31999R2655

Uredba Komisije (ES) št. 2655/1999

z dne 16. decembra 1999

o spremembah Uredbe (ES) št. 2221/95 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo izvoznih nadomestil, in o spremembah Uredbe (ES) št. 3122/94 o določitvi meril za analizo tveganja v zvezi s kmetijskimi proizvodi, za katere se dobijo izvozna nadomestila

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski [1], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 [2], in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2221/95 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1167/97 [4], določa pravila za uporabo Uredbe (EGS) št. 386/90; ker je zaradi upoštevanja izkušenj in priporočil Računskega sodišča treba spremeniti ta pravila, da se izboljša učinkovitost pregledov.

(2) Ob upoštevanju skupnega zneska izvoznih nadomestil je delež, dodeljen proizvodom, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi, zanemarljiv, po drugi strani pa je delež fizičnih pregledov, ki se opravljajo za proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I, velik. Da bi bolje izkoristili sredstva nadzora, bi bilo treba to neravnovesje zmanjšati. To se deloma lahko doseže z znižanjem odstotne stopnje pregledov za proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I, na 0,5 %. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da pri izračunu najnižje stopnje pregledov, ki ga je treba opraviti v skladu s členom 3 Uredbe (EGS) št. 386/90, ne upoštevajo izvoznih deklaracij, ki se nanašajo na majhne količine ali majhen znesek nadomestil.

(3) Člen 21(1) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 [5] določa, da se ne dodeljujejo izvozna nadomestila za proizvode, katerih zdravstvena trgovsko običajna kakovost ni primerna na dan, ko se sprejme izvozna deklaracija. Čeprav ni možno pregledati vseh proizvodov, ki gredo v izvoz, ker so zmogljivosti za laboratorijske analize omejene, pa je treba opraviti nadaljnje preverjanje, kadar obstaja dvom glede zdravstvene in trgovsko običajne kakovosti proizvoda, po potrebi z laboratorijskim preskušanjem.

(4) Pregled laboratorijskega preskušanja je pokazal, da bi bilo treba zahtevo po obveznem laboratorijskem preskušanju omiliti, kadar je na voljo nedvoumno zagotovilo, ki temelji na večkratnih zadovoljivih ugotovitvah glede enakega proizvoda istega izvoznika.

(5) Razlika obstaja med postopki, ki veljajo za izvozne pošiljke v velikih pristaniščih, kadar gre za veliko različnih proizvodov in širok obseg izvoznikov, in postopki, ki doletijo izvozne pošiljke na carinskih uradih, kjer se obravnava le omejen izbor proizvodov majhnega števila izvoznikov. V zadnjem primeru se izvozne pošiljke temeljiteje pregledajo. Na takšnih carinskih uradih mora izbira pošiljk za fizični pregled temeljiti na manjšem reprezentativnem vzorcu.

(6) Predpise o pregledih zamenjave je treba oblikovati prožneje, da se bodo pregledi lahko opravljali v skladu z analizo tveganja.

(7) V oceni izvajanja Uredbe (EGS) št. 386/90 se zahteva, da bi morale biti države članice zavezane k predložitvi letne ocene o izvajanju in učinkovitosti pregledov, ki potekajo po tej uredbi.

(8) Da se pripomore k dejanski uporabi novih določb in glede na jasnost, je treba člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 3122/94 [6] nadomestiti s členom 5a(1).

(9) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem pristojnega upravljalnega odbora,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2221/95 se spremeni:

1. Člen 2(3) se zamenja z naslednjimi stavki:

"Pri izračunu najmanjše stopnje pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s členom 3(2)Uredbe (EGS) št. 386/90, se države članice lahko odločijo, da ne bodo upoštevale izvoznih deklaracij, pri katerih količine ne presegajo:

- 5000 kg pri žitih in rižu,

- 1000 kg pri sadju in zelenjavi, pa tudi proizvodih, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi,

- 500 kg pri drugih proizvodih.

