EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31996R2201

Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo

UL L 297, 21.11.1996, p. 29–48 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/06/2008; razveljavil 32008R0361

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2201/oj

31996R2201



Official Journal L 297 , 21/11/1996 P. 0029 - 0048


UREDBA SVETA (ES) št. 2201/96

z dne 28. oktobra 1996

o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti členov 42 in 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[3],

(1) ker v sektorju sadja in zelenjave na splošno prihaja do raznih sprememb, ki jih mora Skupnost upoštevati s preusmeritvijo osnovnih pravil ureditve trga v tem sektorju; ker je treba v zvezi z nekaterimi predelanimi proizvodi upoštevati tudi razmere na mednarodnem trgu; ker je glede na številne spremembe, ki so se zgodile v skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo od njenega prvotnega sprejema, treba zaradi jasnosti sprejeti novo uredbo;

(2) ker so nekateri predelani proizvodi posebej pomembni v sredozemskih regijah Skupnosti, kjer so proizvodne cene občutno višje od tistih v tretjih državah; ker je sistem proizvodne pomoči, ki temelji na pogodbah o zagotavljanju redne oskrbe za industrijo v zameno za plačilo najnižje cene proizvajalcem, kot se je uporabljal v preteklosti, prestal preskus časa in ga je treba uporabljati še naprej; ker pa je treba, kot za sveže proizvode, vlogo organizacij proizvajalcev okrepiti, da bi zagotovili večjo koncentracijo ponudbe, da bi bolj racionalno in trajno upravljali ponudbo in da bi olajšali nadzor spoštovanja najnižjih cen proizvajalcev;

(3) ker je zaradi povezave, ki obstaja med cenami proizvodov, ki so za potrošnjo namenjeni sveži, in tistimi, ki so namenjeni za predelavo, treba določiti, da mora biti najnižja cena za proizvajalce določena z upoštevanjem nihanj tržnih cen v sektorju sadja in zelenjave in potrebe po ohranjanju pravilnega ravnotežja med različnimi prodajnimi možnostmi za sveži proizvod;

(4) ker mora znesek pomoči izravnati razliko med cenami, plačanimi proizvajalcem v Skupnosti, in cenami, plačanimi v tretjih državah; ker je torej treba določiti osnovo za izračun, ki bo upoštevala to razliko in vpliv sprememb najnižje cene, brez poseganja v uporabo nekaterih tehničnih elementov;

(5) ker lahko zaradi široke razpoložljivosti surovin in elastičnosti predelovalnih zmogljivosti odobritev proizvodne pomoči v nekaterih primerih vodi v občutno povečanje proizvodnje; ker je treba zato, da bi se izognili težavam z odpremo, ki bi lahko nastale zaradi tega, določiti omejitve za odobritev pomoči, bodisi v obliki jamstvenega praga bodisi sistema kvot, glede na proizvod;

(6) ker je glede na pretekle izkušnje v zvezi s predelanimi proizvodi na osnovi paradižnika treba sprejeti prožen sistem, katerega cilj bo povečanje dinamičnosti podjetij in konkurenčnosti industrije Skupnosti; ker je treba kvote na skupino proizvodov in državo članico določiti na pavšalni osnovi za prvi dve leti izvajanja novega sistema; ker je treba znesek pomoči za koncentrate in njihove proizvode znižati, da bi kompenzirali za povečane izdatke, ki so posledica povečanja kvot za paradižnikov koncentrat in druge proizvode v zvezi s starim sistemom;

(7) ker ima sektor rozin nekaj posebnih lastnosti, zaradi katerih se izvaja poseben sistem pomoči glede na površino; ker je treba ta sistem, skupaj s sistemom največje zajamčene površine, katerega cilj je preprečevanje nesorazmernega širjenja pridelave grozdja za proizvodnjo rozin, ohranjati v isti uredbi, kakor v preteklosti;

(8) ker se nadaljujejo projekti ponovne zasaditve zaradi boja proti filokseri; ker je treba zato, da bi preprečili prenehanje teh projektov, dokler je še treba ponovno zasaditi velike površine, nadaljevati s sistemom pomoči proizvajalcem, ki ponovno sadijo svoje vinograde zaradi boja proti filokseri;

(9) ker je treba zato, da bi olajšali odpremo predelanih proizvodov in bolj prilagodili njihovo kakovost tržnim potrebam, predvideti možnost za določanje standardov;

(10) ker je treba v sektorju rozin in suhih fig ohraniti sistem prenosa v skladiščenje, omejenega na določeno količino rozin, brez poseganja v nekatere prilagoditve; ker je treba ravni odkupnih cen za ta dva proizvoda določiti z upoštevanjem posebnih lastnosti vsakega od njiju;

(11) ker je treba predvideti možnost za izvajanje posebnih ukrepov za nekatere sektorje, ki se soočajo z mednarodno konkurenco, če ima njihova proizvodnja večji lokalni ali regionalni pomen; ker morajo takšni ukrepi vključevati strukturne izboljšave, katerih namen je povečati konkurenčnost in spodbujati uporabo zadevnih proizvodov; ker je treba za prehodno obdobje urediti pomoč v pavšalnem znesku za območje, na katerem se trenutno pridelujejo šparglji za predelavo, glede na stanje sektorja;

