32000E0458

Skupna strategija evropskega Sveta

z dne 19. junija 2000

o sredozemskem območju

(2000/458/SZVP)

EVROPSKI SVET JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 13(2) Pogodbe –

SPREJEL TO SKUPNO STRATEGIJO:

DEL I

VIZIJA EU ZA SREDOZEMSKO OBMOČJE

1. Sredozemsko območje je strateškega pomena za EU. Uspešno, demokratično, stabilno in varno ter v Evropo odprto območje najbolje ustreza interesom EU in Evrope v celoti.

2. Sredozemsko območje se vedno znova sooča s političnimi, gospodarskimi, pravosodnimi, okoljskimi in družbenimi izzivi. Da bi bili kos tem zapletenim in raznolikim izzivom, morajo EU in sredozemski partnerji delovati skupaj, sledeč skupni viziji, s primernim občutkom in v medsebojnem spoštovanju.

3. Sredozemsko politiko EU vodi načelo partnerstva, katerega morata na dejaven način podpirati obe strani. EU si bo s svojimi sredozemskimi partnerji prizadevala za uresničevanje naslednjega: razvoj dobrososedskih odnosov, izboljšanje blaginje, odpravo revščine, podporo in zaščito vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije, dobrega javnega upravljanja in vladavine prava, zavzemanje za kulturno in versko strpnost in za razvoj sodelovanja s civilno družbo, vključno z NVO. To bo uresničevala s podporo prizadevanjem sredozemskih partnerjev pri doseganju ciljev evro-sredozemskega partnerstva, s pomočjo dvostranskih odnosov pri zasledovanju teh ciljev in s prispevanjem k oblikovanju mirnega okolja na Bližnjem vzhodu.

4. Ta skupna strategija gradi na evrosredozemskem partnerstvu, vzpostavljenem z Barcelonsko deklaracijo in njej sledečim pravnim redom Evropskih skupnosti, na Berlinski deklaraciji in na dolgoročni politiki, ki jo Evropska unija preko svojih bilateralnih in regionalnih elementov vodi v Sredozemlju.

5. EU je prepričana, da sta uspešen zaključek bližnjevzhodnega mirovnega procesa na vseh področjih in razrešitev drugih konfliktov v regiji pomembna predpogoja za mir in stabilnost v Sredozemlju. Zaradi njenih interesov na tem območju in tesnih ter dolgoletnih vezi z državami tega območja, si Unija prizadeva za svoje polno sodelovanje pri vzpostavljanju stabilnosti in razvoja na Bližnjem vzhodu. Sodelovanje, ki že poteka v okviru barcelonskega procesa, predstavlja odločilen dejavnik pri postavitvi temeljev za obdobje po doseženem miru. Unija bo torej podpirala prizadevanja strani za izvajanje mirovnih sporazumov. V tem pogledu bi sprejetje Evrosredozemske listine za mir in stabilnost, cilja, ki je nastal pred sprejetjem te strategije, moralo postati odločilen dejavnik v procesu, ki bo sledil razrešitvi konfliktov v Sredozemlju.

6. Ob upoštevanju življenjskega pomena, ki ga ima sredozemsko območje za EU in z namenom nadaljnje krepitve svoje sredozemske razsežnosti, Evropski svet sprejema to skupno strategijo. Ta zajema vse odnose EU z vsemi njenimi partnerji v barcelonskem procesu in z Libijo. Ne vključuje pa dvostranskih odnosov EU s tistimi sredozemskimi državami, ki so kandidatke za članstvo v EU, ker so ti odnosi zajeti v pristopnem procesu. Medtem ko bo Evropska unija še naprej igrala polno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu v skladu s svojim acquisom, vključno z Berlinsko deklaracijo, ta skupna strategija vsebuje prispevek EU k utrditvi miru na Bližnjem vzhodu, ko bo dosežena celovita mirovna rešitev.

