj dogodkov po OP upoštevati samo, če je možno dokazati, da bi bili zaradi tega razvoja dogodkov rezultati preiskave neustrezni in da bi bila načrtovana uvedba protidampinške dajatve očitno neprimerna. Pokazalo se je, da to ni res, zato je bila ta utemeljitev zavrnjena.

3. Sklep

(43) Med ugotovitvami preiskave ni nič kazalo na to, da bi stopnja dampinga ali obseg dampinškega izvoza, ugotovljena v obdobju preiskave, izginila ali se vsaj zmanjšala, če bi dovolili iztek ukrepov. Razen tega se je pokazalo tudi, da imajo ruski proizvajalci občutne rezervne zmogljivosti in da bi odstranitev ukrepov verjetno povzročila nadaljnji dampinški izvoz v Skupnost. Zato je bilo zaključeno, da bi se v primeru izteka ukrepov zelo verjetno nadaljeval damping v precejšnjem obsegu in v večjih količinah.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(44) Od enajstih proizvajalcev vlagateljev v Skupnosti eden ni odgovoril na vprašalnik (Sefanitro), eden pa ni predložil dovolj informacij (Chemical Industries of Northern Greece). Zato se šteje, da ta dva proizvajalca nista sodelovala in se torej ne upoštevata kot del industrije Skupnosti. Preiskava je pokazala da je ostalih devet proizvajalcev v OP predstavljalo več kot 85 % proizvodnje AN v Skupnosti. Zato ti proizvajalci predstavljajo industrijo Skupnosti smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

E. ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

1. Uvodna opomba

(45) Uvedba protidampinških ukrepov za uvoz AN s poreklom iz Rusije leta 1995 je v prvi fazi precej izboljšala gospodarske razmere proizvajalcev vlagateljev v Skupnosti, predvsem v smislu boljših finančnih rezultatov zaradi povišanja cen med letoma 1995 in 1996.

2. Poraba

(46) Poraba Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, kakor so o njej poročali v odgovorih na vprašalnike, na podlagi obsega prodaje drugih proizvajalcev v Skupnosti na trgu Skupnosti (tako nesodelujočih kot tudi nevlagateljev), kakor so o njej poročali v pritožbi, in na podlagi obsega uvoza v Skupnost iz zadevne države in iz vseh tretjih držav na podlagi Statističnega urada Evropskih skupnosti.

Na podlagi tega se je poraba v Skupnosti med letom 1996 in OP znižala za 13 %, t.j. iz 6328000 ton leta 1996 na 5525000 ton v OP. Poraba se je znižala predvsem med letoma 1996 in 1997, potem pa je ostala relativno stabilna do konca OP.

3. Uvoz iz zadevne države

3.1 Količina in tržni delež

(47) Skupni uvoz AN v Skupnost je v obdobju pregleda sledil trendu zniževanja (- 28 %), čeprav se je med letom 1999 in OP malo povečal.

Kar se tiče obsega uvoza iz Rusije, se je ta v obdobju pregleda precej znižal, predvsem od leta 1997. Videti je, da je ta trend posledica ponovnega odprtja preiskave, objavljene leta 1997, katere zaključki, objavljeni leta 1998, so pripeljali do spremembe protidampinških ukrepov v tistem letu, in posledica precejšnjega povečanja uvoza iz nekaterih drugih tretjih držav, ki so imele korist od uvedbe protidampinških dajatev za uvoz iz Rusije. Med letom 1996 in koncem OP se je uvoz iz Rusije zmanjšal za 74 %, medtem ko se je uvoz iz drugih držav povečal za 30 %.

(48) Tržni delež uvoza iz Rusije se je v obdobju pregleda zmanjšal za 12 odstotnih točk. Vendar pa je v OP še vedno pomenil 5 % porabe v Skupnosti in precejšen del celotnega uvoza, namreč 20 %.

3.2 Cene

(49) Po uvedbi ukrepov leta 1995 so povprečne cene zadevnega uvoza med letom 1996 in OP po poročilu Statističnega urada Evropskih skupnosti padle za 45 %.