(12) ker je Svet v Uredbi (ES) št. 3290/94[4] sprejel prilagoditve in prehodne režime, potrebne v kmetijskem sektorju za izvajanje sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, zlasti nove trgovinske režime s tretjimi državami v sektorju predelanega sadja in zelenjave; ker je treba v to uredbo vključiti določbe iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 3290/94; ker pa je zaradi poenostavitve treba uveljavljati izvajanje pooblastil Komisije za izvrševanje nekaterih tehničnih določb v zvezi z morebitnim pomanjkanjem sladkorja;

(13) ker bi odobritev nekatere pomoči ogrozila delovanje enotnega trga; ker je zato treba določbe Pogodbe, po katerih se lahko preuči pomoč, ki jo odobrijo države članice, in prepove pomoč, neskladna s skupnim trgom, razširiti tako, da bodo zajele sektor iz te uredbe;

(14) ker je treba Uredbo Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo[5] uporabljati za sektor predelanega sadja in zelenjave, da bi preprečili podvajanje standardov in nadzornih organov; ker je treba tudi določiti sankcije, da bi zagotovili enotno izvajanje novega sistema na celotnem ozemlju Skupnosti;

(15) ker mora skupna ureditev trga za predelano sadje in zelenjavo pravilno in sočasno upoštevati cilje iz členov 39 in 110 Pogodbe;

(16) ker je treba zato, da bi olajšali izvajanje določb iz te uredbe, določiti postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo s pomočjo upravljalnega odbora,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba vzpostavlja skupno ureditev trga za predelano sadje in zelenjavo.

2. Navedena skupna ureditev zajema naslednje proizvode:

Tarifna oznaka KN Opis

(a) ex 0710 Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene, razen sladke koruze iz podštevilke 0710 40 00, oljk iz podštevilke 0710 80 10 in plodov iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta iz podštevilke 0710 80 59

ex 0711 Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo, razen oljk iz podštevilke 0711 20, plodov iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta iz podštevilke 0711 90 10 in sladke koruze iz podštevilke 0711 90 30

ex 0712 Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, razen krompir, dehidriran z umetnim toplotnim sušenjem in neprimeren za prehrano ljudi iz podštevilke ex 0712 90 05, sladke koruze iz podštevilke ex 0712 90 11 in 0712 90 19 ter oljk iz podštevilke ex 0712 90 90

0804 20 90 Posušene fige

0806 20 Rozine

ex 0811 Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vodi ali sopari, zamrznjeni, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja oz. sladil, razen zamrznjenih banan iz podštevilke ex 0811 90 95

ex 0812 Sadje in oreški, začasno konzervirani (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neustrezni za takojšnjo prehrano, razen začasno konzerviranih banan iz podštevilke ex 0812 90 95

ex 0813 Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tar. št. od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja razen mešanic izključno oreškov iz tar. št. 0801 in 0802 iz podštevilk 0813 50 31 in 0813 50 39

0814 00 00 Lupine agrumov ali dinj in lubenic, sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje

0904 20 10 Suha sladka paprika, nezdrobljena in nezmleta

(b) ex 0811 Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v sopari ali vreli vodi, zmrznjeni, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom

ex 1302 20 Pektinske snovi in pektinati

ex 2001 Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini, razen:

- Plodovi iz rodu Capsicum razen sladkih paprik ali pimenta iz podštevilke 2001 90 20

- Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) iz podštevilke 2001 90 30

- Yam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 mas. % škroba, iz podštevilke 2001 90 40

- Palmovi srčki iz podštevilke 2001 90 60

- Oljke iz podštevilke 2001 90 65

- Listi trte, poganjki hmelja in drugi podobni užitni deli rastlin iz podštevilke ex 2001 90 96

2002 Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

2003 Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini

ex 2004 Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz podštevilke ex 2004 90 10, oljk iz podštevilke ex 2004 90 30 in krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz podštevilke 2004 10 91

ex 2005 Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006, razen oljk iz podštevilke ex 2005 70, sladke koruze (Zea mays var. saccharata) iz podštevilke ex 2005 80 00 in plodov iz rodu Capiscum razen sladke paprike ali pimenta iz podštevilke 2005 90 10 ter krompirja, pripravljenega ali konzerviranega v obliki moke, zdroba ali kosmičev iz podštevilke 2005 20 10

ex 2006 00 Sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (suhi, glazirani ali kristalizirani), razen banan, konzerviranih v sladkorju, iz tar. št. ex 2006 00 38 in ex 2006 00 99

ex 2007 Džemi, sadni želeji, marmelade, pireji in paste iz sadja ali oreškov, ki so kuhani pripravki, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, razen:

- Homogeniziranih izdelkov iz banan iz podštevilke ex 2007 10

- Džemi, želeji, marmelade, pireji ali paste iz bana iz podštevilk ex 2007 99 39, ex 2007 99 58 in ex 2007 99 98

ex 2008 Plodovi, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, razen:

- Arašidno maslo iz podštevilke 2008 11 10

- Palmovi srčki iz podštevilke 2008 91 00

- Koruza iz podštevilke 2008 99 85

- Yam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 mas. % škroba, iz podštevilke 2008 99 91, in

- Listi trte, poganjki hmelja in drugi podobni užitni deli rastlin iz podštevilke ex 2008 99 99

- Mešanice banan, drugače pripravljene ali konzervirane iz podštevilk ex 2008 92 59, ex 2008 92 78, ex 2008 92 93 in ex 2008 92 98

- Banane, drugače pripravljene ali konzervirane iz podštevilk ex 2008 99 49, ex 2008 99 68, in ex 2008 99 99

ex 2009 Sadni sokovi (razen grozdnega soka in grozdnega mošta iz podštevilke 2009 60 ter bananinega soka iz podštevilke 2009 80) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in brez dodatka alkohola, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih.