DEL II

CILJI

7. Evropska unija si s svojo politiko do območja Sredozemlja prizadeva za naslednje cilje:

- uresničitev znatnega in merljivega napredka pri doseganju ciljev Barcelonske deklaracije in iz nje izpeljanega acquisa, to je:

- vzpostavitev skupnega območja miru in stabilnosti s političnim in varnostnim partnerstvom,

- oblikovanje območja skupne blaginje s pomočjo gospodarskega in finančnega partnerstva,

- vzpostavitev partnerstva na socialnem, kulturnem in medčloveškem področju z razvijanjem človeških virov, zavzemanjem za razumevanje med kulturami in izmenjave med civilnimi družbami,

- zavzemanje za temeljne vrednote EU in njenih držav članic skupaj s človekovimi pravicami, demokracijo, dobrim javnim upravljanjem, preglednostjo in vladavino prava,

- spodbujanje in pomoč sredozemskim partnerjem pri procesu uresničevanja proste trgovine z EU in med njimi samimi v skladu s pogoji Barcelonske deklaracije, gospodarske tranzicije in pri ustvarjanju ugodnih pogojev za povečanje naložb v to območje,

- okrepitev sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev v skladu z določili Evropskega sveta iz Tampereja,

- nadaljevanje dialoga med kulturami in civilizacijami v boju proti nestrpnosti, rasizmu in ksenofobiji.

8. V zvezi z varnostnimi zadevami namerava EU uporabljati razvijajočo se skupno evropsko varnostno in obrambno politiko, da preuči, kako skupaj s svojimi sredozemskimi partnerji okrepiti varnost na tem območju, ki naj temelji na sodelovanju.

9. Unija je že v preteklosti igrala dejavno vlogo v prizadevanjih za vzpostavitev pravičnega, celovitega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu in za uveljavitev stabilnosti in razvoja na območju. Sodelovanje, ki se je že začelo v okviru barcelonskega procesa, vidi kot odločilni dejavnik pri zagotavljanju temeljev za nadaljnji razvoj potem, ko bo dosežen mir. V okviru te skupne strategije in ob upoštevanju njenega odstavka 6 so cilji, ki si jih je zadala Evropska unija, naslednji:

- spodbujati nastanek pogojev, ki bodo stranem pomagali izvajati medsebojno sklenjene sporazume,

- razvijati podlago za normalne dobrososedske odnose in spodbujati strani k udeležbi v regionalnemu sodelovanju,

- prispevati k utrditvi miru na območju, vključno z ekonomsko integracijo in medsebojnim razumevanjem med civilnimi družbami.

10. Za izboljšanje učinkovitosti, učinka in razvidnosti dejavnosti in pobud EU na tem območju, bodo predmet zavzemanja naslednji splošni cilji:

- izboljšanje koordinacije, povezanosti in dopolnilnosti in zagotavljanje sinergij med različnimi obstoječimi regionalnimi in subregionalnimi dejavnostmi, instrumenti in poseganji EU ter njenih držav članic,

- zagotavljanje dopolnilnosti sredozemske politike EU s politikami EU do drugih partnerjev.

DEL III

PODROČJA DEJAVNOSTI IN POSEBNE POBUDE

11. EU bo skupaj s svojimi sredozemskimi partnerji opravila izčrpen pregled barcelonskega procesa z namenom dati temu procesu nov zagon in ga narediti bolj usmerjenega v dejanja in rezultate.

12. Evropska unija si bo prizadevala za uresničevanje v nadaljevanju navedenih posebnih pobud, ne da bi zavračala morebitne nove pobude, ki bi lahko, kjer je primerno, upoštevale specifične situacije in potrebe vpletenih držav, regij ali subregij.

Politični in varnostni vidiki

13. EU namerava politični in varnostni dialog s svojimi sredozemskimi partnerji okrepiti na vseh ravneh: na dvostranski ravni s posameznimi sredozemskimi partnerji; v okviru barcelonskega procesa vključno z Evrosredozemsko listino za mir in stabilnost po tem, ko bo začela veljati, in na drugih multilateralnih ravneh z naslednjimi cilji:

- opredeliti skupne temelje glede varnostnih vprašanj z namenom vzpostavitve skupnega prostora miru in stabilnosti,

- oblikovati ukrepe za partnerstvo, zlasti s pospeševanjem rednih posvetovanj in izmenjav informacij s sredozemskimi partnerji,

- pravočasno in primerno sporočati informacije o pobudah, ki bi lahko bile zanimive tudi za druge sredozemske partnerje,

- krepiti sodelovanje proti globalnim izzivom varnosti kot so terorizem, organizirani kriminal in prekupčevanje z drogami,

- sodelovati pri morebitnih dogovorih v zvezi s preprečevanjem konfliktov, kriznega upravljanja in rehabilitacije, skupaj s spodbujanjem mirnega reševanja konfliktov in sporov, vključno s pravnimi sredstvi,

