31999R1334

Uredba Sveta (ES) št. 1334/1999

z dne 21. junija 1999

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz magnezijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetu s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1) Junija leta 1992 so bili za uvoz kavstičnega žganega magnezijevega oksida (v nadaljnjem besedilu: "KŽM") s poreklom iz Ljudske republike Kitajske uvedeni dokončni protidampinški ukrepi z Uredbo Sveta (EGS) št. 1473/93 [2]. Ti ukrepi so bili v obliki spremenljive dajatve, kar pomeni, da je bila dajatev uvedena na tisti uvoz, ki je bil pod minimalno uvozno ceno, opredeljeno v Uredbi, ki je predmet pregleda. Minimalna uvozna cena je temeljila na izračunani običajni vrednosti.

2. Prošnja za pregled

(2) Po objavi obvestila o neizbežnem izteku protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz KŽM s poreklom iz Ljudske republike Kitajske [3], je Komisija marca leta 1998 prejela prošnjo za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu: "osnovna uredba").

(3) Prošnjo je vložil Eurometaux v imenu proizvajalcev Skupnosti, katerih skupni obseg proizvodnje zadevnega izdelka predstavlja 100 % proizvodnje Skupnosti tega izdelka.

(4) Prošnja je bila utemeljena s trditvijo, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil ponoven pojav dampinga in škode za industrijo Skupnosti. Ko je Komisija po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek ponovnega pregleda, je pregled začela z objavo obvestila o začetku preiskave [4] v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

3. Preiskava

(5) Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalce Skupnosti, ki so se pritožili, izvoznike in proizvajalce v državi izvoznici, uvoznike in njihova reprezentativna združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike države izvoznice. Komisija je poslala vprašalnike vsem navedenim strankam ter tistim, ki so se oglasile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda. Poleg tega so bili obveščeni in so prejeli vprašalnik tudi proizvajalci v Indiji, ki je bila izbrana kot analogna država. Neposredno vpletene stranke so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(6) Na vprašalnik so se odzvali vsi proizvajalci. Odgovore so poslali tudi trije kitajski izvozniki - Liaoning Metals & Minerals Import & Export Corp., Citic Trading Co. Ltd in Liaoning Foreign Trade Corp. (v nadaljnjem besedilu: "kitajski izvozniki"), en povezan uvoznik in en povezan trgovec. Po podatkih Eurostata je raven sodelovanja predstavljala več kot 87 % celotnega uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Trije nepovezani uvozniki - Frank & Schulte Benelux iz Nizozemske, Timab Industries SA iz Francije in GBC Ltd iz Združenega kraljestva – so tudi odgovorili na vprašalnik in pisno izrazili svoja stališča. Noben odgovor pa ni bil prejet od uporabnikov izdelka razen Timab Industries, ki je sam uvažal zadevni izdelek.

(7) Službe Komisije so pridobile in overile vse informacije, za katere so menile, da so potrebni za ugotovitev nadaljnjega ali ponovnega dampinga ali škode ter interesa Skupnosti. Preiskave so se opravile v prostorih naslednjih družb:

(a) Proizvajalci Skupnosti:

- Grecian Magnesite SA, Atene, Grčija

- Magnesitas Navarras, Pamplona, Španija

- Magnesitas de Rubian, Sarria (Lugo), Španija

- Styromag GmbH, St Katharein an der Laming, Avstrija

(b) Proizvajalci v analogni državi:

- Tamil Nadu Magnesite Ltd, Salem, Indija

(c) Nepovezani uvozniki v Skupnost:

- Frank & Schulte Benelux, Capelle a/d Ijssel, Nizozemska

- Timab Industries SA, St Malo, Francija (tudi uporabnik zadevnega izdelka)

- GBC Ltd., Ewell (Surrey), Združeno kraljestvo

(d) Povezani uvozniki in trgovci:

- Citic Germany GmbH, Bad Homburg, Nemčija

- Lutz Mineralien GmbH, Schifferstadt, Nemčija

(8) Preiskava dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 1997 do 30. junija 1998 (v nadaljnjem besedilu: "OP"). Preiskava položaja industrije Skupnosti je zajemala obdobje od 1. januarja 1994 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: "IOP").

B. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Obravnavani izdelek

(9) Izdelek, ki ga zadeva ta postopek, je oblika magnezijevega oksida, in sicer naravni kavstični žgani magnezit (KŽM), ki je predelan iz naravno prisotnega magnezijevega karbonata ali magnezita. Da bi proizvedli KŽM je treba magnezit izkopati, drobiti, razvrstiti in žgati v peči pri temperaturi od 700 do 1000 °C. Tako se pridobi KŽM z različnimi vsebnostmi ali stopnjami kakovosti magnezijevega oksida ("MgO"). Glavne nečistote v KŽM so SiO2, Fe2O3, Al2O3, CaO in B2O3 (silicijev oksid, železov oksid, aluminijev oksid, kalcijev oksid in borov oksid v tem zaporedju). KŽM se predvsem uporablja v kmetijstvu za krmljenje živali ali kot gnojilo in za industrijsko uporabo v gradbeništvu za talne in izolacijske plošče ter v proizvodnji papirne kaše, papirja in brusiv.

(10) KŽM ni kemično enoten. Vendar pa ni bilo ugotovljenih ločnic, ki bi omogočile razvrstitev KŽM v različne izdelke. Meja med stopnjami kakovosti je zamegljena zaradi prekrivanja uporab, kajti uporabniki za enake namene uporabljajo magnezit z različnimi stopnjami kakovosti in iz različnih dobavnih virov.

(11) Čeprav se je KŽM s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se je prodajal na trgu Skupnosti, razlikoval glede vsebnosti MgO, to na splošno ni pomenilo znatne razlike v osnovnih fizikalnih značilnostih, izmenljivosti, zaznavanju ali trženju zadevnega izdelka. Kot v prejšnji preiskavi je zato treba za namene te revizije vse stopnje kakovosti in vrste KŽM obravnavati kot en izdelek.

2. Podoben izdelek

(12) Ugotovljeno je bilo, da ni nobenih osnovnih razlik v fizikalnih in kemičnih lastnostih in uporabah KŽM, ki se izvaža v Skupnost, in izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu analogne države. Poleg tega ni bilo nobenih razlik med zadevnim izdelkom in izdelkom, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ki je tožnica, na trgu Skupnosti. Glede tega je preiskava potrdila sklep prejšnje preiskave, da so lahko uporabniki predelovali tako uvožen proizvod kot izdelek, proizveden v Skupnosti, brez sprememb v proizvodnih procesih.