3. Tržno leto za proizvode iz odstavka 2 se po potrebi določi v skladu s postopkom iz člena 29.

NASLOV I

Sistem pomoči

Člen 2

1. Sistem proizvodne pomoči se uporablja za proizvode iz Priloge I, pridobljene iz sadja in zelenjave, pridelane v Skupnosti.

2. Proizvodna pomoč se odobri predelovalcem, ki so proizvajalcem za surovine plačali ceno, ki ni nižja od najnižje cene po pogodbah med organizacijami proizvajalcev, priznanimi ali začasno priznanimi na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, na eni strani in predelovalci na drugi.

Vendar pa so v petih tržnih letih po začetku uporabe te uredbe pogodbe lahko sklenjene tudi med predelovalci in posameznimi proizvajalci, za količino, ki za vsako leto ne presega 75 %, 65 %, 55 %, 40 % oziroma 25 % količine, na podlagi katere so upravičeni do proizvodne pomoči.

Organizacije proizvajalcev razširijo ugodnosti določb iz tega člena na proizvajalce, ki niso povezani s katero koli kolektivno strukturo iz Uredbe (ES) št. 2200/96, ki tržijo preko takšnih struktur ves svoj pridelek, namenjen proizvodnji proizvodov iz Priloge I in ki prispevajo v skupne izdatke upravljanja tega sistema, ki jih nosi organizacija.

Pogodbe morajo biti podpisane pred začetkom tržnega leta.

Člen 3

1. Najnižja cena, ki se plača proizvajalcem, se izračuna na podlagi:

(a) najnižje cene, ki se je uporabljala v preteklem tržnem letu;

(b) gibanja tržnih cen v sektorju sadja in zelenjave;

(c) potrebe po zagotavljanju normalne tržne prodaje osnovnih svežih proizvodov za različne uporabe, vključno z oskrbo predelovalne industrije.

2. Najnižje cene se določijo pred začetkom vsakega tržnega leta.

3. Najnižje cene in podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 4

1. Proizvodna pomoč ne sme presegati razlike med najnižjo ceno, plačano proizvajalcem v Skupnosti in ceno surovin v glavnih tretjih državah proizvajalkah in izvoznicah.

2. Znesek proizvodne pomoči se določi tako, da omogoči, da se proizvodi Skupnosti prodajo v roku, določenem v odstavku 1. Pri določanju zneska pomoči se brez poseganja v uporabo člena 5 upošteva zlasti naslednje:

(a) razlika med ceno surovin v Skupnosti in ceno v večjih konkurenčnih tretjih državah;

(b) znesek pomoči, določen ali izračunan pred znižanjem iz odstavka 10, če je primerno, za preteklo tržno leto; in

(c) če proizvodnja proizvoda v Skupnosti predstavlja znaten delež trga, gibanje količine zunanje trgovine in cen v takšni trgovini, če slednji kriterij povzroča znižanje zneska pomoči.

3. Proizvodna pomoč se določi glede na neto težo predelanega proizvoda. Koeficienti, ki izražajo odnos med težo uporabljenih surovin in neto težo predelanega proizvoda, se opredelijo na standardizirani osnovi. Na podlagi izkušenj se redno posodabljajo.

4. Proizvodna pomoč se odobri predelovalcem le za predelane proizvode, ki:

(a) so bili predelani iz surovin, pridelanih v Skupnosti, za katere je vlagatelj plačal vsaj najnižjo ceno iz člena 3;

(b) izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti.

5. Cena surovin v glavnih konkurenčnih tretjih državah se določi v glavnem na podlagi cen, ki se dejansko uporabljajo ob izhodu s kmetije za sveže proizvode primerljive kakovosti, ki se uporabljajo za predelavo, tehtane na podlagi količin končnih proizvodov, ki jih izvažajo navedene tretje države.

6. Če proizvodnja Skupnosti predstavlja vsaj 50 % količin proizvoda, ki sestavlja potrošniški trg Skupnosti, se gibanje cen in količine uvoza in izvoza ocenjujejo s primerjavo podatkov za koledarsko leto pred začetkom tržnega leta s podatki za preteklo koledarsko leto.

7. V primeru predelanega paradižnika se proizvodna pomoč izračuna za:

(a) paradižnikov koncentrat iz tarifne oznake KN 2002 90;

(b) cel, olupljen paradižnik sorte San Marzano ali podobnih sort iz tarifne oznake KN 2002 10;

(b) cel, olupljen paradižnik sorte Roma ali podobnih sort iz tarifne oznake KN 2002 10;

(d) paradižnikov sok iz tarifne oznake KN 2009 50.

8. Proizvodna pomoč za druge proizvode, predelane iz paradižnika, se izračuna bodisi iz pomoči, izračunane za paradižnikov koncentrat, z upoštevanjem zlasti vsebnosti suhega ekstrakta v proizvodu, bodisi iz pomoči, izračunane za cel, olupljen paradižnik iz sorte Roma ali podobnih sort, z upoštevanjem zlasti komercialnih lastnosti proizvoda.