3.3 Primerjava cen

(50) Komisija je preverila, ali so proizvajalci izvozniki v zadevni državi v OP nelojalno nižali cene industrije Skupnosti. Za namen te analize so bile CIF cene proizvajalcev izvoznikov ustrezno prilagojene stopnji cen franko obala ocarinjeno (DEQ) meja Skupnosti in pri enakem obsegu trgovine primerjane s cenami franko tovarna proizvajalcev v Skupnosti, oboje za izdelke v vrečah.To je bilo storjeno na ta način, ker je uvoz vedno v vrečah, industrija Skupnosti pa je svoje izdelke prodajala tako v vrečah kakor tudi v razsutem stanju. Zato so bile opravljene prilagoditve, kjer je bilo to primerno. Poleg tega je preiskava pokazala, da so se izdelki v granulah v povprečju prodajali za višjo ceno kot izdelki v kristalih. Zaradi tega je bila za primerjavo cen opravljena prilagoditev 3,1 EUR na tono. Ta znesek je povprečna razlika v ceni med AN v granulah in kristalih, ki ga je industrija Skupnosti prodajala v obdobju preiskave.

(51) EFIA je trdila, da bi bilo treba opraviti prilagoditev zaradi nižje kakovosti izdelka, uvoženega iz Rusije. Vendar pa je preiskava pokazala, da se je kakovost zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije v zadnjih letih povečala in dosegla višje evropske standarde. Zato je bila ta utemeljitev zavrnjena.

(52) Razlika v ceni po vsej deželi, ugotovljena na podlagi tega, izražena kot odstotek cene proizvajalcev v Skupnosti, je 27,7 %. Ta razlika še vedno znaša 3,2 %, ko se protidampinška dajatev doda izvozni ceni. Nadalje, cene industrije Skupnosti so se znižale, industrija pa je imela 18 % izgubo.

4. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

4.1 Proizvodnja

(53) Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 1996 in OP zmanjšala za 17 %, t.j. iz 4713000 ton na 3903000 ton. Med letoma 1997 in 1998 se je proizvodnja malo povečala, vendar se je leta 1999 spet zmanjšala.

4.2 Zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(54) Treba je navesti, da ni bilo ugotovljeno, da bi bili zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti pomembna kazalca za to vrsto proizvodnje in industrijo, ker nanju vpliva tudi dejstvo, da se z isto proizvodno opremo proizvajajo tudi drugi izdelki. Na podlagi zemeljskega plina, spremenjenega v amoniak, se proizvajajo različni izdelki na istih proizvodnih linijah. Skupna proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je bila v obravnavanem obdobju relativno ustaljena. Izkoriščenost zmogljivosti se je znižala od 56 % leta 1996 na 46 % leta 1997, potem pa je bila ustaljena.

4.3 Prodaja v Skupnosti

(55) Obseg prodaje industrije Skupnosti se je zmanjšal iz 4238000 ton leta 1996 na 3766000 ton v OP, t.j. za 11 %. To zmanjšanje je bilo najbolj opazno med letoma 1996 in 1997, ko se je prodaja zmanjšala za 15 %.

4.4 Zaloge

(56) Zaradi sezonske narave prodaje in zaradi dejstva, da AN deloma skladiščijo sami proizvajalci, deloma pa kmetijske zadruge, se obseg zalog ne šteje za ustrezen kazalec škode.

4.5 Tržni delež

(57) Tržni delež industrije Skupnosti se je med letoma 1996 in 1997 zmanjšal, potem pa povečal in pridobil 1,2 odstotne točke med letom 1996 in OP. V OP je tržni delež znašal 68,2 % v primerjavi s 67 % leta 1996.

4.6 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(58) Povprečna neto prodajna cena proizvajalcev v Skupnosti se je znižala s 133 ekujev na tono leta 1996 na 99 ekujev na tono v OP, t.j. za 25 %. To znižanje je bilo največje med letoma 1996 in 1999 (t.j. -28 %). Poleg padca cen zaradi zadevnega uvoza so drugi dejavniki, ki so verjetno prispevali k znižanju cen, zmanjšanje povpraševanja na trgu Skupnosti med letoma 1996 in 1997, uvoz iz držav, ki jih zajema Uredba (ES) št. 132/2001, in kitajska prepoved uvoza dušikovih gnojil, uvedena leta 1997.