(13) Nekaj nepovezanih uvoznikov je navedlo, da KŽM iz Ljudske republike Kitajske ni bil enak kot KŽM, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti. Trdili so, da navedenih izdelkov ni mogoče obravnavati kot podobnih, ker je bila surovina (MgCO3) v Ljudski republiki Kitajski na voljo v masovnih najdiščih, medtem ko je bilo treba v Skupnosti surovino pridobivati iz ozkih rudnih žil. Poleg tega je bila vsebnost MgO v kitajskem magnezitu naravno višja.

(14) Zaradi metod pridobivanja se lahko vsebnost magnezita v nahajališču in proizvodnem procesu razlikuje od proizvajalca do proizvajalca po vsem svetu, vendar te razlike nimajo večjega vpliva na končni izdelek in zaradi njih ni mogoče utemeljiti trditev nekaterih nepovezanih uvoznikov, da je proizvodnja KŽM v Ljudski republiki Kitajski edinstvena kar zadeva uporabljene metode in procese ter kemične in fizikalne lastnosti magnezita. To potrjuje dejstvo, da imajo proizvajalci Skupnosti in kitajski izvozniki številne skupne kupce.

(15) KŽM, ki se izvaža v Skupnost, na eni strani ter izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu analogne države, na drugi strani so zato izmenljivi izdelki in jih je treba obravnavati kot enak proizvod v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

1. Uvodne opombe

(16) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je s preiskavo preučilo, ali obstajajo razlogi za sklepanje, da se bo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping verjetno nadaljeval ali ponovno pojavil.

2. Analogna država

(17) Za ugotovitev običajne vrednosti se je upoštevalo dejstvo, da je za to preiskavo običajna vrednost za uvoz iz Ljudske republike Kitajske morala temeljiti na podatkih tržnega gospodarstva tretje države. Glede tega je bila v obvestilu o začetku tega pregleda kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom za ugotovitev običajne vrednosti predvidena Turčija. Vendar je več uvoznikov navedlo, da Turčija ni bila ustrezna, ker je dostop do surovin v Turčiji težji kot v Ljudski republiki Kitajski. Ker rudniki v Turčiji nimajo enakih naravnih prednosti kot v Ljudski republiki Kitajski, so stroški pridobivanja in predelave v Turčiji višji kot v kitajskih rudnikih. Kot drugo možnost je en uvoznik predlagal Slovaško, kjer naj bi bili naravni pogoji primerljivi z Ljudsko republiko Kitajsko. Drugi so predlagali, da bi običajna vrednost temeljila na domačih prodajnih cenah apnenca ali dolomita v Nemčiji, ki se izkopava in predeluje kot KŽM v Ljudski republiki Kitajski in ima podobno uporabo.

(18) Glede na pripombe uvoznikov na izbiro Turčije kot analogne države se za sodelovanje ni zaprosila le Turčija temveč tudi druge države, za katere je bilo znano, da proizvajajo KŽM v zadostnih količinah. Prošnja za sodelovanje je bila poslana trem znanim proizvajalcem v Turčiji, dvema v Braziliji, enemu v Slovaški in dvema v Indiji. Iz Brazilije ni prispel noben odgovor, Slovaški proizvajalec pa je izjavil, da ni v stanju zagotoviti zahtevanih podatkov v zvezi z OP. Edini turški proizvajalec KŽM, ki je bil pripravljen sodelovati, je navedel obseg domače prodaje, ki se ne more obravnavati kot reprezentativen glede na kitajski izvoz v Skupnost, medtem ko je drugi turški proizvajalec proizvajal samo drugačno obliko MgO, in sicer sintrani magnezit. En indijski proizvajalec se je strinjal, da bo zagotovil informacije, navedene v vprašalniku.

(19) Kar zadeva predlog, da se uporabijo domače prodajne cene apnenca ali dolomita v Nemčiji, je treba poudariti, da se apnenec in dolomit ne moreta obravnavati enako kot KŽM, saj so njihove kemične lastnosti različne.

(20) Ugotovljeno je bilo, da domača prodaja indijskega sodelujočega proizvajalca predstavlja dobrih 5 % celotnega uvoza v Skupnost iz Ljudske republike Kitajske v OP. Indijski trg s KŽM se je pokazal za konkurenčnega, saj je na njem tekmovalo vsaj pet domačih proizvajalcev KŽM. Magnezit, surovina za proizvodnjo KŽM, je na voljo v velikih količinah v dnevnih kopih v bližini obratov. Pridobivanje in proizvodni proces indijskega proizvajalca je zelo podoben pridobivanju in proizvodnim procesom kitajskih proizvajalcev.

(21) Kitajski izvozniki so navedli, da bi bilo treba Turčijo ohraniti kot analogno državo, čeprav ni popolnoma ustrezna, ker običajna vrednost, ugotovljena v Indiji, ne bi imela nobene povezave z običajno vrednostjo, ugotovljeno v Turčiji v prejšnji preiskavi. Vendar pa je bil, kot je že navedeno, promet v Turčiji premajhen, da bi bil reprezentativen, zato ni bilo nobene druge možnosti, kot da se izbere druga analogna država.

(22) Kitajski izvozniki so nasprotovali, češ da je sodelujoči indijski proizvajalec popolnoma v državni lasti in da zato cene KŽM v Indiji nadzoruje vlada. Zadevna družba je res v državni lasti. Vendar pa posluje v tržnem gospodarstvu in domača prodaja poteka v konkurenčnih okoliščinah, kjer je prisotnih več podjetij, ki ne pripadajo indijski vladi. Ni bilo ugotovljeno, da državno lastništvo vpliva na kakršno koli izkrivljanje stroškov ali cen.

(23) Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da je Indija ustrezna analogna država za namene ugotavljanja običajne vrednosti.

3. Običajna vrednost

(24) Za edino stopnjo kakovosti KŽM, ki se proizvaja in prodaja v Indiji, je običajna vrednost ugotovljena na podlagi cen, ki jih plačajo ali ki jih morajo plačati neodvisni kupci na domačem trgu za prodajo enakega izdelka, za katero je ugotovljeno, da je opravljena v zadostnih količinah in med običajnim trgovanjem. Glede drugih stopenj kakovosti, ki jih sodelujoča družba ne proizvaja, je običajna vrednost ugotovljena tako, da se uporabi faktor prilagoditve običajni vrednosti, ugotovljeni na podlagi stopnje kakovosti, ki jo proizvaja sodelujoča družba. Ker višja vsebnost MgO ustreza višji kakovosti in zato tudi izdelku z večjo vrednostjo, je bilo ugotovljeno, da je primerno določiti znesek prilagoditve kot neposredni delež vsebnosti MgO za različne stopnje kakovosti, ki se izvažajo iz Ljudske republike Kitajske.