9. Komisija določi znesek proizvodne pomoči pred začetkom vsakega tržnega leta v skladu s postopkom iz člena 29. Koeficienti iz odstavka 3, minimalne zahteve glede kakovosti in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu z istim postopkom.

10. Za proizvode, predelane iz paradižnika, skupni strošek za vsako tržno leto ne sme presegati zneska, ki bi bil dosežen, če bi bile francoske in portugalske kvote za koncentrat za tržno leto 1997/1998 naslednje:

Francija: 224 323 ton

Portugalska: 670 451 ton

V ta namen se pomoč, določena za paradižnikove koncentrate in njihove proizvode v skladu z odstavkom 9 zniža za 5,37 %. Po tržnem letu se lahko plača dodatek, če povečanje francoskih in portugalskih kvot ni povsem izkoriščeno.

Člen 5

1. Uveden je jamstveni prag za celotno ozemlje Skupnosti za vsako tržno leto za spodaj navedene proizvode. Ko je jamstveni prag presežen, se proizvodna pomoč zmanjša. Jamstveni prag je naslednji:

(a) 582 000 ton neto za breskve v sirupu in/ali naravnem sadnem soku;

(b) 102 805 ton neto za hruške sort viljamovka in rocha v sirupu in/ali naravnem sadnem soku.

2. Zneski, za katere so preseženi pragi iz odstavka 1, se izračunajo na podlagi povprečnih količin, proizvedenih v treh tržnih letih pred tržnim letom, za katerega se določa proizvodna pomoč. Če je jamstveni prag presežen, se pomoč za naslednje tržno leto zmanjša sorazmerno z zneskom, za katerega je bil prag presežen.

Člen 6

1. Uvaja se sistem kvot za odobritev proizvodne pomoči za predelan paradižnik. Proizvodna pomoč je omejena na količino predelanega proizvoda, ki ustreza teži 6 836 262 ton svežega paradižnika.

2. Količina predelanega proizvoda iz odstavka 1 se vsakih pet let porazdeli med tri ločene skupine proizvodov, ki so paradižnikov koncentrat, celi olupljeni paradižniki v pločevinki in drugi proizvodi, na podlagi povprečnih količin proizvoda v vsaki skupini, proizvedenih z upoštevanjem najnižjih cen v petih tržnih letih pred tržnim letom, za katerega je narejena porazdelitev.

Prva porazdelitev za tržno leto 1997/1998 in za naslednja štiri tržna leta pa je naslednja:

- paradižnikov koncentrat: 4 585 253 ton,

- celi olupljeni paradižniki v pločevinki: 1 336 119 ton,

- drugi proizvodi: 914 890 ton.

3. Količina svežih paradižnikov, določena v skladu z odstavkom 2 za vsako skupino proizvodov, se vsako leto razporedi med države članice glede na povprečne količine, proizvedene z upoštevanjem najnižjih cen v treh tržnih letih pred tržnim letom, za katerega se opravlja razporeditev.

Porazdelitev za tržni leti 1997/1998 in 1998/1999 pa je, kot je navedena v Prilogi III k tej uredbi.

Za tržno leto 1999/2000 se porazdelitve opravi na podlagi povprečnih količin, proizvedenih ob upoštevanju najnižjih cen v tržnih letih 1997/1998 in 1998/1999.

Od tržnega leta 1999/2000 naprej, se porazdelitve iz tega odstavka na državo članico in na skupino proizvodov ne smejo razlikovati za več kot 10 % od enega tržnega leta do naslednjega. Če je porazdelitev izvedena na podlagi odstavka 2, se navedeni odstotek izračuna na podlagi količin iz prejšnjega tržnega leta, popravljenih s koeficientom spremembe, ki za vsako skupino proizvodov izhaja iz navedene porazdelitve.

4. Države članice razporedijo količine, ki so jim dodeljene, med predelovalna podjetja, s sedežem na njihovem ozemlju, v skladu s povprečnimi količinami, proizvedenimi ob upoštevanju najnižjih cen v treh tržnih letih pred tržnim letom, za katerega se opravlja porazdelitev, razen leta 1996/1997, ki se ne upošteva.

Za prve tri porazdelitve, za tržna leta 1997/1998, 1998/1999 in 1999/2000, se za tržna leta 1993/1994, 1994/1995 in 1995/1996 upoštevajo količine, ki so bile dejansko proizvedene.

5. Od tržnega leta 1999/2000 naprej se porazdelitev iz odstavkov 2 in 3 opravlja v skladu s postopkom iz člena 29. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu z enakim postopkom. Vključujejo zlasti pravila, ki se uporabljajo za podjetja, ki poslujejo manj kot tri leta, za nova podjetja in v primerih združevanj ali prenosov podjetij.

Člen 7

1. Pomoč se odobri za pridelovanje grozdja, namenjenega proizvodnji rozin sort sultanine in rumeni muškat ter korinte.

Znesek pomoči se določi na hektar specializiranega proizvodnega območja na podlagi povprečnega donosa na hektar zadevnega območja. Poleg tega se znesek pomoči določi z upoštevanjem:

(a) potrebe po zagotavljanju ohranjanja območij, na katerih se tradicionalno pridelujejo omenjeni proizvodi;

(b) prodajnih možnosti za te rozine.