4.7 Dobičkonosnost in donosnost naložbe

(59) Tehtana povprečna dobičkonosnost industrije Skupnosti se je med letom 1996 in OP zmanjšala za 37 odstotnih točk (z 18,6 % na -18,0 %). Ta trend je treba razumeti glede na razvoj cene, ki je imel podoben vzorec, in glede na ceno zemeljskega plina, ki se je od tretje četrtine leta 1999 povišala.

V obdobju pregleda je donosnost naložbe sledila podobnemu trendu kot dobičkonosnost.

4.8 Denarni tok

(60) Denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo AN, je tesno sledil trendu dobičkonosnosti.

4.9 Sposobnost zbiranja kapitala

(61) Zaradi strukture družb, ki so se pritožile, t.j. dejstva, da so proizvajalci umetnih gnojil del velike skupine kemičnih družb, ki se ukvarjajo tudi z drugimi izdelki, ni bilo mogoče ugotoviti sposobnosti zbiranja kapitala samo za obravnavani izdelek, zato se sposobnost zbiranja kapitala ni štela za pomemben kazalec za merjenje škode.

4.10 Zaposlenost in plače

(62) Zaposlenost v industriji Skupnosti se je med letom 1996 in OP zmanjšala s 1986 na 1608 zaposlenih, t.j. za 19 %. Na splošno so se plače v tej industriji Skupnosti nižale podobno, kot se je nižalo število zaposlenih.

4.11 Vlaganja

(63) Podatki v zvezi z vlaganji so bili v obravnavanem obdobju relativno stabilni. Ti podatki v zvezi z vlaganji vključujejo vlaganja, ki so povezana s fazami proizvodnje pred proizvodnjo AN. Najpomembnejša vlaganja med letom 1996 in OP so bila vlaganja v proizvodne obrate za dušikovo kislino, ki je surovina za proizvodnjo AN, lahko pa se uporablja tudi za druge namene, na primer za proizvodnjo raztopin sečnine in amonijevega nitrata.

4.12 Višina stopnje dampinga

(64) Glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav se vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

5. Sklep

(65) Kakor je razloženo v uvodni izjavi 45, je uvedba protidampinških ukrepov za uvoz AN s poreklom iz Rusije leta 1995 v prvi fazi precej izboljšala gospodarske razmere proizvajalcev vlagateljev v Skupnosti. Vendar pa se je od začetka leta 1997 položaj spet poslabšal. Razen tržnih deležev, ki so se malo povečali zaradi znižanja cen, so se vsi drugi kazalci škode, t.j. proizvodnja, obseg prodaje, cene, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok in zaposlenost, razvijali negativno. Na donosnost te industrije Skupnosti je imel negativen učinek predvsem strm padec njenih prodajnih cen. Kakor je potrjeno z Uredbo (ES) št. 132/2001, je treba ta razvoj razumeti glede na povečano prisotnost uvoza iz tretjih držav na trgu Skupnosti, ki je pridobil več kot pol ruskega tržnega deleža in je občutno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti.

(66) V zvezi s tem je treba navesti, da so bile ruske cene na podlagi Statističnega urada Evropske skupnosti, razen posebne dajatve, uvedene leta 1998, nižje od prodajnih cen Poljske ali Ukrajine v celotnem obdobju pregleda (27 % nižje v OP), z izjemo leta 1997, ko so bile na enaki ravni.

F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

1. Spremembe v zvezi z dampingom in položajem industrije Skupnosti

1.1 Sprememba okoliščin v zvezi z dampingom

(67) Preiskava je pokazala, da se je stopnja dampinga precej povečala v primerjavi s stopnjo dampinga, izračunano v prejšnji preiskavi, ki je imela za posledico veljavne ukrepe. Dejansko je bila stopnja dampinga, izračunana v prejšnji preiskavi, 41,9 %, kar je precej manj od stopnje dampinga, izračunane v sedanji preiskavi (115,8 %).

1.2 Sprememba okoliščin v zvezi s položajem industrije Skupnosti

(68) Preiskava je pokazala, da je imela industrija Skupnosti med letom 1998 in OP precejšnje izgube. Položaj je še slabši, kot je bil med preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, ker je bila na primer raven izgub v obdobju sedanje preiskave trikrat višja od ravni izgub v obdobju prejšnje preiskave, ki je bila opravljena v skladu z Uredbo (ES) št. 2022/95.