4. Izvozna cena

(25) Izvoz KŽM v Skupnost, ki so ga opravili kitajski izvozniki, je predstavljal približno 87 % celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske po ocenah odgovorov na vprašalnik in podatkih Eurostata v zvezi z oznako KN 25199090, tarifna številka TARIC 10/80, pod katero je zapisan uvoz obravnavanega izdelka.

(26) Za dva sodelujoča izvoznika, ki sta vso prodajo v Skupnosti opravila nepovezanim uvoznikom, je bila izvozna cena ugotovljena na podlagi cene, ki je dejansko plačana ali ki jo je treba plačati za izdelek, ki je bil prodan za izvoz nepovezanim uvoznikom.

(27) Kar zadeva izvoznika, ki je vso prodajo v Skupnosti opravil svojemu povezanemu uvozniku v Skupnosti, ki pa je prodajal povezanemu trgovcu, je bila izvozna cena oblikovana tako, da so se od maloprodajne cene prvemu neodvisnemu kupcu odšteli vsi stroški od uvoza do nadaljnje prodaje, ki sta jih imela povezani uvoznik in povezani trgovec, ter ustrezen znesek za dobiček, tako da se je ugotovila zanesljiva izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Znesek za dobiček se je izračunal glede na dobičke, ki so jih povprečno ustvarili sodelujoči neodvisni uvozniki, in sicer 9 % na obseg prodaje povezanega trgovca.

5. Primerjava

(28) Tehtana povprečna normalna vrednost na stopnjo kakovosti se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno za ustrezno stopnjo kakovosti KŽM na ravni franko ladja v pristanišču države proizvajalke v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe.

(29) Da bi zagotovili pošteno primerjavo med običajno vrednostjo in izvozno ceno so bili upoštevani različni dejavniki, za katere se je trdilo in ki so pokazali, da vplivajo na primerljivost v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s tem so bile opravljene prilagoditve za stroške za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo, nakladanje in stranske stroške ter kreditne stroške. Poleg tega, ker imajo proizvajalci v Ljudski republiki Kitajski lažji dostop do surovin, je Komisija menila, da je treba opraviti dodaten odbitek, da bi upoštevali nižje stroške pridobivanja magnezitne rude, ki so rezultat ugodnejšega koeficienta dobivanja rude v Ljudski republiki Kitajski v primerjavi z Indijo. Ker je bilo ugotovljeno, da je koeficient dobivanja rude v Indiji podoben koeficientu, ugotovljenem v Turčiji, ki se je uporabila kot referenčna država v prejšnji preiskavi, in ker zainteresirane stranke niso predložile novih dejstev, je bilo sklenjeno, da se za običajno vrednost uporabijo enake prilagoditve, kot so jih kitajske stranke zahtevale v prejšnji preiskavi, in sicer 20 % znižanje stroškov pridobivanja, ugotovljenih v Indiji.

(30) Ugotovljeno je bilo, da je zahteva kitajskih izvoznikov po prilagoditvi za razliko v obsegu trgovine upravičena, vendar se natančen izračun ni zdel potreben, saj gre za pregled v zvezi s prenehanjem veljavnosti in bi bila stopnja dampinga še vedno visoka, če bi se taka prilagoditev opravila.

6. Stopnja dampinga

(31) Primerjava običajne vrednosti in izvozne cene je pokazala na obstoj dampinga, pri čemer je stopnja dampinga enaka znesku, za katerega tako ugotovljena običajna vrednost presega ceno za izvoz v Skupnost. Ugotovljena je bila znatna stopnja dampinga kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti.

D. VERJETNOST PONOVNEGA POJAVA ALI NADALJEVANJA DAMPINGA

(32) Po analizi obstoja dampinga med OP je bila preverjena verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi se odpravili zadevni ukrepi. Na podlagi informacij, ki so jih predložili izvozniki, se zdi verjetno, da se bo kitajski izvoz KŽM nadaljeval bodisi po enakih ali celo nižjih cenah kot med OP. To dokazuje tudi dejstvo, da je uradna statistika ZDA pokazala, da so bile kitajske FOB izvozne cene v to državo, ki je ena od glavnih namembnih krajev za KŽM iz Ljudske republike Kitajske, povprečno znatno nižje od ustreznih cen kitajskega izvoza v Skupnost med OP.

(33) Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je bil izvoz KŽM s poreklom iz Kitajske opravljen po dampinških cenah med OP, in da se po informacijah, ki so jih predložili izvozniki, predvideva rahlo znižanje kitajskih izvoznih cen v Skupnost, ter če upoštevamo kitajsko cenovno politiko, ki se je uporabljala za tretje države, kjer niso veljali protidampinški ukrepi, se sklene, da se bo damping verjetno nadaljeval, če bi se odpravili veljavni ukrepi.

(34) Poleg tega bi v nadaljnjem besedilu navedena odprava sistema izvoznih dovoljenj verjetno povzročila padec kitajskih izvoznih cen na približno 75 evrov, kar bi pomenilo nadaljnje povečanje dampinga.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(35) V skladu s členom 4(1) osnovne uredbe se izraz "industrija Skupnosti" razlaga, kot da se nanaša na proizvajalce enakega izdelka v Skupnosti kot celoto ali na tiste proizvajalce enakega izdelka v Skupnosti, katerih skupni obseg proizvodnje predstavlja glavni delež, kot je določen v členu 5(4) osnovne uredbe, celotne proizvodnje teh proizvodov v Skupnosti. Revizija je potrdila, da so proizvajalci Skupnosti prosilci predstavljali 100 % proizvodnje KŽM v Skupnosti. Zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

F. ANALIZA RAZMER NA TRGU KŽM SKUPNOSTI

(36) Poudariti je treba, da je bila večina posebnih podatkov v zvezi z industrijo Skupnosti za IOP izračunanih na podlagi podatkov treh proizvajalcev Skupnosti: Grecian Magnesite, Magnesitas Navarras in Magnesitas de Rubián. Četrti proizvajalec Skupnosti, Styromag, je bil ustanovljen kot neodvisna družba šele leta 1996 kot rezultat stečaja podjetja Magindag leta 1994, ki je tudi proizvajalo KŽM. Ker so bili podatki za Styromag na voljo od leta 1996 je Komisija, da bi predstavila skladno sliko gospodarskih razmer v industriji Skupnosti, izrazila mnenje, da ni ustrezno upoštevati podatkov podjetja Styromag za analizo razmer v industriji Skupnosti. Podatki za Styromag so bili vključeni v določitev skupne porabe Skupnosti in so se odražali v analizi zbijanja cen, ki zajema OP. Spodaj prikazana analiza razmer v industriji Skupnosti pa ne bi bila drugačna, če bi bili v njej zajeti podatki za Styromag za leti 1994 in 1995.