Znesek pomoči se lahko razlikuje glede na sorto grozdja in druge dejavnike, ki lahko vplivajo na donos.

2. Uvede se največje zajamčeno območje Skupnosti za vsako tržno leto, ki je enako povprečju območij v Skupnosti, ki se uporabljajo za proizvode iz odstavka 1 v tržnih letih 1987/1988, 1988/1989 in 1989/1990. Če specializirana območja, na katerih se proizvajajo rozine, presegajo največje zajamčeno območje Skupnosti, se znesek pomoči v naslednjem tržnem letu zniža glede na to, za koliko je navedeno območje preseženo.

3. Pomoč se odobri, ko je pridelek na območjih pobran in ko so proizvodi posušeni za predelavo.

4. Proizvajalci, ki ponovno zasadijo vinograde zaradi boja proti filokseri in ki ne prejemajo pomoči, določene na podlagi strukturnih ukrepov proti navedeni bolezni, za katero plačuje Usmerjevalni oddelek EKUJS, so v treh tržnih letih upravičeni do pomoči v znesku, ki se določi glede na zneske pomoči iz odstavka 1 in znesek pomoči, odobrene na podlagi omenjenih strukturnih ukrepov. V tem primeru se odstavek 3 ne uporablja.

5. Pred začetkom vsakega tržnega leta Komisija določi znesek pomoči v skladu s postopkom iz člena 29. V skladu z istim postopkom določi podrobna pravila za uporabo tega člena in po potrebi določi, za koliko je bilo preseženo največje zajamčeno območje in posledično znižanje zneska pomoči.

Člen 8

Skupni standardi se lahko uvedejo za proizvode iz člena 7(1) in za proizvode iz Priloge I, namenjene bodisi potrošnji v Skupnosti bodisi izvozu v tretje države, v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 9

1. V zadnjih dveh mesecih tržnega leta lahko službe, ki so jih odobrile zadevne države članice, v nadaljevanju imenovane "skladiščne službe", odkupijo sultanine, korinte in suhe fige, proizvedene v Skupnosti v tekočem tržnem letu, če proizvodi izpolnjujejo standarde kakovosti, ki jih je treba določiti.

Količine sultanin in korint, kupljenih na podlagi odstavka 2, ne smejo presegati 27 370 ton.

2. Odkupna cena, po kateri skladiščne službe kupijo proizvode iz odstavka 1 je:

(a) za suhe fige, najnižja cena za najnižji kakovostni razred, zmanjšano za 5 %;

(b) za sultanine in korinte, odkupna cena v veljavi v tržnem letu 1994/1995, prilagojena vsako leto glede na spremembe najnižje uvozne cene iz člena 13 ali, od leta 2000, svetovnih cen.

3. Proizvodi, ki jih odkupijo skladiščne službe, se prodajajo po pogojih, ki ne ogrožajo ravnovesja na trgu in ki zagotavljajo enak dostop do proizvodov v prodaji in enako obravnavo kupcev.

Če proizvodov ni mogoče prodati pod normalnimi pogoji, se lahko sprejmejo posebni ukrepi. V tem primeru se lahko zahteva posebna varščina, ki bo zagotovila, da se sprejete obveznosti izpolnijo, zlasti tiste, ki se nanašajo na namembni kraj proizvoda. Varščina se v celoti ali deloma zaseže, če obveznosti niso izpolnjene ali če so izpolnjene samo deloma.

4. Pomoč za skladiščenje se odobri skladiščnim službam za količine proizvoda, ki so jih odkupile in za dejansko trajanje skladiščenja. Vendar pa se pomoč ne odobri več ob izteku obdobja osemnajstih mesecev po izteku tržnega leta, v katerem je bil proizvod odkupljen.

5. Skladiščnim službam se odobri finančna kompenzacija, ki je enaka razliki med odkupno ceno, ki so jo plačale skladiščne službe, in prodajno ceno. Ta kompenzacija se zniža za znesek morebitnih dobičkov, ki so posledica razlike med odkupno in prodajno ceno.

6. Za namene uporabe odstavka 1 države članice odobrijo skladiščne službe, ki predložijo primerna jamstva, da lahko skladiščijo proizvode pod zadovoljivimi tehničnimi pogoji in da lahko zadovoljivo upravljajo z odkupljenimi proizvodi.

Takšne službe morajo zlasti skladiščiti odkupljene proizvode v ločenih prostorih in voditi ločeno knjigovodstvo za navedene proizvode.

7. Prodaja proizvodov, odkupljenih na podlagi odstavka 1, se organizira z razpisi ali po vnaprej določeni ceni.

Predložene ponudbe se upoštevajo le, če je položena varščina.

8. Odkupna cena iz odstavka 2 in podrobna pravila za uporabo tega člena, zlasti pa ureditev za pomoč za skladiščenje, finančno kompenzacijo ter odkup in prodajo proizvodov s strani skladiščnih služb, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 10

1. Za proizvode iz člena 1(2), ki imajo večji gospodarski ali ekološki pomen na lokalni ali regionalni ravni in se soočajo zlasti s hudo mednarodno konkurenco, se lahko sprejmejo posebni ukrepi za njihovo spodbujanje in za izboljšanje njihove konkurenčnosti v skladu s postopkom iz člena 29.

