31999R2790

Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999

z dne 22. decembra 1999

o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj [1], kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1215/1999 [2], in zlasti člena 1 Uredbe,

ob objavi predloga te uredbe [3],

ob posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalne poslovne običaje in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 81(3) Pogodbe (prej člen 85(3)) za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, ki spadajo v člen 81(1).

(2) Do zdaj pridobljene izkušnje omogočajo določitev skupine vertikalnih sporazumov, za katere velja, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3).

(3) Ta skupina vključuje vertikalne sporazume za nakup ali prodajo blaga ali storitev, če take sporazume sklenejo nekonkurenčna podjetja, nekateri konkurenti ali nekatera združenja trgovcev na drobno; vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o odstopu ali uporabi pravic intelektualne lastnine; v tej uredbi izraz "vertikalni sporazumi" vključuje ustrezna usklajena ravnanja.

(4) Za uporabo člena 81(3) z uredbo ni treba opredeliti tistih vertikalnih sporazumov, ki lahko spadajo v člen 81(1); pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 81(1) je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo trga na strani ponudbe in povpraševanja.

(5) Ugodnost skupinske izjeme mora biti omejena na vertikalne sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3).

(6) Vertikalni sporazumi iz skupine, opredeljene v tej uredbi, lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost znotraj proizvodne ali distribucijske verige, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji; zlasti lahko vodijo do zmanjšanja transakcijskih in distribucijskih stroškov strank ter do kar najvišje ravni njihove prodaje in naložb.

(7) Verjetnost, da bodo taki vplivi na izboljšanje učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči zadevnih podjetij, tako pa tudi od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih ima kupec zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in namena uporabe za zamenljive ali medsebojno nadomestljive.

(8) Domnevati je mogoče, da kadar delež dobavitelja na upoštevnem trgu ne presega 30 %, vertikalni sporazumi, ki ne vsebujejo nekaterih vrst hudih protikonkurenčnih omejitev, na splošno vodijo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije in potrošnikom omogočajo pravičen delež doseženih koristi; v vertikalnih sporazumih, ki vsebujejo obveznosti izključne dobave, je za določitev celovitih učinkov takih vertikalnih sporazumov na trgu bistven tržni delež kupca.

(9) Če tržni deleži presegajo prag 30 %, ni mogoče domnevati, da bodo imeli vertikalni sporazumi, ki spadajo v področje uporabe člena 81(1), objektivne pozitivne učinke take vrste in obsega, da bi odtehtali negative učinke, ki jih imajo za konkurenco.

(10) Ta uredba ne sme izvzemati vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za doseganje zgoraj omenjenih pozitivnih učinkov; od ugodnosti skupinske izjeme, določene s to uredbo, je treba ne glede na tržni delež zadevnega podjetja izključiti zlasti vertikalne sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudih protikonkurenčnih omejitev, kot so minimalne in fiksne cene za nadaljnjo prodajo ter nekatere vrste ozemeljske zaščite.

(11) Da se zagotovi dostop do upoštevnega trga ali prepreči dogovarjanje na njem, je treba skupinski izjemi dodati nekatere pogoje; v ta namen mora biti izjema o prepovedi konkurence omejena na obveznosti, ki ne presegajo določenega trajanja; iz enakih razlogov mora biti iz ugodnosti te uredbe izvzeta vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

(12) Omejitev tržnega deleža, izključitev nekaterih vertikalnih sporazumov iz skupinske izjeme in pogoji, predvideni v tej uredbi, navadno zagotavljajo, da sporazumi, za katere velja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov.

(13) V nekaterih primerih, ko imajo sporazumi, ki spadajo v to uredbo, kljub temu učinke, nezdružljive s členom 81(3), lahko Komisija odpravi ugodnost skupinske izjeme; to se lahko zgodi zlasti, če ima kupec pomembno tržno moč na upoštevnem trgu, na katerem preprodaja blago ali opravlja storitve, ali če imajo vzporedne mreže vertikalnih sporazumov podobne učinke, ki znatno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem; do takšnih skupnih učinkov lahko pride na primer pri selektivni distribuciji ali prepovedi konkurence.