1. Poraba na trgu Skupnosti

(37) Celotna poraba KŽM v OP je bila izračunana na podlagi:

- obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti,

- uvoza KŽM v Skupnost iz Ljudske republike Kitajske, in

- uvoza KŽM v Skupnost iz vseh drugih tretjih držav.

(38) Na tej podlagi se je poraba povečala iz 328000 t v letu 1994 na 356000 t v OP, kar predstavlja raven, ki je podobna ravni, ugotovljeni za obdobje prejšnje preiskave (368000 t). Za obdobje od leta 1994 do leta 1996 je bila značilna stalna rast porabe do 422000 t v letu 1996. Poraba v Skupnosti se je povečala zaradi vpliva vremenskih pogojev na povpraševanje po KŽM z nizkimi stopnjami kakovosti, ki se predvsem uporabljal v kmetijstvu, ter zaradi potencialnega razvoja več novih industrijskih trgov, ki so bili odkriti. Ko je povpraševanje doseglo najvišjo točko, se je v letu 1997 zmanjšalo za 18 %, v OP pa se je delno povrnilo.

(39) Če zaključimo, poraba KŽM v Skupnosti za obe vrsti uporabe je bila relativno enakomerno porazdeljena, in sicer se je približno 50 % porabe uporabilo za kmetijske namene, druga polovica pa je bila namenjena industrijski uporabi.

2. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg uvoza, delež uvoza in tržni delež zadevnega uvoza v IOP

(40) Obseg uvoza KŽM s poreklom iz Ljudske republike Kitajske se je povečal iz 86089 t v letu 1994 na 110592 t v OP, kar predstavlja približno 28 % povečanje v IOP. Obseg uvoza med OP je blizu ravni iz obdobja prejšnje preiskave v prvotni preiskavi (120000 t).

(41) Delež KŽM, uvoženega iz Ljudske republike Kitajske, je bil glede na ves uvoz v Skupnost med 77 % in 82 % med OP. Najvišji delež uvoza je bil dosežen v letu 1996, ko je bilo povpraševanje največje. Poudariti pa je treba, da je v obdobju prejšnje preiskave delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske zajemal le približno 54 %.

(42) Tržni delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske na trg Skupnosti se je od leta 1994 do OP povečal iz 26,3 % na 31 %. To predstavlja celotno povečanje za 4,7 točk med IOP. V letu 1996, ko je bilo povpraševanje izredno visoko, je kitajski tržni delež dosegel 36,4 %. V prejšnji preiskavi je uvoz iz Ljudske republike Kitajske zajemal 32 % tržni delež v OP.

(b) Spreminjanje in vedenje cen uvoza zadevnega izdelka

(i) Spreminjanje cen zadevnega uvoza

(43) Po podatkih Eurostata so se povprečne kitajske CIF prodajne cene v Skupnost med letoma 1994 in 1995 znatno povišale, nato pa so se stalno zniževale. Povprečne prodajne cene zadevnega uvoza so se tako med IOP povečale za približno 14 %.

(44) Predložena je bila trditev, da bi kitajski sistem izvoznih dovoljen, ki se je domnevno uvedel po uvedbi protidampinške dajatve, postopoma omejil dobavo kitajskega KŽM v Skupnost in s tem povišal kitajske prodajne cene v Skupnosti. Vendar pa se je, kakor je navedeno zgoraj, obseg kitajskega uvoza povečal za 28 % med IOP in čeprav so se kitajske uvozne cene v Skupnosti povišale po uvedbi ukrepov od leta 1993 do 1995, so se od takrat stalno zniževale.

(ii) Vedenje izvoznikov glede cen

(45) Da bi ugotovili vedenje izvoznikov glede cen v primerjavi z vedenjem proizvajalcev Skupnosti glede cen, so se analizirale cene izvoznikov in cene industrije Skupnosti za OP. Za to analizo so se uporabile prodaja industrije Skupnosti in prodaja kitajskih sodelujočih izvoznikov nepovezanim uvoznikom v Skupnosti, kot tudi nadaljnja prodaja, ki jo opravijo povezani uvozniki nepovezanim kupcem, ki naj bi imele enak obseg trgovine. Pri tej analizi je bil izdelek razdeljen v dve kategoriji glede na uporabo za kmetijske in industrijske namene. Na tej podlagi so se prodajne cene za KŽM, ki ga proizvaja in prodaja industrijska panoga Skupnosti, primerjale s prodajnimi cenami kitajskega KŽM, ki se uporablja za enak namen.

(46) Poudariti je treba, da so sodelujoči kitajski izvozniki prodali znaten delež svojega obsega izvoza v Skupnost prek kupcev, ki se nahajajo zunaj Skupnosti, na ravni FOB kitajska meja. Zato je bilo treba opraviti prilagoditve, da bi dobili raven CIF meja Skupnosti na podlagi podatkov sodelujočih uvoznikov in izvoznikov.

(47) Povprečne tehtane CIF cene zadevnega uvoza so se primerjale s cenami proizvajalcev Skupnosti, prilagojenimi za razlike v dobavnih pogojih, za tiste trge, kjer sta obe stranki opravljali prodajo, saj se le na takih trgih lahko izvede smiselna primerjava. Preiskava je pokazala, da so bile na splošno povprečne prodajne cene kitajskih izvoznikov za obe vrsti uporabe nižje od cen industrije Skupnosti. Zlasti je bilo ugotovljeno, da je bila povprečna razlika med cenami kitajskega izvoza in cenami industrije Skupnosti sorazmerno večja za KŽM, ki se uporablja v industriji, kot za KŽM, ki se uporablja v kmetijstvu.

(48) Analiza odgovorov sodelujočih uvoznikov na vprašalnik je pokazala, da je za znatno prodajo KŽM, ki se uporablja v kmetijstvu, bila CIF prodajna cena izvoznikov točno na ravni minimalne cene v višini 112 ECU na tono, kar kaže, da so bile te cene omejene s protidampinškimi ukrepi, ki se trenutno uporabljajo.

(49) Kljub dejstvu, da cene izvoznikov niso odražale večje čistote kitajskega KŽM v primerjavi s KŽM, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, je Komisija menila, da ni potrebno uporabiti prilagoditvenega faktorja. Tako prilagoditev je zahtevala industrija Skupnosti.

3. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(a) Proizvodnja

(50) Če primerjamo razmere na začetku in na koncu IOP, je bila celotna proizvodnja KŽM relativno stabilna od leta 1994 do OP. Proizvodnja se je povečala za 6 %, in sicer iz približno 207000 t na približno 219000 t v zgoraj navedenem obdobju.