- iskati možnosti za reševanje problemov v zvezi s protipehotnimi zemeljskimi minami na sredozemskem območju, s sodelovanjem pri izvajanju ukrepov, vključno z odstranjevanjem min, ozaveščanjem o nevarnostih in pomočjo žrtvam min, z namenom pospeševati cilje Ottawske konvencije,

- spodbujati sredozemske partnerje k podpisu in ratifikaciji vseh instrumentov o neširjenju, vključno z NPT, CWC, BWC in CTBT,

- zavzemati se za vzpostavitev medsebojno in dejanjsko preverljivega območja na Bližnjem vzhodu, ki bo brez orožja za množično uničevanje, jedrskega, kemičnega in biološkega orožja in njihovih izstrelitvenih sistemov.

V tem smislu bo EU upoštevala nadaljnje dosežke v razvoju skupne evropske varnostne in obrambne politike.

Demokracija, človekove pravice in vladavina prava

14. V okviru barcelonskega procesa in v dvostranskih odnosih s sredozemskimi partnerji (se) bo EU:

- dejavno zavzemala za krepitev demokratičnih institucij in vladavine prava, zlasti s političnim dialogom in podporo reformi pravosodja, izgradnji institucij in svobodi izražanja, predvsem s krepitvijo neodvisnih medijev,

- podpirala in spodbujala prizadevanja za pospeševanje dobrega javnega upravljanja,

- poudarjala pomembnost zavzemanja za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, skupaj s podporo vladnim in nevladnim akterjem na območju pri izobraževanju, nadzoru, zagovarjanju in ozaveščanju na področju človekovih pravic,

- v smislu Ustanovne Listine OZN in Splošne deklaracije o človekovih pravicah spodbujala pristop k mednarodnim instrumentom, ki zadevajo človekove pravice, skupaj s celovitim uresničevanjem državljanskih, kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih pravic, brez razlike glede na raso, spol, jezik ali vero,

- sprejela ukrepe, da prepriča vse sredozemske partnerje, da odpravijo smrtno kazen v skladu z dogovorjenimi smernicami EU.

Mir na Bližnjem vzhodu

15. Ob upoštevanju odstavka 6 te skupne strategije bo EU

- nudila strokovno znanje, sporočala zamisli in dajala na voljo dobre usluge pri posredovanju in pomoči glavnim stranem, udeleženim v mirovnem procesu, da bi olajšala sklenitev mirovnih sporazumov in pomagala pripraviti "obdobje po miru" na Bližnjem vzhodu,

- dejavno podpirala napredek na multilateralni ravni mirovnega procesa in pri tem izkoriščala sinergijske učinke barcelonskega procesa. Glede osrednjih vprašanj, kot sta voda in begunci, bo EU glede na zahteve nudila strokovno znanje,

- v smislu celovite rešitve in na zahtevo glavnih strani preučila vprašanje udeležbe svojih držav članic pri izvajanju varnostnih sporazumov na mestu samem,

- dala svoj prispevek mednarodnemu sodelovanju, ki je potrebno za uresničitev in utrditev miru na Bližnjem vzhodu, zlasti s pomočjo regionalnemu ekonomskemu sodelovanju in integraciji ter razširitvi trgovinskih tokov,

- delovala v prid krepitve stabilnosti na Bližnjem vzhodu s pomočjo sodelovanja na področju varnosti, s svojimi prispevki k izvajanju Evrosredozemske listine o miru in stabilnosti, ko bo ta sprejeta in bo začela veljati.

Ekonomski in finančni vidiki

16. EU bo:

- dejavno udeležena pri izvajanju evrosredozemskih sporazumov o pridružitvi, še zlasti z nadaljnjim pospeševanjem postopne liberalizacije trgovinske menjave na vseh področjih, ki so pomembna za partnerje, v skladu s pogoji Barcelonske deklaracije,

- vsa svoja prizadevanja usmerila v pospešitev sklenitve in v izvajanje preostalih sporazumov o pridružitvi,

- podpirala ukrepe za povečanje privlačnosti območja za investitorje, zlasti z ustvarjanjem večjega tržišča, spodbujanjem uskladitve politik, ki se nanašajo na notranji trg EU, izboljšanjem normativne ureditve, zagotavljanjem poštenega in enakega obravnavanja investitorjev in z boljšim ozaveščanjem znotraj EU o priložnostih za investiranje na območju,