(14) Uredba št. 19/65/EGS pooblašča pristojne organe držav članic, da odpravijo ugodnost skupinske izjeme v zvezi z vertikalnimi sporazumi, katerih učinki so nezdružljivi s pogoji, določenimi v členu 81(3), če se taki učinki čutijo na ozemlju katere od njih ali na njegovem delu in če ima tako ozemlje značilnosti samostojnega geografskega trga; države članice morajo zagotoviti, da izvajanje tega pooblastila za odvzem ne posega v enotno uporabo pravil konkurence Skupnosti na celotnem skupnem trgu ali popolnega učinka ukrepov, sprejetih zaradi izvajanja teh pravil.

(15) Da se okrepi nadzor nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne omejevalne učinke in pokrivajo več kakor 50 % danega trga, lahko Komisija razglasi, da ta uredba ne velja za vertikalne sporazume, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 81 za take sporazume.

(16) Ta uredba ne posega v uporabo člena 82.

(17) V skladu z načelom primarnosti prava Skupnosti ne sme noben ukrep, sprejet v skladu z nacionalnimi zakoni o konkurenci, posegati v enotno uporabo pravil konkurence Skupnosti na celotnem skupnem trgu ali na celovito učinkovanje vseh ukrepov, sprejetih zaradi izvajanja teh pravil, vključno s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V tej uredbi:

(a) "konkurenčna podjetja" pomenijo dejanske ali potencialne dobavitelje na istem proizvodnem trgu: proizvodni trg vključuje blago ali storitve, ki jih ima kupec zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in njihove predvidene uporabe za zamenljive ali nadomestljive s pogodbenim blagom ali storitvami;

(b) "prepoved konkurence" pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam, ali vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora od dobavitelja ali drugega podjetja, ki ga določi dobavitelj, kupiti za več kakor 80 % vseh svojih nakupov pogodbenega blaga ali storitev in njihovih nadomestkov na upoštevnem trgu, izračunano na podlagi vrednosti njegovih nakupov v prejšnjem koledarskem letu;

(c) "obveznost izključne dobave" pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere dobavitelj s sporazumom določeno blago ali storitve prodaja le enemu kupcu znotraj Skupnosti za določeno uporabo ali za nadaljnjo prodajo;

(d) "sistem selektivne distribucije" pomeni distribucijski sistem, pri katerem se dobavitelj zaveže, da bo prodajal pogodbeno blago ali storitve, bodisi neposredno bodisi posredno, samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih meril, ti pa se zavežejo, da takega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem;

(e) "pravice intelektualne lastnine" vključujejo pravice industrijske lastnine, avtorsko in sorodne pravice;

(f) "tehnično znanje in izkušnje" pomenijo skupek nepatentiranih uporabnih informacij, ki izhajajo iz dobaviteljevih izkušenj in preizkušanja ter so zaupne, bistvene in določene; v zvezi s tem "zaupne" pomeni, da tehnično znanje in izkušnje kot celota ali natančna razporeditev in skupek njihovih sestavnih delov niso splošno znani ali zlahka dostopni; "bistvene" pomeni, da tehnično znanje in izkušnje vsebujejo informacije, ki so za kupca pri uporabi, prodaji ali nadaljnji prodaji pogodbenega blaga ali storitev nujne; "določene" pomeni, da morajo biti tehnično znanje in izkušnje opisani dovolj razumljivo, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti;

(g) "kupec" vključuje podjetje, ki na podlagi sporazuma, povezanega s členom 81(1) Pogodbe, prodaja blago ali storitve za račun drugega podjetja.

Člen 2

1. V skladu s členom 81(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe, člen 81(1) ne velja za sporazume ali usklajena ravnanja, ki jih skleneta dve ali več podjetij, od katerih za namene sporazuma vsako posluje na različni stopnji proizvodnje ali distribucijske verige, in ki se nanašajo na pogoje, po katerih lahko pogodbene stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo nekatero blago ali storitve ("vertikalni sporazumi").

Ta izjema velja, če taki sporazumi vsebujejo omejitve konkurence, ki spadajo v področje uporabe člena 81(1) ("vertikalne omejitve").