(b) Proizvodna zmogljivost

(51) Proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti se je povečala iz 265000 t v letu 1994 na 280000 t v OP. To predstavlja povečanje za 6 % med IOP.

(c) Izkoriščenost zmogljivosti

(52) Z 78 % je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti v letu 1994 na približno enaki ravni kot v OP. Vendar se je izkoriščenost zmogljivosti v letu 1995 povečala na 89 %, v letu 1996 pa na 88 %. To je bila posledica pričakovanj po močni prodaji v tem obdobju, ki pa se zlasti v letu 1996 niso uresničila. Od tedaj se izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti stalno zmanjšuje.

(d) Promet

(53) Celotni promet proizvajalcev Skupnosti se je povečal iz približno 209000 t v letu 1994 na skoraj 211000 t v OP. Promet se je med leti 1994 in 1995 znatno povečal, vendar se od takrat stalno zmanjšuje.

(e) Tržni delež

(54) Tržni delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je zmanjšal iz 63 % v letu 1994 na 58 % v OP. To predstavlja zmanjšanje za pet točk med IOP. V letu 1996, ko je bilo povpraševanje izredno veliko, je tržni delež industrije Skupnosti padel na 50 %. Čeprav je v naslednjem letu industrija Skupnosti zopet pridobila izgubljene odstotne točke, se je delež industrije Skupnosti od leta 1997 spet začel zmanjševati.

(f) Spreminjanje cen

(55) Preiskava je pokazala, da se je povprečna prodajna cena KŽM proizvajalcev Skupnosti povišala za 7 % od leta 1994 do OP. Prodajne cene industrije Skupnosti so dosegle najvišjo točko v letu 1996 zaradi velikega povpraševanja na trgu v istem letu. Cene KŽM, ki se uporablja v kmetijstvu, so se med IOP povišale za 13 %, prodajne cene za KŽM, ki se uporablja v industriji, pa so se povišale za 6 %. Medtem ko so cene KŽM, ki se uporablja v kmetijstvu, ostale relativno stabilne po najvišji točki v letu 1996 pa so cene za KŽM, ki se uporablja v industriji, padle za 5 %.

(g) Donosnost

(56) Za namen analize donosnosti se je upoštevala prodaja nekaterih stranskih izdelkov v proizvodnji KŽM industrije Skupnosti, zaradi česar so se znižali stroški, značilni za KŽM, in povečali dobički, povezani s KŽM. Vendar je industrija Skupnosti trdila, da je bila ta prodaja le začasne narave in da se lahko nemudoma preneha. Komisija je menila, da se je zaradi znatnega zneska prodaje stranskih izdelkov tako po vrednosti kot po količini, ki so se prodajali v daljšem obdobju, to morali odražati v analizi donosnosti KŽM, zaradi česar se je povečal dobiček, ustvarjen pri prodaji KŽM.

(57) Na tej podlagi se je donosnost industrije Skupnosti, izražena kot odstotek neto prodaje, povečala med IOP iz tehtane povprečne izgube v višini 4 % v letu 1994 na dobiček v višini 5,2 % v OP. Donosnost industrije Skupnosti se je na splošno povečala za 9,2 odstotnih točk med IOP. Vendar pa industrijska panoga Skupnosti meni, da je za ohranitev njenih dejavnosti potrebna 10 % letna stopnja donosnosti.

(h) Zaposlenost

(58) Zaposlenost v industriji Skupnosti se je med IOP zmanjšala za 6,7 %.

(i) Zaloge

(59) Končne zaloge proizvajalcev Skupnosti so se povečale iz 24788 t v letu 1994 na 34240 t v OP, kar predstavlja približno 38 % povečanje v IOP. Končne zaloge so se od leta 1994 do leta 1997 stalno povečevale, vendar so se v OP zmanjšale.

(j) Naložbe

(60) Znesek vseh naložb industrije Skupnosti se je povečal za približno 23 % v obdobju od leta 1994 do OP. Industrija Skupnosti je veliko investirala zlasti v letih 1995 in 1996. Naložbe so bile zlasti povezane z izboljšanjem in nadaljnjo racionalizacijo proizvodnega procesa, da bi se znižali stroški. V delu industrije Skupnosti so v svoje peči vgradili moderne filtre, da bi zmanjšali onesnaževanje okolja.

(k) Izvozna dejavnost industrije Skupnosti

(61) Izvoz KŽM industrijske panoge Skupnosti v tretje države je bil relativno stabilen. Letni izvoz med IOP je obsegal približno 8000 t do 11000 t na leto.

(1) Sklep

(62) Po uvedbi spremenljive protidampinške dajatve leta 1993 so se razmere v industriji Skupnosti med IOP izboljšale. Ekonomski dejavniki, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, povprečne prodajne cene na tono, donosnost in naložbe, so pokazali pozitiven razvoj. Tako proizvodnja kot proizvodna zmogljivost sta se povečali za približno 6 % med IOP, povprečne prodajne cene pa so se v istem obdobju povečale za približno 7 %. Po dveh letih izgub je bila prodaja industrije Skupnosti od leta 1996 zopet donosna.. Do tega je prišlo verjetno zaradi zmanjšanja zaposlenih in zaradi naložb v prejšnjem letu za racionalizacijo proizvodnje. V OP sta promet in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti dosegla enako raven kot v letu 1994. Kljub temu pa navedena analiza kaže tudi, da se vsi kazalniki niso enako razvijali in da se je zlasti od leta 1996 pojavila tendenca zmanjševanja.

(63) Dejansko se izkoriščenost zmogljivosti, tržni delež, zaposlenost in končne zaloge niso ugodno razvijali. Industrija Skupnosti je med tem obdobjem izgubila pet odstotnih točk trga Skupnosti. Industrija Skupnosti je v primerjavi z letom 1994 v OP zaposlovala 6,7 % manj osebja. Končne zaloge industrije Skupnosti so od leta 1994 do leta 1997 stalno naraščale, celotno povečanje v IOP pa je bilo 38 %. Poleg tega se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti od leta 1995 stalno zmanjševala, in celo v letu 1996, ko je bilo povpraševanje veliko, se izkoriščenost zmogljivosti ni povečala na več kot 88 %.

(64) Preiskava je pokazala, da se kljub izboljšanju razmer industrije Skupnosti na nekaterih področjih drugi ekonomski dejavniki niso razvijali tako ugodno. To je treba obravnavati v povezavi z nizkimi cenami kitajskega uvoza, ki je bil skoraj enak najnižji ceni in ki je pomenil cenovni pritisk za industrijsko panogo Skupnosti. Zaradi tega si industrija Skupnosti ni mogla popolnoma opomoči od učinkov prejšnjega izvajanja dampinga.