(69) Skoraj v celotnem obdobju obstoja dajatev na uvoz iz Rusije je prihajalo do občutnega nelojalnega nižanja cen. Marca 1998 je bilo treba spremenljivo dajatev nadomestiti s posebno dajatvijo, ker so se ukrepi pokazali za neučinkovite. Razen tega so bile od julija 1998 izvozne cene s plačanimi dajatvami (t.j. vključno s posebno dajatvijo) nižje od neškodljive cene industrije Skupnosti, ki je bila določena v prvotni preiskavi in je določila raven dajatve.

2. Verjetnost ponovitve škode

(70) Pri oceni verjetnih učinkov izteka trenutno veljavnih ukrepov so se upoštevali naslednji elementi.

(71) Cenovna politika ruskih proizvajalcev izvoznikov, ki se kaže v nizkih cenah na trgih tretjih držav in na trgu Skupnosti, skupno z njihovo sposobnostjo dobave precejšnje dodatne količine AN, bi v primeru ukinitve ukrepov najverjetneje povzročila splošno znižanje cen na cenovno zelo občutljivem trgu z AN. Ruski proizvajalci izvozniki bi industriji Skupnosti najverjetneje prevzeli precejšnje dodatne tržne deleže. To pa bi povzročilo ponovitev škode zaradi uvoza iz Rusije zaradi zniževanja prodajnih cen industrije Skupnosti, obsega prodaje in tržnih deležev, kakor tudi posledičnega učinka glede dobičkonosnosti.

(72) Industrija Skupnosti je v težkem položaju predvsem v zvezi z dobičkonosnostjo. Čeprav se je položaj industrije Skupnosti po uvedbi obravnavanih ukrepov v prvem letu uporabe ukrepov vidno izboljšal, se je potem spet poslabšal, predvsem od leta 1997, zaradi škodljivega dampinškega uvoza iz drugih držav, kot je bilo ugotovljeno v Uredbi (ES) št. 132/2001, zdaj pa je celo še slabši. V zvezi s tem v primeru ukinitve ukrepov proti Rusiji ne bi le ponovno postavili industrije Skupnosti v tvegan položaj, ampak bi bila tudi korist, ki bi jo industrija Skupnosti morala imeti od ukrepov, uvedenih proti drugim državam, bila oslabljena ali celo izničena.

(73) EFIA je trdila, da je znižanje cen na trgu Skupnosti od leta 1997 posledica številnih dejavnikov, med drugim tudi kitajske prepovedi uvoza dušikovih gnojil, in da ga ni mogoče pripisati obnašanju cen v Rusiji. Vendar pa so se tudi v primeru, da bi znižanje cen povzročili drugi dejavniki, kot so znižanje povpraševanja na trgu Skupnosti med letoma 1996 in 1997 in kitajska strategija, ruske cene znižale precej bolj kot cene vseh ostalih izvoznikov in so bile daleč pod drugimi prevladujočimi nedampinškimi uvoznimi cenami iz držav, kot so Litva, Egipt in Bolgarija. To je mogoče razložiti z dejstvom, da je Rusija izgubila enega od svojih najpomembnejših izvoznih trgov, glede na to da je ruski izvoz na Kitajsko znašal več kot 1000000 ton, t.j. 90 % kitajskega uvoza AN leta 1996, torej v letu pred uvedbo prepovedi.

(74) Isto združenje uvoznikov je trdilo tudi, da je poslabšanje položaja industrije Skupnosti že bilo pripisano Poljski in Ukrajini v okviru druge preiskave, ki je povzročila uvedbo protidampinških ukrepov, in glede na to ne more biti upoštevano tudi v zvezi z uvozom AN s poreklom iz Rusije. V zvezi s tem je treba opomniti, da je namen pregleda zaradi izteka ukrepa analizirati položaj trga Skupnosti, kar se tiče verjetnosti, da bi se damping in škoda nadaljevala ali ponovila, če bi bili veljavni ukrepi odpravljeni. Posledično, v zvezi s trenutno preiskavo zaradi izteka ukrepa, dejstvo, da je bilo poslabšanje industrije Skupnosti v določenem obdobju pripisano prisotnosti drugih tretjih držav, namreč Poljske in Ukrajine, v okviru drugega protidampinškega postopka, ne vpliva na analizo prihodnjega obnašanja ruskih izvoznikov na trgu Skupnosti in verjetnega vpliva na položaj industrije Skupnosti.