- spodbujala in podpirala sodelovanje na subregionalni ravni, kot npr. znotraj Arabsko- magrebške unije, v okviru, ki omogoča prehod na širše regionalno sodelovanje,

- spodbujala in podpirala prizadevanja sredozemskih partnerjev za povečanje trgovine na ravni Jug-Jug, zlasti s trgovinskimi sporazumi in postopno uskladitvijo pravil o poreklu,

- pomagala sredozemskim partnerjem pri krepitvi njihove sposobnosti za oblikovanje primernih trgovinskih politik in za dejavno udeležbo v trgovinskih pogajanjih, zlasti glede razvoja evro-sredozemskega območja proste trgovine in prihodnjih pogajanj v okviru STO,

- spodbujala liberalizacijo plačil na tekočih računih, za čim hitrejšo dosego popolne liberalizacije gibanj kapitala. Spodbujala bo tudi uporabo evra kot pogodbene in plačilne denarne enote za trgovino v Sredozemlju,

- podpirala medsebojno povezanost infrastrukture med sredozemskimi partnerji in med njimi ter EU, ob uporabi izkušenj, pridobljenih na področju transevropskih omrežij (TEN) v transportu, energiji in telekomunikacijah,

- spodbujala usmeritve, ki krepijo vlogo zasebnega sektorja in se zavzemajo za majhna in srednje velika podjetja v partnerskih sredozemskih državah, zlasti izvozno usmerjena, kot eno od najbolj učinkovitih sredstev za širše ustvarjanje delovnih mest,

- zagotavljala, da bo primerna pozornost namenjena oblikovanju tržnega gospodarstva s socialno razsežnostjo, vključno s poglavitnimi delovnimi standardi in s spoštovanjem enakosti spolov.

17. EU bo spodbujala članstvo v STO za vse partnerje ob izpolnjevanju primernih pogojev.

18. EU bo v finančnem sodelovanju skrbela za maksimalni učinek preko proračuna EU, zlasti s pomočjo MEDA in EIB, z naslednjimi ukrepi:

- Evropska skupnost in države članice bodo svoje finančne in razvojne strategije za sodelovanje, programe in ukrepe usklajevale v dobro sredozemskih partnerjev in tudi sodelovale z drugimi donatorji, da bi zagotovile povezanost, dopolnilnost in, če je primerno, sofinanciranje,

- Evropska unija bo krepila gospodarski dialog s sredozemskimi partnerji, zlasti v smislu programiranja finančne pomoči, z namenom pospeševati hitrejšo gospodarsko tranzicijo, trdno davčno in monetarno politiko ter strukturne reforme,

- Komisija bo zagotavljala, da bodo druga sredstva iz proračuna Skupnosti, ki so na voljo sredozemskim partnerjem, porabljena na dopolnilen način. Potrebna bo izboljšana uskladitev z drugimi pomembnimi programi EU (peti okvirni program o raziskavah in razvoju, ki potrjuje mednarodno vlogo raziskav Skupnosti s partnerji, Synergy, LIFE, Interreg III).

19. EU se bo zavzemala za izboljšano integracijo strategij na področju voda in politik upravljanja z vodo na območju Sredozemlja.

Okolje

20. EU bo zagotovila, da se upošteva potreba po ukrepih za izboljšanje integracije okoljskih vprašanj z namenom zagotoviti trajnost gospodarskega razvoja.

Socialni in kulturni vidiki

21. Poleg sodelovanja v okviru evro-sredozemskega partnerstva bo EU:

- sprejela vse potrebne ukrepe za spodbujanje in lažje vključevanje civilne družbe skupaj z nadaljnjim razvojem medčloveških izmenjav med EU in sredozemskimi partnerji. NVO se bo spodbujalo k udeležbi pri sodelovanju na bilateralni in regionalnih ravneh. Posebna pozornost bo namenjena medijem in univerzam,

- s podporo prizadevanjem za pospeševanje sodelovanja v socialnih zadevah skupaj z zavzemanjem za enake možnosti moških in žensk in za krepitev socialnega dialoga,

- s spodbujanjem prizadevanj za izboljšanje izobrazbe in poklicnega usposabljanja, zlasti mladih in žensk, s ciljem njihovega uspešnejšega vključevanja na trg dela. V tem pogledu bo regionalno sodelovanje doseglo izboljšave z izmenjavo najboljših metod, prenosom znanja in izgradnjo zmogljivosti.

