31997L0046

Direktiva Komisije 97/46/ES

z dne 25. julija 1997

o spremembi Direktive 95/44/ES o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 77/93/EGS z dne 21. decembra 1976 o zaščitnih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/14/ES [2] in zlasti členov 3(7)(e), 4(5), 5(5) in 12(3c) Direktive,

ker se po določbah Direktive 77/93/EGS škodljivi organizmi iz Prilog I in II sami in skupaj z zadevnimi rastlinami ali rastlinskimi proizvodi iz Priloge II navedene direktive, ne smejo vnesti v Skupnost oziroma na nekatera varovana območja v njej in se širiti v njej s premeščanjem;

ker se po isti direktivi rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz Priloge III ne smejo vnašati v Skupnost ali na nekatera varovana območja v njej;

ker se tudi rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz Priloge IV navedene direktive, ne smejo vnašati v Skupnost oziroma na nekatera varovana območja v njej ali se premeščati po njih, če ne izpolnjujejo ustreznih posebnih zahtev, iz navedene priloge;

ker se rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz dela B Priloge V navedene direktive, ki prihajajo iz tretjih držav, ne smejo vnesti v Skupnost, če ne izpolnjujejo standardov in zahtev, določenih v navedeni direktivi in če jih ne spremlja uradno fitosanitarno spričevalo, ki zagotavlja skladnost, poleg tega pa morajo biti tudi uradno pregledani, ali izpolnjujejo te določbe;

ker členi 3(7)(e), 4(5), 5(5) in 12(3c) navedene direktive določajo, da se ta pravila ne uporabljajo za vnos in premeščanje škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju pod pogoji, ki se določijo na ravni Skupnosti;

ker je Direktiva Komisije 95/44/ES [3] določila pogoje, ki morajo biti ob takem vnosu ali premeščanju izpolnjeni, zato da zares ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov;

ker morajo države članice uvažati rastline, ki oblikujejo stolone ali gomolje vrste Solanum L. ali pa hibride teh rastlin, namenjene za saditev, delo pri žlahtnjenju ali gensko ohranitev oziroma v znanstvene namene;

ker je Odločba Komisije 80/862/EGS [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/713/ES [5], zato da res ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, določila pogoje za vnos ali premeščanje navedenih rastlin;

ker spremenjena Odločba 80/862/EGS preneha veljati 31. decembra 1997 in je zato primerno v njej določene pogoje uvrstiti v to direktivo;

ker je treba določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni ob vnosu ali premeščanju navedenih rastlin, zato da je odpravljena nevarnost širjenja škodljivih organizmov;

ker morajo pogoji upoštevati nova dognanja, povezana z metodami preskušanja glede bolezni krompirja, in nove ugotovitve o organizmih, škodljivih za krompir in ugotovljivih s preskusi;

ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, skladni z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 95/44/ES se spremeni, in sicer:

(1) Prvi odstavek člena 1 nadomešča naslednji odstavek:

"1. Države članice zagotavljajo, da se za vsako znanstveno dejavnost in dejavnost, povezano s preskusi, ter za delo pri žlahtnjenju, v nadaljnjem besedilu "dejavnosti";, povezane z uporabo škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po členu 3(7)(e), členu 4(5), členu 5(5) in členu 12(3c) Direktive 77/93/EGS, v nadaljnjem besedilu "material";, vloži zahtevek pri pristojnem uradnem organu, preden se tak material vnese v kako državo članico ali na varovano območje te države oziroma se premešča po njem.";

(2) Delu A Priloge III je dodano naslednje besedilo:

"Oddelek IV: Rastline, ki oblikujejo stolone ali gomolje vrste Solanum L. ali njihovih hibridov, namenjenih za saditev.

1. Po potrebi se za rastlinski material uporabijo postopki obdelave, določeni v tehničnih smernicah FAO/IPGRI.

2. Vsako enoto rastlinskega materiala, določeno po postopkih obdelave, opravljenih v skladu s točko 1, je treba indeksirati. Ves rastlinski material, tudi rastline za indeksiranje, je shranjen v odobrenih objektih in v karantenskih razmerah, določenih v Prilogi I. Rastlinski material, namenjen odobritvi za uradno sprostitev, mora biti shranjen v takšnih razmerah, ki omogočajo normalen cikel vegetativne rasti, večkrat pa ga je treba tudi vizualno pregledati, zato da so morebitna znamenja in simptomi škodljivih organizmov – tudi vseh ustreznih škodljivih organizmov, naštetih v Direktivi 77/93/EGS, in krompirjevega virusa Y – odkriti čim prej. Pregled je potreben ob prihodu, pozneje pa še občasno do staranja med postopkom indeksiranja.

3. Postopke indeksiranja, omenjene v točki 2, je treba opravljati po tehničnih določilih iz točke 5, zato da bi odkrili vsaj te škodljive organizme:

- bakterije

(a) Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al sssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al;

(b) Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith.

- viruse in njim podobne organizme

(a) andski latentni virus krompirja,

(b) virus črne obročaste gnilobe krompirja,

(c) viroid vretenatosti gomoljev krompirja,

(d) alfamovirus porumenelega krompirja,

(e) krompirjev virus T (Potato virus T),

(f) andski virus pegavosti krompirja,

(g) navadni krompirjevi virusi A, M, S, V, X in Y (tudi Yo, Yn, Yc) in virus zvijanja krompirjevih listov (Potato leaf roll virus).