(75) Združenje EFIA je trdilo tudi, da je zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Skupnosti v glavnem posledica povišanja cen zemeljskega plina in da je treba neškodljivo ceno prilagoditi tako, da se bo to upoštevalo.

Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, se je upoštevalo, da bi to povišanje cene plina lahko imelo vpliv na dobičkonosnost. Vendar pa je dobičkonosnost samo del analize položaja industrije Skupnosti, v obdobju pregleda pa so se negativno razvijali tudi mnogi drugi kazalci, kakor je razloženo v uvodni izjavi 65. Zato je treba razvoj cen plina prej šteti za dejavnik, ki položaj poslabša, ne pa za razlog za škodo, glede na to, da ugotovljeni pritisk na cene industriji Skupnosti ni dovoljeval, da bi se povišanje teh cen preneslo na njene prodajne cene.

Nazadnje, analiza razvoja cen plina v Skupnosti v zadnjih letih kaže, da so cene zelo spremenljive, tako da v zvezi z razvojem v prihodnje ni mogoče sklepati ničesar. Posledično je prišlo do sklepa, da na trgu Skupnosti ne obstajajo posebne okoliščine, ki bi upravičevale prilagoditev.

(76) Na podlagi zgoraj navedenega se zaključi, da bi se v primeru ukinitve ukrepov škoda najverjetneje ponovila.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(77) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje in sprememba obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju s skupnim interesom Skupnosti. Ugotavljanje interesa Skupnosti je temeljilo na presoji vseh različnih zadevnih interesov, t.j. interesov industrije Skupnosti, interesov uvoznikov/trgovcev, kakor tudi uporabnikov obravnavanega izdelka. Da bi lahko ocenila verjeten učinek ohranitve ali neohranitve ukrepov, je Komisija zaprosila za informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(78) Treba je opomniti, da pri prejšnji preiskavi uvedba ukrepov ni bila v nasprotju z interesom Skupnosti. Nadalje je zaradi dejstva, da je sedanja preiskava pregled in torej analizira položaj, pri katerem so bili protidampinški ukrepi že v veljavi, mogoča ocena kakršnega koli neupravičenega negativnega učinka na stranke, ki jih zadevajo trenutni protidampinški ukrepi.

(79) Na podlagi tega je bilo preučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajali prepričljivi razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem določenem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interesi industrije Skupnosti

(80) Upošteva se, da bi se v primeru, da se protidampinški ukrepi ne ohranijo, škodljiv damping verjetno ponovil, položaj industrije Skupnosti, ki se je že poslabšal v obdobju pregleda, pa bi se še bolj poslabšal.

(81) Industrija Skupnosti se je pokazala za strukturno uspešno industrijo, ki se je sposobna prilagoditi spremenljivim razmeram na trgu. Na to kaže zlasti dobiček, ki ga je industrija Skupnosti imela do leta 1997, in njeno vlaganje v najsodobnejše proizvodne zmogljivosti. Uspešnost tega prizadevanja je v veliki meri odvisna od obstoja poštene konkurence na trgu Skupnosti.

(82) Upravičeno se lahko pričakuje, da bo industrija Skupnosti imela koristi od ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 132/2001, v primeru da teh ukrepov ne ovira noben drug vir škodljivega dampinga. Kot je navedeno zgoraj, je zaradi verjetne ponovitve škodljivega dampinga iz Rusije v interesu industrije Skupnosti, da se protidampinški ukrepi za uvoz AN s poreklom iz Rusije ohranijo.

3. Interes uvoznikov

(83) Vprašalniki in informacije so bili prejeti od združenja EFIA (ki predstavlja 24 uvoznikov) in od dveh uvoznikov (od 48 poslanih vprašalnikov).

(84) Odgovori, prejeti od dveh sodelujočih uvoznikov, so potrdili znižanje cene od leta 1998 in dejstvo, da so proizvajalci Skupnosti morali slediti temu trendu, da bi zagotovili konkurenčnost. Eden od njih je tudi poudaril nujnost ohranjanja evropske infrastrukture, da bi zagotovili dobre pogoje za dobavo na evropski trg, medtem ko je bilo združenje proti ohranitvi ukrepov.