(65) Predložena je bila trditev, da je industrija Skupnosti izboljšala svoj položaj na trgu Skupnosti kljub stalni prisotnosti uvoza iz zadevne države. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil učinek protidampinških ukrepov oslabljen, kot je navedeno zgoraj, kljub temu, da so prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer industrije Skupnosti. To potrjuje dejstvo, da se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske med IOP povečal za 28 % in tako v istem obdobju pridobil 4,7 odstotnih točk kar zadeva tržni delež.

4. Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav

(a) Obseg uvoza

(66) Obseg uvoza KŽM iz drugih tretjih držav se je v IOP povečal iz približno 25000 t v letu 1994 na 26000 t v IP. To predstavlja približno 4 % povečanje. Zaradi zgoraj navedenega velikega povpraševanja po KŽM v letu 1996 je uvoz iz drugih tretjih držav dosegel najvišjo točko v navedenem letu, in sicer več kot 33000 ton.

(67) Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav je bil 8 % od leta 1994 do leta 1996, v letu 1997 pa se je zmanjšal za eno odstotno točko. Tržni delež za te države je bil tako med IOP relativno stabilen.

(b) Prodajne cene za uvoz iz tretjih držav

(68) Po podatkih Eurostata se je povprečna prodajna cena za uvoz iz tretjih držav povečala za 43 % v IOP.

5. Sklep

(69) V primerjavi s številkami prejšnje preiskave je poraba v Skupnosti pokazala relativno stabilen razvoj. Podana je bila trditev, da se je povpraševanje v Skupnosti med letoma 1995 in 1996 hitro povečevalo in tako preseglo zmogljivosti industrije Skupnosti, zaradi česar je neizogibno prišlo do povečanja kitajskega uvoza KŽM. Treba pa je opozoriti, da je bila leta 1995 stopnja izkoriščenosti zmogljivosti industrije Skupnosti približno 89-odstotna in da se je od takrat stalno zmanjševala. Zato lahko sklenemo, da poraba v Skupnosti ni imela večjega vpliva na razmere v industriji Skupnosti med IOP.

(70) Poleg tega se zdi, da se je obseg kitajskega uvoza povečal verjetneje zaradi zniževanja kitajskih uvoznih cen od leta 1995. Vsekakor pa v obdobju do OP ni bilo tako znatnega povečanja povpraševanja, ki bi lahko upravičilo povečanje uvoza in tržnega deleža kitajskega KŽM, ki sta bila ugotovljena med preiskavo.

(71) Industrija Skupnosti si je precej prizadevala, da bi izboljšala svojo konkurenčnost glede na glavne kitajske konkurente in konkurente iz drugih tretjih držav. Ta prizadevanja so zlasti opazna pri obsegu naložb med IOP. Od leta 1994 do leta 1997 je industrija Skupnosti vložila znatna sredstva, da bi posodobila in racionalizirala svoje proizvodne zmogljivosti. Vendar pa zaradi stalnega dampinškega uvoza iz Ljudske republike Kitajske ta prizadevanja niso bila v celoti uspešna. Industrija Skupnosti je bila še naprej v občutljivem položaju.

G. VERJETNOST PONOVNEGA OŠKODOVANJA

1. Analiza razmer v zadevni državi izvoznici

(a) Kitajski sistem dovoljenj

(72) Aprila leta 1994 sta MOFTEC (Ministrstvo za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje) in CCCMMC (Kitajska gospodarska zbornica uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij) uvedla sistem izvoznih dovoljenj za ves izvoz nekaterih mineralov, ki je v bistvu enak sistemu izvoznih kvot. Od takrat ta sistem dovoljenj zajema vse različne vrste magnezita vključno s kavstičnem žganim magnezitom. V letu 1998 je bila licenčnina približno 37 ECU na tono KŽM. To pomeni, da bi ob izpolnitvi najnižje cene v višini 112 ECU na tono dejanska prodajna cena brez licenčnine znašala približno 75 ECU na tono.

(73) Poleg tega je po podatkih Eurometaux provinca Liaoning, kjer se nahaja največ proizvajalcev, leta 1995 uvedla še en lokalni davek, ki je v letu 1997 znašal približno 15 ekujev na tono. Podana je bila trditev, da ta sistem dovoljenj zadostuje za zmanjšanje tveganja ponovnega škodljivega dampinga.

(74) Eurometaux je trdil, da bi se lahko kitajski sistem dovoljenj za magnezit kmalu odpravil, in opozoril, da bi se zaradi odprave povečal obseg in znižale cene kitajskega izvoza magnezita, če ne bi ohranili protidampinških ukrepov.

(75) Izvozniki so trdili, da je sistem dovoljenj uvedel stabilnost in zanesljivost pri izvozu magnezita iz Ljudske republike Kitajske in da ni razlogov za domnevo, da bi se sistem lahko kmalu odpravil. Trdili so tudi, da izvozniki zagotovo ne bi znižali svojih cen na tako stabilnem trgu, kot je trg Evropske skupnosti, in se nenadoma prostovoljno odrekli višjih dobičkov, če se protidampinški ukrepi ne bi ohranili in če bi se sistem dovoljenj odpravil.

(76) Glede na navedene trditve in ob upoštevanju narave zgoraj opredeljenega sistema, ki ga vlada države izvoznice upravlja neodvisno, je treba skleniti, da obstoj ali odprava sistema izvoznih dovoljenj ne more vplivati na odločitev ustanov Skupnosti, ali naj podaljšajo protidampinške ukrepe. Vendar je analiza tega sistema zgolj poudarila možnost, da bi kitajski izvozniki lahko prodajali KŽM po zelo nizkih cenah.

(b) Kitajski izvoz v tretje države

(77) Komisija je na podlagi trgovinskih statistik ZDA analizirala kitajski izvoz KŽM v ZDA. Ta uvoz je v letu 1997 zajemal 67 % uvoza KŽM iz vsega sveta v ZDA in se je do avgusta 1998 zvišal na 63 %.

(78) Celoten obseg kitajskega izvoza v ZDA se je povečal iz 72477 t v letu 1994 na 89440 t v letu 1997, kar predstavlja 23 % povečanje. V letu 1995 se je kitajski izvoz v ZDA povečal na več kot 96000 t, kar je najvišji znesek in je po obsegu na približno enaki ravni kot je obseg kitajskega izvoza v Skupnost, vendar se je ta trend v letu 1996 zopet začel zmanjševati.

(79) Čeprav so se kitajske CIF prodajne cene Združenim državam od leta 1994 do leta 1995 povečale za 80 % iz zelo nizke ravni, se od takrat znižujejo in so ostale znatno pod najnižjo ceno v EU v višini 112 ECU na tono, ki je bila uvedena leta 1993.