Takšni ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a) ukrepe za povečanje primernosti za predelavo pridelanih proizvodov in za prilagajanje njihovih značilnosti potrebam predelovalne industrije;

(b) ukrepe za izboljšanje znanstvenih in tehničnih vidikov novih delovnih metod in postopkov, da bi izboljšali kakovost in/ali znižali proizvodne izdatke predelanih proizvodov;

(c) ukrepe v zvezi z razvojem novih proizvodov in/ali novih načinov uporabe predelanih proizvodov;

(d) izvajanje gospodarskih in tržnih študij;

(e) ukrepe za spodbujanje potrošnje in uporabe zadevnih proizvodov.

2. Ukrepe iz odstavka 1 izvajajo organizacije proizvajalcev ali njihova združenja, priznana na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, v povezavi z organizacijami, ki predstavljajo izvajalce, ki predelujejo in/ali tržijo proizvod/proizvode v zadevnem sektorju.

3. Da bi olajšali uvedbo posebnih ukrepov, katerih cilj je povečati konkurenčnost iz odstavka 1 za beluše, se na podlagi tega člena dodeli pavšalna pomoč v znesku 500 ECU na hektar za največ 9 000 hektarov v prvih treh letih po začetku izvajanja navedenih ukrepov.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena in zlasti za zagotavljanje skladnosti in komplementarnosti ukrepov iz tega člena s tistimi, ki so bili sprejeti na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 2200/96, na eni strani, in z ukrepi, financiranimi na podlagi členov 2, 5 in 8 Uredbe (EGS) št. 4256/88[6], na drugi, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

NASLOV II

Trgovina s tretjimi državami

Člen 11

1. Za uvoz kateregakoli proizvoda iz člena 1(2) v Skupnosti ali izvoz iz nje se lahko zahteva predložitev uvoznega ali izvoznega dovoljenja.

Države članice izdajajo dovoljenja vsakemu vlagatelju, ne glede na sedež podjetja v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo členov 15, 16, 17 in 18.

Dovoljenja veljajo na celotnem ozemlju Skupnosti. Za izdajo takšnega dovoljenja se lahko zahteva položitev varščine, ki zagotavlja, da se proizvodi uvozijo ali izvozijo v roku veljavnosti dovoljenja; varščina se razen v primerih višje sile v celoti ali deloma zaseže, če se v navedenem roku uvoz ali izvoz ne opravi ali če se opravi samo deloma.

2. Rok veljavnosti uvoznega in izvoznega dovoljenja in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 12

1. Razen če je drugače določeno v tej uredbi, se carinske stopnje v skupni carinski tarifi uporabljajo za proizvode iz člena 1(2).

2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 13

1. Za proizvode iz Priloge II se določi najnižja uvozna cena za tržna leta 1997/1998, 1998/1999 in 1999/2000. Najnižja uvozna cena se določi z upoštevanjem zlasti:

- cen franko meja ob uvozu v Skupnosti,

- cen, doseženih na svetovnih trgih,

- razmer na notranjem trgu Skupnosti, in

- gibanj trgovine s tretjimi državami.

Če najnižja uvozna cena ni upoštevana, se poleg carine uvede izravnalna dajatev na podlagi cen glavnih tretjih držav dobaviteljic.

2. Najnižja uvozna cena za rozine se določi pred začetkom tržnega leta.

Najnižja uvozna cena se določi za korinte in druge rozine. Za vsako izmed dveh skupin proizvodov se navedena cena lahko določi za proizvode v izvirnem pakiranju neto teže, ki bo določena, in za proizvode v izvirnem pakiranju neto teže, ki presega navedeno težo.

3. Najnižja uvozna cena za predelane češnje se določi pred začetkom tržnega leta. Cena se lahko določi za proizvode v izvirnem pakiranju določene neto teže.

4. Najnižja uvozna cena, ki jo je treba upoštevati za rozine, je tista, ki se uporablja na dan uvoza. Če se naloži izravnalna dajatev, je to tista, ki se uporablja na isti dan.

5. Najnižja uvozna cena, ki jo je treba upoštevati za predelane češnje, je tista, ki se uporablja na dan sprejetja vstopa v prost promet.

6. Izravnalne dajatve za rozine se določijo glede na lestvico uvoznih cen. Razlika med najnižjo uvozno ceno in vsako stopnjo v lestvici je:

- 1 % najnižje cene za prvo stopnjo,

- 3, 6 oziroma 9 % najnižje cene za drugo, tretjo in četrto stopnjo.

Peta stopnja lestvice zajema vse primere, ko je uvozna cena nižja od tiste, ki se uporablja za četrto stopnjo.

Najvišja izravnalna dajatev, ki se določi za rozine, ne presega razlike med najnižjo ceno in zneskom, določenim na podlagi najbolj ugodne cene, ki jo na svetovnem trgu za znatne količine uporabljajo najbolj reprezentativne države nečlanice.

7. Če je uvozna cena za predelane češnje nižja od najnižje cene za navedene proizvode, se uporabi izravnalna dajatev, ki je enaka razliki med navedenimi cenami.