Države članice se lahko odločijo tudi za drugo možnost, da ne upoštevajo izvoznih deklaracij, nanašajočih se na zneske izvoznih nadomestil, ki so manjši od 200 evrov."

2. V členu 5 se doda naslednji novi odstavek:

"5. Kadar namreč obstaja dvom glede zdravstvene, trgovske in običajne kakovosti proizvoda, carinski urad preveri izpolnjevanje veljavnih določb Skupnosti, zlasti tistih, ki se nanašajo na sanitarne in fitosanitarne predpise Skupnosti. Če na carinskem uradu menijo, da je to potrebno, opravijo, ali poskrbijo, da se opravi, laboratorijsko preskušanje, pri čemer navedejo namen preskusa."

3. Vstavi se naslednji člen:

"Člen 5a

Če država članica uporablja sistem analize tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90, se uporabljajo naslednja pravila:

1. Odstotek fizičnih pregledov, opravljenih na proizvodih, ki ne spadajo v Prilogo I, se ne upošteva pri izračunu splošne stopnje 5 % za vse sektorje. V tem primeru je najmanjša 0,5-odstotna stopnja obvezna za vse proizvode, ki ne spadajo v Prilogo I.

2. Če je stopnja izvoznega nadomestila odvisna od določene vsebine in proizvod z enako oznako nomenklature za nadomestilo ali tarifno oznako redno izvaža isti izvoznik in če glede na laboratorijsko preskušanje v zadnjih šestih mesecih ni bilo neskladnosti s finančnimi posledicami, ki bi presegale 200 evrov od bruto zneska izvoznega nadomestila, potem je treba z odstopanjem od člena 5(4) vzeti reprezentativne vzorce samo pri 50 % fizičnih pregledov. Če se med laboratorijskim preskušanjem ugotovi neskladje s finančnimi posledicami, ki presegajo 200 evrov od bruto zneska izvoznega nadomestila, je treba v naslednjih šestih mesecih jemati vzorce za vse fizične preglede.

3. Za carinske urade izvoza, prek katerih nekaj izvoznikov (največ pet) izvaža omejen obseg proizvodov (največ iz dveh proizvodnih sektorjev), se število fizičnih pregledov lahko zniža na najmanj stopnjo 2 % na proizvodni sektor. Sektorji z manj kakor 20 izvoznimi deklaracijami letno na carinski urad se ne upoštevajo pri določanju števila sektorjev. Carinski uradi lahko uporabljajo te določbe za vse koledarsko leto na podlagi statističnih podatkov za predhodno koledarsko leto, tudi kadar so izvozne deklaracije izdane dodatnim izvoznikov ali so izdane za dodatne proizvodne sektorje med letom."

4. Člen 9(2) se nadomesti z naslednjimi stavki:

"Če carinski urad izvoza ni zapečatil prevoznega sredstva ali embalaže, potem:

(a) je brez poseganja v nadzorstvene ukrepe, ki temeljijo na drugih določbah, treba opraviti preglede zamenjave, kolikor je mogoče, ob upoštevanju analize tveganja,

in

(b) število pregledov zamenjave ne sme biti manjše od števila dni, od katerih proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za izvozna nadomestila, zapustijo carinsko območje Skupnosti prek posamičnega carinskega urada izstopa."

5. Vstavi se naslednji člen:

"Člen 9a

Vsako leto pred 1. aprilom morajo države članice Komisiji poslati poročilo o oceni izvajanja in učinkovitosti te uredbe."

Člen 2

Člen 4 Uredbe (ES) št. 3122/94 se črta.

Člen 3

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporabljati se začne 1. januarja 2000.

Določbe člena 9a se bodo prvič uporabile za preglede, ki se bodo opravljali v letu 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 1999

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 42, 16.2.1990, str. 6.

[2] UL L 24, 29.1.1994, str. 2.

[3] UL L 224, 21.9.1995, str. 13.

[4] UL L 169, 27.6.1997, str. 12.

[5] UL L 102, 17.4.1999, str. 11.

[6] UL L 330, 21.12.1994, str. 31.

--------------------------------------------------