2. Izjema, predvidena v odstavku 1, velja za vertikalne sporazume, sklenjene med podjetniškim združenjem in njegovimi člani ali med tem združenjem in njegovimi dobavitelji, le, če so vsi njegovi člani trgovci na drobno in če noben član združenja, skupaj s povezanimi podjetji, nima skupnega letnega prometa, ki presega 50 milijonov EUR; ta uredba velja za vertikalne sporazume, ki jih sklenejo takšna združenja, in ne vpliva na uporabo člena 81 za horizontalne sporazume, sklenjene med člani združenja, ali sklepe, ki jih sprejme združenje.

3. Izjema, predvidena v odstavku 1, velja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo določbe o prenosu pravic intelektualne lastnine kupcu ali o kupčevi uporabi pravic intelektualne lastnine, če te določbe ne predstavljajo temeljnega namena takih sporazumov in so neposredno povezane z uporabo, prodajo ali preprodajo blaga ali storitev s strani kupca ali njegovih odjemalcev. Izjema velja ob pogoju, da te določbe v zvezi s pogodbenim blagom ali storitvami ne vsebujejo omejitev konkurence, ki imajo enak cilj ali učinek kakor vertikalne omejitve, ki po tej uredbi niso izvzete.

4. Izjema, predvidena v odstavku 1, ne velja za vertikalne sporazume, sklenjene med konkurenčnimi podjetji; vendar pa velja, če konkurenčna podjetja sklenejo enostranski vertikalni sporazum in:

(a) ima kupec skupni letni promet, ki ne presega 100 milijonov EUR, ali

(b) je dobavitelj proizvajalec ali distributer blaga, kupec pa distributer, ki ne proizvaja blaga, konkurenčnega pogodbenemu blagu, ali

(c) je dobavitelj ponudnik storitev na več stopnjah trgovine, medtem ko kupec ne zagotavlja konkurenčnih storitev na tisti stopnji trgovine, na kateri kupuje pogodbene storitve.

5. Ta uredba ne velja za vertikalne sporazume, katerih predmet spada na področje uporabe katere koli druge uredbe o skupinski izjemi.

Člen 3

1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena izjema, predvidena v členu 2, velja pod pogojem, da tržni delež, ki ga ima dobavitelj, ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem prodaja pogodbeno blago ali storitve.

2. Pri vertikalnih sporazumih, ki vsebujejo obveznosti izključne dobave, izjema iz člena 2 velja pod pogojem, da tržni delež, ki ga ima kupec, ne presega 30 % upoštevnega trga, na katerem kupuje pogodbeno blago ali storitve.

Člen 4

Izjema, predvidena v členu 2, ne velja za vertikalne sporazume, katerih namen je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenih strank:

(a) omejitev možnosti kupca, da določi svojo prodajno ceno, brez poseganja v možnost dobavitelja, da določi maksimalno prodajno ceno ali priporoči prodajno ceno, pod pogojem, da to ne vodi k fiksnim ali minimalnim prodajnim cenam zaradi pritiska ali spodbud katere koli pogodbene stranke;

(b) omejitev ozemlja, na katero lahko kupec prodaja pogodbeno blago ali storitve, ali odjemalcev, ki jim lahko to prodaja, razen:

- omejitve aktivne prodaje na izključno ozemlje ali izključni skupini odjemalcev, ki si jo je pridržal dobavitelj ali ki jo je dobavitelj dodelil drugemu kupcu, če ta omejitev kupčevim odjemalcem ne omejuje prodaje,

- omejitve prodaje končnim uporabnikom, naložene kupcu, ki deluje na stopnji trgovine na debelo,

- omejitve prodaje nepooblaščenim distributerjem, naložene članom sistema selektivne distribucije, in

- omejitve možnosti kupcu, da prodaja sestavne dele, dobavljene za vgradnjo, odjemalcem, ki bi jih uporabili za proizvodnjo blaga enake vrste, kakršno proizvaja dobavitelj;