8. Najnižja uvozna cena, znesek izravnalne dajatve in druga pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 14

1. Da bi preprečili ali izravnali škodljive vplive na trg v Skupnosti, ki bi lahko bili posledica uvoza nekaterih proizvodov iz člena 1(2), se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po stopnji dajatve, določene v skupni carinski tarifi, uporablja plačilo dodatne uvozne dajatve, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu[7], sklenjenega v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, razen če ni verjetno, da bo uvoz oviral trg Skupnosti, ali če bi bile posledice nesorazmerne s predvidenim ciljem.

2. Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko določi dodatna dajatev, so tiste, ki jih je notificirala Skupnost Svetovni trgovinski organizaciji v skladu z njeno ponudbo, ki jo je podala na Urugvajskem krogu multilateralnih trgovinskih pogajanj.

Sprožitvene količine, ki morajo biti presežene, da se določi dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerih nastopijo ali bi lahko nastopili škodljivi učinki iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki se upoštevajo za določitev dodatne uvozne carine, se določijo na podlagi CIF uvoznih cen zadevne pošiljke.

CIF uvozne cene se preverijo v ta namen na podlagi reprezentativne cene za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti za proizvod.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29. Takšna podrobna pravila določajo zlasti:

(a) proizvode, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve na podlagi člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz odstavka 1 tega člena;

(b) druge kriterije, potrebne za uporabo odstavka 1 v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 15

1. Tarifne kvote za proizvode iz člena 1(2), ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, se odprejo in upravljajo v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 29.

2. Kvote se dodelijo z uporabo ene od naslednjih metod ali kombinacije metod:

(a) metoda, ki temelji na kronološkem zaporedju vlaganja zahtevkov ("metoda prednostne obravnave po vrstnem redu prispelih vlog");

(b) metoda dodeljevanja kvot sorazmerno s količinami, zahtevanimi ob vložitvi zahtevkov ("metoda hkratnega preverjanja");

(c) metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih tokov (z uporabo metode "tradicionalni uvozniki/novi uvozniki").

Sprejmejo se lahko druge primerne metode. Izogibati se morajo diskriminaciji med zadevnimi izvajalci.

3. Sprejeta metoda upravljanja upošteva, kjer je to primerno, potrebe po preskrbi na trgu Skupnosti in potrebo po varovanju ravnovesja na navedenem trgu, hkrati pa upošteva metode, uporabljene v preteklosti za kvote, ki ustrezajo tistim iz odstavka 1, brez poseganja v pravice, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj.

4. Podrobna pravila iz odstavka 1 urejajo letne kvote, primerno porazdeljene preko leta, določajo metodo upravljanja, ki se bo uporabljala, in, kjer je to primerno, vključujejo:

(a) jamstva glede narave, izvora in porekla proizvoda;

(b) priznavanje dokumentov, ki se uporabljajo za preverjanje jamstev iz točke (a); in

(c) pogoje, po katerih se izdajajo uvozna dovoljenja, in njihov rok veljavnosti.

Člen 16

1. Kolikor je potrebno, da se omogoči izvoz:

(a) ekonomsko pomembnih količin proizvodov brez dodanega sladkorja iz člena 1(2);

(b) - belega in surovega sladkorja iz tarifne oznake KN 1701,

- glukoze in glukoznega sirupa iz tarifnih oznak KN 1702 30 51, 1702 30 59, 1702 30 91, 1702 30 99 in 1702 40 90,

- izoglukoze iz tarifnih oznak KN 1702 30 10, 1702 40 10, 1702 60 10 in 1702 90 30, in

- sirupa iz sladkorne pese ali sladkornega trsa iz tarifne oznake KN ex 1702 90 99,

ki se uporabljajo v proizvodih iz člena 1(2)(b),

na podlagi cen za navedene proizvode v mednarodni trgovini in v mejah, določenih v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe, se lahko razlika med navedenimi cenami in cenami, ki se uporabljajo v Skupnosti, pokrije z izvoznimi nadomestili.

2. Metoda, ki se sprejme za dodeljevanje količin, ki se lahko izvozijo z nadomestilom, je tista, ki:

(a) je najbolj primerna za naravo proizvoda in razmere na zadevnem trgu, ki omogoča najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev in primerno upošteva učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, pri čemer pa ne ustvarja diskriminacije med velikimi in malimi izvajalci;

(b) povzroča najmanjše upravne obremenitve za izvajalce, z upoštevanjem upravnih zahtev;

(c) preprečuje diskriminacijo med zadevnimi izvajalci.

3. Nadomestila so enaka na celotnem ozemlju Skupnosti.

Če je to potrebno zaradi razmer na mednarodnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov, se lahko nadomestilo za določen proizvod spreminja glede na namembni kraj proizvoda.

Nadomestila se določijo v skladu s postopkom iz člena 29. Nadomestila se določajo v rednih časovnih presledkih.

Nadomestila, določena v rednih časovnih presledkih, lahko Komisija med takšnim obdobjem na zahtevo države članice ali na lastno pobudo spremeni.

4. Nadomestila se dodelijo le na podlagi zahtevka in ob predložitvi ustreznega izvoznega dovoljenja.

5. Nadomestila, ki se uporabljajo, so tista, ki so se uporabljala na dan vložitve zahtevkov za dovoljenje in, v primeru diferenciranih nadomestil, tista, ki se uporabljajo na isti dan:

(a) za namembni kraj, navedeno na dovoljenju; ali

(b) za dejanski namembni kraj, če se razlikuje od namembne države, navedene na dovoljenju. V navedenem primeru znesek, ki se uporablja, ne sme presegati zneska, ki se uporablja za namembno državo, navedeno na dovoljenju.