(85) Glede na nizko stopnjo sodelovanja in dejstvo, da se uvozniki večinoma ukvarjajo s širokim izborom umetnih gnojil, od katerih je AN samo eno, je bilo sklenjeno, da kakršenkoli negativen vpliv ohranitve ukrepov za uvoznike ne bi bil prepričljiv razlog za to, da se ukrepi ne bi nadaljevali.

4. Interes uporabnikov

(86) Uporabniki zadevnega izdelka so kmetje. Komisija je poslala vprašalnike šestim združenjem uporabnikov na evropski in nacionalni ravni. Dve od njih sta odgovorili na vprašalnik. Obe sta načeloma proti ohranitvi ukrepov.

(87) Eno združenje uporabnikov je trdilo, da bi morala biti analiza interesa uporabnikov povezana z interesom uporabnikov v Veliki Britaniji zaradi tega, ker je v Združenem kraljestvu poraba AN največja v Skupnosti. Vendar pa je preiskava pokazala, da je v OP Združeno kraljestvo predstavljalo samo 16 % (po količini) uvoza zadevnega izdelka iz Rusije v Skupnost, medtem ko je Francija predstavljala 47 % uvoza AN iz Rusije v Skupnost. Na podlagi tega je treba to utemeljitev zavreči.

(88) Poleg tega je isto združenje trdilo, da bi ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zmanjšala prihodke britanskih kmetov, kar bi jih postavilo v precej težji gospodarski položaj. V zvezi s tem so umetna gnojila v povprečju pomenila 6 % skupnih proizvodnih stroškov za kmete, kakor je navedeno v Uredbi (ES) št. 132/2001. Glede na to, da je v OP uvoz iz zadevne države pomenil 5 % porabe AN na trgu Skupnosti, in glede na to, da je samo za del posledičnega dviga uvozne cene verjetno, da ga bodo občutili uporabniki, bo kakršno koli povečanje stroškov proizvodnje kmetov verjetno neznatno. Poleg tega bi bilo v primeru, da bi industrija Skupnosti povečala ne samo obsega prodaje, ampak tudi cene, takšno povišanje cen omejeno, glede na obstoj drugih virov ponudbe. Dejansko za 37 % vsega uvoza AN v Skupnost ne veljajo protidampinški ukrepi.

(89) Združenje EFIA in eno združenje uporabnikov sta trdili, da protidampinški ukrepi kmetom omejujejo druge vire AN po konkurenčnih cenah, ker samo za 37 % vsega uvoza AN v Skupnost ne veljajo protidampinški ukrepi.

Po eni strani namen protidampinških ukrepov ni omejevanje ponudbe, ampak ponovna vzpostavitev poštene konkurence na trgu Skupnosti.

Po drugi strani pa je treba opomniti, da je odstotek 37 % delno podcenjen zaradi tega, ker je ponudba AN na trgu Skupnosti s strani nedampinških držav postala manj privlačna zaradi močnega pritiska na cene s strani Rusije, Poljske in Ukrajine. Zato je zelo verjetno, da bodo nedampinške države povečale svojo prisotnost na trgu Skupnosti, če bo ponovno vzpostavljena poštena konkurenca.

(90) Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da verjetne posledice za kmete ne pomenijo prepričljivega razloga proti ohranitvi ukrepov, ker ni verjetno, da bo možni negativni vpliv na kmete pomembnejši od pozitivnega vpliva na industrijo Skupnosti.

5. Sklep o interesu Skupnosti

(91) Glede na zgoraj navedeno je bilo zaključeno, da ne obstajajo prepričljivi razlogi proti ohranitvi ukrepov, ki bi bili v interesu Skupnosti.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(92) Pritožnik je trdil, da so obstajali znaki pojava novih oblik amonijevega nitrata, t.j. zmesi AN z drugimi izdelki, katerih edini namen je izogniti se možnim protidampinškim ukrepom v zvezi z AN. Na to zadevo so opozorjeni carinski organi.

(93) Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom in škodo, pri čemer se upošteva, da je bilo možno ugotoviti, da trenutni ukrepi niso dosegli želenih rezultatov, kar se tiče odpravljanja predhodno ugotovljene škode, se sklene, da bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo, in da bi bilo treba spremeniti raven ukrepov.