(80) Primerjava cen za vse vrste KŽM po Eurostatu kaže kitajsko povprečno prodajno ceno na trgu Skupnosti, ki je približno za tretjino višja od povprečne prodajne cene na trgu ZDA. Zato se zdi, da ni razlogov, da bi verjeli, da se kitajske cene ne bi znižale na ravni, primerljive s cenami uvoza v ZDA v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov, zlasti ker je bilo ugotovljeno, da so uvozne cene zelo blizu ali enake najnižji ceni in se zdi, da so na tej ravni zgolj zaradi obstoja najnižje cene.

(c) Proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in zaloge

(81) Komisija je poslala vprašalnike osmim Kitajskim proizvajalcem in trgovsko družbo, med drugim, da bi ugotovila raven proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti in zalog. Vendar pa Komisija ni mogla določiti proizvodnih ravni kitajskih proizvajalcev niti točne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti in zalog, ker so tri od štirih sodelujočih podjetij izključno trgovske družbe in le ena družba samo proizvaja KŽM. Drugi proizvajalci niso sodelovali. Ker zato ni bilo mogoče opraviti reprezentativne analize kitajske proizvodnje KŽM in ker ni bilo na razpolago uradne statistike, je Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe morala uporabiti razpoložljive informacije.

(82) Zato je bilo odločeno, da se uporabijo podatki, predloženi v prošnji za pregled, ki odražajo informacije o raziskavah industrije in trga. Po teh virih se proizvodnja v zadnjih nekaj letih lahko oceni na približno 600000 t letno, od katerih je samo 200000 t namenjenih kitajskemu domačem trgu.

(83) Na isti osnovi je bilo treba uporabiti informacije iz prošnje za pregled pri določitvi proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti in zalogah. Po tem viru je proizvodna zmogljivost kitajskih proizvajalcev znašala več kot 700000 t na leto. Kar zadeva izkoriščenost zmogljivosti imajo kitajski proizvajalci veliko neizrabljenih proizvodnih zmogljivosti. Kitajske zaloge KŽM pa so znašale približno 500000 t.

2. Sklep o ponovnem pojavu škodljivega dampinga

(84) Kitajske izvozne cene za trg ZDA, ki je drugi glavni trg za KŽM, za katerega se tudi uporablja sistem izvoznih dovoljenj, so bile od leta 1994 do sredine leta 1998 zelo nizke. Čeprav so se te cene od leta 1994 do leta 1997 iz zelo nizke ravni povišale za približno 70 %, so bile še vedno znatno pod najnižjo ceno EU, ki je bila uvedena leta 1993, in dejanskimi kitajskimi izvoznimi cenami za Skupnost.

(85) Poleg tega, glede na naravo kitajskega sistema dovoljenj, katerega odprava bi sama po sebi omogočila, da se kitajske cif cene znižajo za približno 37 EUR na tono, ogromne zaloge surovin in znatne neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem kažejo, da obstaja velika možnost, da bodo kitajski izvozniki ponovno izvajali škodljivi damping. Zato je bilo sklenjeno, da v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost ponovnega pojava škodljivega dampinga in da bi bilo treba zaradi tega veljavne ukrepe ohraniti.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(86) V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bilo podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih interesov, kot so interes industrijske panoge Skupnosti, uvoznikov in trgovcev, uporabnikov zadevnega izdelka. Da bi ocenila verjeten učinek nadaljnje veljavnosti ukrepov, so službe Komisije vse zgoraj navedene zainteresirane stranke zaprosile za informacije.

(87) Poudariti je treba, da je v prejšnji preiskavi veljalo, da sprejem ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Poleg tega je treba opozoriti, da je trenutna revizija dejansko pregled, s katerim se analizirajo razmere, v katerih so protidampinški ukrepi že veljali. Zato sta časovni okvir in narava trenutne revizije omogočila oceno kakršnega koli negativnega učinka uvedenih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(88) Komisija je poslala vprašalnike 24 uvoznikom, od katerih so polno sodelovali trije nepovezani uvozniki in en povezan uvoznik. Vprašalnike je poslala tudi dvema organizacijama uporabnicama, CEFIC in Emfema. Vendar na vprašalnik nista odgovorili.

(89) Na tej podlagi se je preučilo, ali kljub ugotovitvam o dampingu, škodi ter nadaljevanju ali ponovnem pojavu škodljivega dampinga obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2. Interesi industrije Skupnosti

(90) Na podlagi rezultatov preiskave je sklenjeno, da bo položaj industrije Skupnosti še naprej občutljiv ali pa se bo celo poslabšal, če se ukrepi ne bodo ohranili.

(91) Industrija je zaradi uvoza KŽM pod ceno iz Ljudske republike Kitajske v slabem položaju. Cilj obravnavanih protidampinških ukrepov, da bi se ponovno vzpostavila lojalna konkurenca na trgu Skupnosti med proizvajalci Skupnosti in izvozniki iz tretjih držav, ni bil v celoti dosežen, kot je obrazloženo zgoraj.

(92) Industrija Skupnosti si je zelo prizadevala, da bi izboljšala produktivnost v zadnjih letih in tako znižala stroške proizvodnje ter povečala konkurenčnost na tem cenovno občutljivem trgu. Med IOP so opazna prizadevala za racionalizacijo in upad vlaganj v prodajne, splošne in upravne stroške industrije Skupnosti. Poleg tega je šel en proizvajalec Skupnosti v Grčiji, ki je sodeloval v prejšnji preiskavi, v stečaj, matična družba na novo sodelujočega avstrijskega proizvajalca Skupnosti Styromag, Magindag pa je šlo v stečaj leta 1994, podjetje Styromag pa se je moralo popolnoma prestrukturirati. Med IOP industrija Skupnosti ni bila v takem položaju, da bil lahko ustvarila primeren dobiček.

(93) Glede na naravo gospodarskih težav, s katerimi se je soočala industrija Skupnosti, in zlasti glede na dejstvo, da si ni mogla opomoči od nezdravih razmer, ki jih je povzročil dampinški uvoz, službe Komisije menijo, da bo glede na raven izgub v daljšem obdobju verjetno prišlo do nadaljnjega slabšanja položaja industrije Skupnosti, če ne bodo uvedeni intervencijski ukrepi. To bi lahko povzročilo občutno zmanjšanje števila zaposlenih. V tej preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti sposobna za obstoj, vendar je še naprej v negotovem položaju, in da je zelo verjetno, da se bo finančni položaj industrijske panoge Skupnosti poslabšal, če se ne bo podaljšala veljavnost protidampinških ukrepov, s katerimi bi lahko popravili učinke dampinškega uvoza. Tako so v nevarnosti obstoj industrije Skupnosti in veliko delovnih mest.