Pravosodje in notranje zadeve

22. Na temelju acquisa barcelonskega procesa in na zaključkih Evropskega sveta v Tampereju, (se) bo EU:

- delovala v skladu z Ženevsko konvencijo o beguncih in drugimi ustreznimi instrumenti ter se zavzemala za njihovo polno spoštovanje s strani sredozemskih partnerjev,

- preučila poenostavitev in pospešitev postopkov za izdajanje vizumov,

- spodbujala odkrivanje stičnih točk med različno zasnovanimi pravnimi sistemi zaradi reševanja vprašanj civilnega prava, ki se nanaša na posameznike, kot so zakoni o dedovanju in družinskem pravu vključno z razvezo,

- zavzemala za preglednost in večjo predvidljivost pravnih sistemov partnerjev, da bi spodbujala tuje naložbe in spodbujala legalne migrante k dejavnostim, ki so v prid skupnemu razvoju z njihovimi matičnimi državami,

- zagotavljala, da bodo pravila za prenos dobičkov liberalizirana in poiskala rešitve za preprečevanje dvojnega obdavčenja, zlasti pri legalnih migrantih in tistih z dvojnim državljanstvom,

- oblikovala učinkovite mehanizme sodelovanja v boju proti omrežjem ilegalnih imigracij, vključno s trgovanjem z ljudmi, kakor tudi s sklenitvijo dogovorov o prevzemu lastnih državljanov in državljanov iz tretjih držav ter oseb brez državljanstva,

- začela dialoge, z namenom vzpostaviti sodobne in učinkovite sisteme za nadzor meje, ki bodo, inter alia, nudili možnosti programov usposabljanja in izmenjave uslužbencev,

- delala skupaj s sredozemskimi partnerji pri reševanju vprašanja migracij ob polnem upoštevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih resničnosti, s katerimi se soočajo partnerske države. Tak pristop zahteva boj proti revščini, izboljšanje življenjskih pogojev in možnosti zaposlitve, preprečevanje konfliktov, utrditev demokratičnih držav in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic,

- oblikovala skupni pristop, ki bo zagotavljal vključitev v družbo državljanov sredozemskih partnerjev, ki določen čas zakonito bivajo v državi članici in imajo dolgoročno dovoljenje za bivanje, z namenom približevanja njihovega pravnega statusa v tej državi članici statusu državljanov EU,

- izmenjavala informacije in statistike s sredozemskimi partnerji o migracijskih tokovih.

23. EU bo še naprej razvijala svoje sodelovanje s sredozemskimi partnerji zaradi boja proti organiziranemu kriminalu, vključno s nedovoljeno trgovino s prepovedanimi drogami in pranjem denarja, zlasti

- s pomočjo pri usposabljanju članov pravosodnih organov in organov sodnega pregona s poudarkom na vsebini acquisa Evropskih skupnosti o področju organiziranega kriminala,

- s ponujenim sodelovanjem sredozemskim partnerjem za oblikovanje potrebnega pravnega, institucionalnega in pravosodnega okvira za učinkovito preganjanje teh kaznivih dejanj in za oblikovanje mehanizmov sodelovanja v boju proti čezmejnemu kriminalu.

EU bo še naprej spodbujala sredozemske partnerje naj pristopijo k mednarodnim konvencijam ZN proti terorizmu in sledijo načelu, da mora boj proti terorizmu trdno temeljiti na načelih mednarodnega prava in na spoštovanju človekovih pravic.

DEL IV

INSTRUMENTI IN SREDSTVA

Splošne določbe

24. To skupno strategijo izvajajo institucije EU in organi, od katerih vsak deluje v okviru pooblastil, ki jim jih dajejo pogodbe in skladno z veljavnimi postopki, ki so v skladu s temi pogodbami.

25. V zvezi z vidiki te skupne strategije, ki spadajo v okvir SZVP Unije, Generalni sekretar Sveta/Visoki predstavnik za SZVP, ob podpori posebnega odposlanca za mirovni proces na Bližnjem vzhodu deluje v pomoč Svetu in predsedstvu pri njenem izvajanju in pri izvajanju aktov, sprejetih na tej podlagi. Brez vpliva na svoja pooblastila v skladu s Pogodbo ES, je Komisija v celoti vključena v skladu s členoma 18 in 27 Pogodbe EU.