(94) Pri določanju ravni dajatve se je upoštevala višina ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravljanje škode, povzročene industriji Skupnosti. Na podlagi pravila nižje dajatve je bila za ugotavljanje zneska dajatve, ki bo uvedena, uporabljena stopnja škode.

(95) Združenje EFMA je trdilo, da bi bil dvojni mehanizem (posebna dajatev skupaj z najnižjo možno uvozno ceno) bolj ustrezen, glede na to, kako skrajno nizke so cene, ki jih določa država in ki jih ruski proizvajalci plačujejo za plin. Vendar pa se šteje, da je posebna dajatev dovolj, ker temelji na sklepih preiskave zaradi pregleda, in da oblika ukrepa, t.j. posebna dajatev, preprečuje manipulacijo s cenami in absorpcijo dajatev. Zahteva združenja EFMA je bila zato zavrnjena.

(96) Zato da bi lahko določili raven dajatve, ki je potrebna za odpravljanje škode, povzročene zaradi dampinga, so bile izračunane stopnje škode. Potreben dvig cene je bil izračunan na podlagi primerjave ob enaki ravni trgovine med tehtano povprečno uvozno ceno in neškodljivo ceno AN, ki ga na trgu Skupnosti prodaja industrija Skupnosti.

(97) Neškodljiva cena je bila ugotovljena tako, da se je polnim stroškom na enoto proizvodnje dodala stopnja dobička, ki jo je mogoče upravičeno doseči brez škodljivega dampinga, pri čemer se upošteva nadomestilo v zvezi z razliko med AN v granulah in v kristalih, že priznano pri izračunu nelojalnega nižanja cen. Stopnja dobička, ki se uporablja za ta izračun, je 8 %. Razlika zaradi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in neškodljivo ceno industrije Skupnosti je bila potem izražena kot odstotek celotne vrednosti CIF uvoza.

(98) Vlagatelj je trdil, da bi bila primerna stopnja dobička, ki ustreza 15 % donosa vloženega kapitala. Trdil je, da je ta stopnja povračila potrebna za dolgoročno reinvestiranje in za doseganje primerne donosnosti lastniškega kapitala delničarjev. Vendar pa je v trenutnem okviru najbolj ustrezno določiti razumen dobiček, ki bi ga industrija Skupnosti lahko dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga, kar ne sovpada s konceptom dobička, ki ga želijo delničarji.Glede na ugotovitve uvodne izjave 56 Uredbe (ES) št. 132/2001 in glede na to, da ni drugih pripomb, se 8 % iztržek zdi kot razumen dobiček. Da bi zagotovili učinkovitost ukrepov in preprečili manipulacijo cen, ki je bila predhodno ugotovljena, se zdi primerna uvedba dajatve v obliki posebnega zneska na tono.

(99) Na podlagi zgoraj navedenega je znesek dajatve enak določenemu znesku na tono AN, kot je navedeno spodaj:

Država | Določen znesek dajatve (EUR na tono) |

Rusija | 47,07 |

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz AN, ki spada pod oznake KN 31023090 in 31024090 s poreklom iz Rusije.

2. Znesek veljavne dajatve na tono izdelka je enak določenemu znesku na tono AN, kot je navedeno spodaj:

Država | Določen znesek dajatve (EUR na tono) |

Rusija | 47,07 |

3. V primerih, ko se blago poškoduje, preden je dano v prosti promet, in se zato dejansko plačana ali plačljiva cena porazdeli za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 [12], se znesek protidampinške dajatve, naveden v odstavku 2, zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luksemburgu, 15. aprila 2002

Za Svet

Predsednik

J. PiquÉ I Camps

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 129, 21.5.1994, str. 24.

[3] UL L 198, 23.8.1995, str. 27.

[4] UL L 198 23.8.1995, str. 1.

[5] UL L 93 26.3.1998, str. 1.

[6] UL C 311, 29.10.1999, str. 3.

[7] UL L 23, 25.1.2001, str. 1.

[8] UL C 52, 24.2.2000, str. 3.

[9] UL C 239, 23.8.2000, str. 10.

[10] UL L 23, 25.1.2001, str. 1.

[11] Vir:Statistični urad Evropskih skupnosti – Comext "ruski izvoz".

[12] UL L 253 11.10.1993, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 993/2001 (UL L 141, 28.5.2001, str. 1).

--------------------------------------------------