(94) Poleg tega nenehna prizadevanja industrije Skupnosti za preoblikovanje kažejo, da ni pripravljena opustiti tega segmenta proizvodnje. Ohranitev protidampinških ukrepov bi zato bila v interesu industrije Skupnosti.

3. Interesi uvoznikov in trgovcev

(95) Po eni strani nekateri uvozniki in trgovci nasprotujejo podaljšanju veljavnosti protidampinških ukrepov, ker naj bi fiksna najnižja cena motila mednarodno trgovino in umetno povišala uvozno ceno zadevnega izdelka. Trdijo, da je industrija med OP stalno zniževala svoje cene, medtem ko kitajski proizvajalci industriji Skupnosti niso mogli konkurirati, saj so bili omejeni z najnižjo ceno. Vendar pa je treba poudariti, da uvozniki niso mogli zagotoviti nikakršnih dokazov za to trditev. Po drugi strani pa je preiskava pokazala, da so se prodajne cene industrije Skupnosti med IOP povišale za približno 7 % in da se je kitajski tržni delež v Skupnosti med IOP povečal za približno 5 %.

(96) Po drugi strani je nekaj uvoznikov in en uvoznik uporabnik navedlo, da so protidampinški ukrepi ustvarili določeno stabilnost cen na trgu Skupnosti za KŽM. Poleg tega je najnižja cena omogočila industriji Skupnosti, da je še naprej proizvajala, in tako ohranila konkurenco med kitajskimi proizvajalci in proizvajalci Skupnosti.

(97) Zato se sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ni negativno vplivala na razmere v zvezi s stroški uvoznikov zadevnega izdelka. Verjetno je, da podaljšanje veljavnosti ukrepov ne bo povzročilo poslabšanja njihovih razmer v zvezi s stroški v prihodnosti.

4. Interesi uporabnikov

(98) Noben uporabnik Skupnosti ni odgovoril na vprašalnik, ki so ga poslale službe Skupnosti med trenutno preiskavo, niti zagotovil dokazov o učinku veljavnih ukrepov na njihove proizvodne stroške. Ker uporabniki niso predložili utemeljenih informacij v zvezi z vplivom veljavnih ukrepov na strukturo proizvodnih stroškov pri uporabi KŽM, se ni opravila nadaljnja analiza. Glede na to, da se uporabniki niso odzvali, pa lahko sklepamo, da protidampinški ukrepi niso imeli negativnega vpliva na njihove razmere v zvezi s stroški.

(99) Vsekakor pa namen sedanjih protidampinških ukrepov ni bil, da se zapre trg Skupnosti za uvoz, temveč da se preprečijo nelojalna konkurenca in učinki izkrivljanja zaradi dampinškega uvoza. V zadevnem primeru se zdi, da ukrepi niso preprečili, da bi uvoz iz zadevne države prišel na trg Skupnosti. Kot je navedeno zgoraj se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske med IOP znatno povečal, in sicer za 28 %.

(100) Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je nevarnost splošnega pomanjkanja ponudbe zelo majhna, saj ima industrija Skupnosti znaten tržni delež, je sposobna za obstoj in je veliko investirala v izboljšanje konkurenčnosti, poleg tega pa so prisotni tudi drugi dobavitelji izven Skupnosti.

(101) Ker ukrepi veljajo že daljše obdobje in bi bili ohranjeni na enaki ravni, se lahko sklene, da to ne bi pomenilo poslabšanja razmer uporabnikov, če bi do poslabšanja sploh prišlo.

5. Posledice za konkurenčnost na trgu Skupnosti

(102) Kar zadeva konkurenčno okolje na trgu Skupnosti spodaj predlagani ukrepi niso take narave, da bi iz trga Skupnosti izključili obravnavane izvoznike, zato bodo ti izvozniki lahko še naprej prisotni na trgu. Poudariti je treba, da so uvozniki in uporabniki vedno uživali prisotnost številnih konkurentov na trgu. Tudi če je izkoristila vse proizvodne zmogljivosti, je industrija Skupnosti je lahko zadovoljila le približno 80 % povpraševanja na trgu Skupnosti. Zato bo uvoz iz tretjih držav vedno potreben. Torej, tudi če bi veljavni protidampinški ukrepi še naprej veljali, bi izvozniki iz zadevne države lahko še naprej izvažali v Skupnosti po poštenih cenah.

6. Sklep o interesu Skupnosti

(103) Na podlagi razpoložljivih podatkov in analize različnih interesov službe Komisije sklenejo: Po eni strani bo podaljšanje veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno povzročilo stabilno ceno KŽM na trgu Skupnosti, za katero se zdi, da med obdobjem veljavnosti ukrepov ni imela negativnih učinkov na gospodarski položaj uporabnikov in uvoznikov. Po drugi strani pa bi se brez ustrezne zaščite pred dampinškim uvozom ne le poslabšale težave industrije Skupnosti, ampak bi ta lahko popolnoma izginila. Cenovna prednost, ki bi jo uporabniki imeli, če se protidampinški ukrepi ne bi podaljšali, ne odtehta ugodnosti, ki bi se dosegla, če bi se odpravilo izkrivljanje trgovine zaradi dampinškega uvoza.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(104) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se priporočila ohranitev veljavnih ukrepov. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem lahko izrazijo stališča glede razkritij. Preučile so se pripombe strank in, kjer je to primerno, so se ugotovitve ustrezno spremenile.

(105) Iz zgoraj navedenega sledi, da bi bilo treba ohraniti, kot je predvideno s členom 11(2) osnovne uredbe, protidampinške ukrepe v obliki spremenljive dajatve, v povezavi z najnižjo uvozno ceno v višini 112 ECU na tono, za uvoz KŽM s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so uvedeni z Uredbo (EGS) št. 1473/93, vendar jih je treba izraziti v novi evropski valuti evro. Nova najnižja cena mora torej znašati 112 EUR na tono –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz magnezijevega oksida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se uvršča v oznako KN ex25199090 (oznaka Taric 25199090*10).

2. Znesek dajatve je razlika med 112 EUR na tono in neto ceno franko meja Skupnosti pred carinjenjem, če je slednja cena nižja.

3. Če ni določeno drugače se uporabljajo veljavne določbe o dajatvah in carinah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in neposredno velja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 21. junija 1999

Za Svet

Predsednik

G. Verheugen

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] UL L 145, 17.6.1993, str. 1.

[3] UL C 383, 17.12.1997, str. 9.

[4] UL C 190, 18.6.1998, str. 4.

--------------------------------------------------