Vendar pa pri pravih krompirjevih semenih postopke indeksiranja opravijo zato, da bi odkrili vsaj viruse in njim podobne organizme, naštete pod točkami od (a) do (e).

4. Rastlinski material, ki je bil pregledan na vizualni način iz točke 2, na njem pa so bili opažena znamenja in simptomi škodljivih organizmov, je treba, če se pokaže za potrebno, preveriti še s preskusi. Le tako je namreč mogoče v največji mogoči meri prepoznati škodljive organizme, povzročitelje zaznanih znamenj in simptomov.

5. Tehnična določila iz točke 3, so:

- bakterije

1. Pri gomoljih je treba testirati širši del in vsak gomolj. Standardna velikost vzorcev je 200 gomoljev. Če je treba, pa je mogoče postopek opraviti tudi na vzorcih z manj kot 200 gomolji.

2. Pri mladih rastlinah in potaknjencih, skupaj z mikrorastlinami, testirajo spodnje dele stebla, če je treba, pa tudi korenine, v vsaki enoti rastlinskega materiala.

3. Pri testiranju poganjkov gomoljev ali stebelnih osnov za vrste, ki ne oblikujejo gomoljev, je priporočljiv en normalen cikel vegetativne rasti po testiranju iz točk 1 in 2.

4. Za material iz točke 1 je testna metoda za Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al metoda Skupnosti, določena v Prilogi 1 Direktive Sveta 93/85/EGS [6]. Pri materialu iz točke 2, je to metodo mogoče uporabiti.

5. Za material iz točke 1, je testna metoda za Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith začasna testna shema, določena v Prilogi Odločbe Komisije. Ta pa jo mora sprejeti zato, da se nadomesti postopek karantene št. 26 za Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, kakor jo določa Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO). Pri materialu iz točke 2, je to metodo mogoče uporabiti.

- virusi in virusom podobni organizmi, razen viroida vretenatosti gomoljev krompirja

1. Minimalno testiranje rastlinskega materiala (gomolji, mlade rastline, potaknjenci, skupaj z mikro rastlinami) obsega serološki test, opravljen ob času cvetenja ali blizu le-tega, za vsak škodljiv organizem, ki je na posebnem seznamu, razen za viroida vretenatosti gomoljev krompirja. Sledi mu biološki test materiala z negativnimi rezultati pri serološkem testu. Pri virusu zvijanja krompirjevih listov opravijo dva serološka testa.

2. Minimalno testiranje pravih semen je opravljeno v obliki serološkega testa ali pa biološkega testa, kadar serološki test ni mogoč. Zelo priporočljivo je vnovično testiranje deleža negativnih vzorcev in mejnih rezultatov z drugo metodo.

3. Serološka in biološka testiranja iz točk 1 in 2 opravljajo na rastlinah, zraslih v rastlinjaku in vzorčenih vsaj na dveh delih vsakega stebla, skupaj z mladim razprostrtim lističem na vrhu vsakega stebla in starejšim lističem s sredine stebla; zaradi mogoče nesistemske okužbe vzorčijo vsako steblo. Pri serološkem testiranju lističev z različnih rastlin ne grupirajo, razen takrat, ko je za metodo uporabe potrjena stopnja grupiranja; lističe z vsakega stebla pa je mogoče razvrščati, in sicer zaradi pridobitve vzorca z vsake rastline. Pri biološkem testiranju je maksimalno razvrščanje petih rastlin s cepljenjem najmanj dvojnih indikatorskih rastlin.

4. Primerne indikatorske rastline, uporabljane za biološko testiranje iz točk 1 in 2, so tiste, ki so na seznamu Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), ali druge uradno potrjene indikatorske rastline, ki, kakor je dokazano, odkrijejo viruse.

5. Iz karantene se sprosti le tisti material, ki je bil neposredno testiran. Kjer pa je bilo opravljeno indeksiranje očes, je mogoče sprostiti le poganjke testiranih očes. Gomolja ni dovoljeno sprostiti, in sicer zaradi mogočih težav z nesistemsko okužbo.

- viroid vretenatosti gomoljev krompirja

1. Pri vsem materialu testirajo rastline, gojene v rastlinjaku, in sicer takoj, ko se dodobra primejo, vendar pred cvetenjem in nastajanjem cvetnega prahu. Pri gomoljevih kaličih ali rastlinah in vitro ali majhnih sadikah se testiranje upošteva le kot predhodni test.

2. Vzorce je treba jemati z razprostrtega lističa na vrhu vsakega rastlinskega stebla.

3. Ves material za testiranje je treba gojiti pri temperaturah, ki niso nižje od 18° C (najbolje pa je, če so višje od 20° C) in ob vsaj 16 ur trajajoči dnevni svetlobi.

4. Testiranje poteka z radioaktivno ali neradioaktivno označenimi cDNA ali RNA-sondami, povratno-PAGE (z barvanjem s srebrom) ali RT-PCR.

5. Najvišja stopnja razvrščanja za sonde in povratno-PAGE je 5. Uporabo te ali višjih stopenj razvrščanja je treba potrditi."

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, 1. januarja 1998. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice takoj predložijo Komisiji vse določbe nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. julija 1997

Za Komisijo

Franz Fischer

Član Komisije

[1] UL L 26, 31.1.1977, str. 20.

[2] UL L 87, 2.4. 1997, str. 17.

[3] UL L 184, 3.8.1995, str. 34.

[4] UL L 248, 19.9.1980, str. 25.

[5] UL L 326, 17.12.1996, str. 70.

[6] UL L 259, 18.10.1993, str. 1.

--------------------------------------------------