(c) omejitev, da bi končnim uporabnikom aktivno ali pasivno prodajali člani sistema selektivne distribucije, ki posluje na stopnji trgovine na drobno, kar pa ne vpliva na možnost prepovedi članu sistema, da bi posloval z nepooblaščenega sedeža podjetja;

(d) omejitev navzkrižnih dobav med distributerji znotraj sistema selektivne distribucije, tudi med distributerji, ki poslujejo na različni stopnji trgovine;

(e) omejitev, o kateri sta se dogovorila dobavitelj sestavnih delov in kupec, ki te sestavne dele vgrajuje, in ki dobavitelja omejuje, da bi sestavne dele prodajal kot nadomestne dele končnim uporabnikom ali serviserjem ali drugim ponudnikom storitev, ki jim kupec ni zaupal popravila ali servisiranja svojega blaga.

Člen 5

Izjema, predvidena v členu 2, ne velja za nobeno od naslednjih obveznosti v vertikalnih sporazumih:

(a) vsako neposredno ali posredno prepoved konkurence, katere trajanje je nedoločeno ali daljše od petih let. Šteje se, da je bila prepoved konkurence, ki se molče podaljšuje, po preteku petih let dogovorjena za nedoločen čas. Vendar pa časovna omejitev petih let ne velja, če kupec prodaja pogodbeno blago in storitve iz poslovnih prostorov in z zemljišča, ki je v dobaviteljevi lasti ali ga dobavitelj najame od tretjih oseb, nepovezanih s kupcem, pod pogojem, da trajanje prepovedi konkurence ni daljše od obdobja, v katerem kupec zaseda poslovne prostore in zemljišče;

(b) vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, razen če je taka obveznost:

- povezana z blagom ali storitvami, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam,

- omejena na poslovne prostore in zemljišče, s katerega je kupec posloval v obdobju veljavnosti pogodbe, in

- nujna za zaščito tehničnega znanja in izkušenj, ki jih je dobavitelj prenesel na kupca,

in ob podmeni, da je trajanje take prepovedi konkurence omejeno na eno leto po prenehanju sporazuma; ta obveznost ne posega v možnost nalaganja časovno neomejene omejitve glede uporabe ter razkritja tehničnega znanja in izkušenj, ki niso splošno znani;

(c) vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

Člen 6

Komisija lahko v skladu s členom 7(1) Uredbe št. 19/65/EGS odpravi ugodnost te uredbe, če v katerem koli posebnem primeru ugotovi, da imajo vertikalni sporazumi, za katere ta uredba velja, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s pogoji, navedenimi v členu 81(3) Pogodbe, zlasti pa, če je dostop do upoštevnega trga ali konkurenca na njem znatno omejena s kumulativnim učinkom vzporednih mrež s podobnimi vertikalnimi omejitvami, kakršne izvajajo konkurenčni dobavitelji ali kupci.

Člen 7

Če imajo v katerem koli posebnem primeru vertikalni sporazumi, za katere velja izjema iz člena 2, nezdružljive učinke s pogoji iz člena 81(3) Pogodbe na ozemlju države članice ali na njegovem delu, ki ima vse značilnosti samostojnega geografskega trga, lahko pristojni organ države članice pod enakimi pogoji, kakršni so navedeni v členu 6, odpravi ugodnost uporabe te uredbe v zvezi s tem ozemljem.

Člen 8

1. V skladu s členom 1 Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da kadar vzporedne mreže s podobnimi vertikalnimi omejitvami pokrivajo več kakor 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne velja za vertikalne sporazume s posebnimi omejitvami, ki se nanašajo na ta trg.

2. Uredba v skladu z odstavkom 1 ne začne veljati prej kakor šest mesecev po sprejetju.

Člen 9

1. Tržni delež v višini 30 %, predviden v členu 3(1), se izračuna na podlagi tržne vrednosti pogodbenega blaga ali storitev in drugega blaga ali storitev, ki jih proda dobavitelj, kupec pa jih ima zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in njihove predvidene uporabe za medsebojno zamenljive ali nadomestljive; če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom fizične prodaje. Za namene člena 3(2) se za izračun tržnega deleža uporablja vrednost nakupa na trgu ali njegove ocene.