26. Svet in Komisija v skladu s členom 3 Pogodbe EU zagotavljata doslednost, enotnost in učinkovitost ukrepanja s strani Unije. Učinkovitost te skupne strategije se bo stopnjevala ob zagotavljanju največje možne povezanosti med različnimi instrumenti in področji dejavnosti Unije in med dejavnostmi Unije in dejavnostmi njenih držav članic. Unija zagotavlja komplementarnost svoje politike do Sredozemlja z drugimi politikami.

27. Države članice k ciljem te skupne strategije prispevajo s primerno in usklajeno uporabo vseh ustreznih instrumentov in sredstev, ki so jim na voljo. Ta skupna strategija ne bo vplivala na obstoječa pravila po katerih države članice priznavajo druge države, odločajo o članstvu neke države v mednarodnih organizacijah ali odločajo o vzdrževanju in vodenju bilateralnih diplomatskih ali drugih odnosov (politični, športni in kulturni bilateralni odnosi).

Svet, Komisija in države članice

28. Svet, Komisija in države članice:

- v skladu s svojimi pristojnostmi in sposobnostmi revidirajo obstoječe ukrepe, programe, instrumente in politike, ki ne spadajo v okvir Barcelonske deklaracije in akte za njeno izvajanje, da zagotovijo skladnost s to skupno strategijo in da, v primeru neskladij, opravijo potrebne prilagoditve ob prvem možnem datumu revizije,

- na celovit in primeren način uporabljajo obstoječe instrumente in sredstva ter ustrezne programe EU in njenih držav članic in v ta namen uvedejo in vodijo indikativni popis razpoložljivih sredstev Unije, Skupnosti in držav članic, s pomočjo katerih bo potekalo izvajanje te skupne strategije.

Usklajevanje

29. Države članice si dodatno prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov namenjenih sredozemskemu območju, vključno znotraj regionalnih in mednarodnih organizacij kot so Svet Evrope, ZN, OVSE in mednarodne finančne organizacije; pri tem usklajevanju se primerno upoštevajo pristojnosti Skupnosti.

30. Države članice, ki sodelujejo v drugih forumih, bodisi da so njihove dejavnosti v zvezi s Sredozemljem njihov glavni cilj ali postranska dejavnost, to storijo na način, ki je skladen s cilji te skupne strategije.

31. Predstavniki držav članic in Komisija v partnerskih sredozemskih državah pri usklajevanju svojih dejavnosti na kraju samem v celoti upoštevajo to skupno strategijo.

32. Svet, Komisija in države članice delajo v smeri izboljšane učinkovitosti sodelovanja z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami in cilje te skupne strategije skušajo doseči v sodelovanju z drugimi podobno mislečimi državami.

Izvajanje in revizija

33. Evropski Svet nalaga Svetu, da:

- naj zagotovi, da vsako prihodnje predsedstvo v okviru svojega splošnega programa Svetu predstavi prednostne naloge pri izvajanju te skupne strategije, ki temeljijo na ciljih iz dela II in na primeren način upošteva področja ukrepanja iz dela III,

- naj revidira in oceni ukrepe Unije v skladu s to skupno strategijo in Evropskemu Svetu poroča o napredku pri doseganju ciljev vsaj enkrat letno,

- naj oceni položaj v sredozemskem območju in ugotovi stanje v sodelovanju sredozemskih partnerjev pri izvajanju te skupne strategije ter poda oceno v svojem poročilu Evropskemu svetu,

- da, kjer je potrebno, Evropskemu svetu predloži priporočila glede sprememb delov II in III te skupne strategije.

34. Komisija k navedenemu prispeva v okviru svojih pristojnosti.

Sodelovanje s sredozemskimi partnerji

35. Evropska unija in njene države članice pri izvajanju te skupne strategije tesno sodelujejo s svojimi sredozemskimi partnerji, zlasti ob uporabi pridružitvenih sporazumov in z Evrosredozemskim odborom za barcelonski proces, vključno z upoštevanjem priporočil in skrbi, ki jih izrazijo sredozemski partnerji.

DEL V

Veljavnost

36. Ta skupna strategija se uporablja od datuma objave za začetno obdobje štirih let. Na priporočilo Sveta jo Evropski svet lahko podaljša, revidira in, če je potrebno, prilagodi.

Objava

37. Ta Skupna strategija se objavi v Uradnem listu.

V Santa Maria da Feiri, 19. junija 2000

Za Evropski svet

Predsednik

A. Guterres

--------------------------------------------------