2. Za namene uporabe mejnega tržnega deleža, predvidenega v členu 3, veljajo naslednja pravila:

(a) tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto;

(b) tržni delež vključuje vse blago ali storitve, dobavljene povezanim distributerjem za prodajo;

(c) če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad to raven, ne da bi presegel 35 %, izjema, predvidena v členu 2, še naprej velja za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil prvič presežen 30-odstotni mejni tržni delež;

(d) če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad 35 %, izjema, predvidena v členu 2, še naprej velja za eno koledarsko leto po letu, v katerem je bil prvič presežen 35-odstotni mejni tržni delež;

(e) ugodnosti iz točk (c) in (d) ni mogoče kombinirati tako, da bi presegli obdobje dveh koledarskih let.

Člen 10

1. Da bi izračunali skupni letni promet v smislu člena 2(2) in (4), je treba promet, ki ga je v prejšnjem poslovnem letu dosegla zadevna pogodbena stranka vertikalnega sporazuma, in promet, ki so ga dosegla njena povezana podjetja v zvezi z vsem blagom in storitvami, brez vseh davkov in drugih dajatev, sešteti. V ta namen se ne upoštevajo posli med pogodbeno stranko vertikalnega sporazuma in njenimi povezanimi podjetji ali med njenimi povezanimi podjetji.

2. Izjema, predvidena v členu 2, ostane v veljavi, če v katerem koli obdobju dveh zaporednih poslovnih let prag skupnega letnega prometa ni presežen za več kakor 10 %.

Člen 11

1. Za namene te uredbe izrazi "podjetje", "dobavitelj" in "kupec" vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.

2. "Povezana podjetja" so:

(a) podjetja, v katerih lahko pogodbena stranka sporazuma neposredno ali posredno:

- uresničuje več kakor polovico glasovalnih pravic ali

- imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

- ima pravico upravljati posle podjetja;

(b) podjetja, ki imajo nad stranko sporazuma, neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila, našteta pod (a);

(c) podjetja, v katerih ima podjetje, navedeno pod (b), neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila, našteta pod (a);

(d) podjetja, v katerih ima pogodbena stranka sporazuma skupaj z enim ali več podjetji, navedenimi pod (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice in pooblastila, našteta pod (a);

(e) podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila, navedena pod (a), skupaj:

- pogodbene stranke sporazuma ali povezana podjetja vsake od njih, navedena pod (a) do (d), ali

- ena ali več pogodbenih strank sporazuma ali eno ali več njihovih povezanih podjetij, navedenih pod (a) do (d), in ena ali več tretjih oseb.

3. Za namene člena 3 se tržni delež, ki ga imajo podjetja, navedena v odstavku 2(e) tega člena, po enakih delih dodeli vsakemu podjetju, ki ima pravice ali pooblastila, našteta v odstavku 2(a).

Člen 12

1. Izjeme, predvidene v uredbah Komisije (EGS) št. 1983/83 [4], (EGS) št. 1984/83 [5] in (EGS) št. 4087/88 [6], veljajo do 31. maja 2000.

2. Prepoved, določena v členu 81(1) Pogodbe ES, v obdobju od 1. junija 2000 do 31. decembra 2001 ne velja za sporazume, že veljavne 31. maja 2000, ki ne izpolnjujejo pogojev za izjeme, predvidene v tej uredbi, vendar pa izpolnjujejo pogoje za izjeme, predvidene v uredbah (EGS) št. 1983/83, (EGS) št. 1984/83 ali (EGS) št. 4087/88.

Člen 13

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2000.

Uporablja se od 1. junija 2000, razen člena 12(1), ki velja od 1. januarja 2000.

Ta uredba velja do 31. maja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 1999

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL 36, 6.3.1965, str. 533/65.

[2] UL L 148, 15.6.1999, str. 1.

[3] UL C 270, 24.9.1999, str. 7.

[4] UL L 173, 30.6.1983, str. 1.

[5] UL L 173, 30.6.1983, str. 5.

[6] UL L 359, 28.12.1988, str. 46.

--------------------------------------------------