Da bi preprečili zlorabo prožnosti iz tega odstavka, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

6. Odstavka 4 in 5 se lahko ne upoštevata v primeru proizvodov, za katere se nadomestilo plačuje za ukrepe pomoči v hrani, v skladu s postopkom iz člena 29.

7. Skladnost z omejitvami količin, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih potrdil, izdanih za referenčna obdobja, ki so tam navedena, in se uporabljajo za zadevne proizvode. V zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj, iztek referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

8. Natančna pravila za uporabo tega člena, vključno z določbami o prerazporeditvi nerazporejenih ali neuporabljenih količin za izvoz, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 17

1. Ta člen se uporablja za nadomestila iz člena 16(1)(a).

2. Pri določanju nadomestila se upošteva naslednje:

(a) obstoječe stanje in prihodnja gibanja:

- cen in razpoložljivosti predelanega sadja in zelenjave, na trgu Skupnosti,

- cen, ki veljajo v mednarodni trgovini;

(b) minimalnih stroškov trženja in prevoza s trgov Skupnosti v pristanišča ali na druge izvozne točke v Skupnosti, kakor tudi stroškov pošiljk v namembne države;

(c) ekonomskih vidikov načrtovanega izvoza;

(d) omejitev, ki so posledica sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe.

3. Pri določanju cen proizvodov iz člena 16(1)(a) na trgu Skupnosti se upoštevajo veljavne cene, ki so najbolj ugodne z vidika izvoza.

Pri določanju cen v mednarodni trgovini se upošteva naslednje:

(a) veljavne cene na trgih tretjih držav;

(b) najbolj ugodne cene v namembnih tretjih državah za uvoz iz tretjih držav;

(c) proizvajalčeve cene, zabeležene v tretjih državah izvoznicah;

(d) ponudbene cene na meji Skupnosti.

4. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

- so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti,

- so proizvodi s poreklom iz Skupnosti, in

- so v primeru diferenciranih nadomestil proizvodi dosegli namembni kraj, naveden na dovoljenju, ali drugi namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, brez poseganja v člen 16(5)(b). Vendar pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 29 naredijo izjeme tega pravila, če so določeni pogoji, ki nudijo enakovredna jamstva.

5. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 18

1. Ta člen se uporablja za nadomestila iz člena 16(1)(b).

2. Znesek nadomestila je enak:

- za surovi sladkor, beli sladkor in sirup iz sladkorne pese in sladkornega trsa, znesku izvoznega nadomestila za takšne proizvode v nepredelanem stanju, določenem v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 1785/81 z dne 30. junija 1981 o skupni ureditvi trga za sladkor[8], in z njenimi izvedbenimi določbami,

- za izoglukozo, znesku izvoznega nadomestila za navedeni proizvod v nepredelanem stanju, določenemu v skladu s členom 17 Uredbe (EGS) št. 1785/81 in z njenimi izvedbenimi določbami,

- za glukozo in glukozni sirup, znesku izvoznega nadomestila za takšne proizvode v nepredelanem stanju, določenem za vsakega izmed navedenih proizvodov v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita[9], in z njenimi izvedbenimi določbami.

3. Da so upravičeni do nadomestila, mora predelane proizvode ob izvozu spremljati izjava vlagatelja, ki navaja količine surovega in belega sladkorja ter sirupa iz sladkorne pese in sladkornega trsa, izoglukoze, glukoze in glukoznega sirupa, uporabljenih v proizvodnji.

Pristojni organi zadevne države članice preverjajo pravilnost izjave iz prvega pododstavka.

4. Če nadomestilo ni dovolj visoko, da bi omogočilo izvoz proizvodov iz člena 1(2)(b), se za navedene proizvode uporabljajo določbe za nadomestilo iz člena 16(1)(a), namesto določb iz člena 16(1)(b).

5. Nadomestilo se odobri za izvoz proizvodov:

(a) ki so s poreklom iz Skupnosti;

(b) ki so bili uvoženi iz tretjih držav in za katere so bile plačane uvozne dajatve iz člena 12, če izvoznik dokaže:

- da je proizvod, ki se izvaža, isti proizvod kakor proizvod, ki je bil pred tem uvožen, in

- da so bile ob uvozu plačane uvozne dajatve.

V primeru iz točke (b) je nadomestilo za vsak proizvod enako dajatvam, zaračunanim ob uvozu, če so slednje nižje kakor veljavno nadomestilo; če so dajatve, zaračunane ob uvozu višje od navedenega nadomestila, se uporablja slednje.

6. Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

- proizvodi izpolnjujejo enega od dveh pogojev iz odstavka 5,

- so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti, in

- so v primeru diferenciranih nadomestil proizvodi dosegli namembni kraj, navedeno na dovoljenju, ali drugi namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, brez poseganja v člen 16(5)(b). Vendar pa se lahko v skladu s postopkom iz člena 29 naredijo izjeme od tega pravila, če so določeni pogoji, ki nudijo enakovredna jamstva.

7. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 19

1. Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za žita, sladkor ter sadje in zelenjavo, lahko Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom glasovanja iz člena 43(2) Pogodbe v posebnih primerih v celoti ali deloma prepove uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za:

- proizvode iz člena 16(1)(b), in

- sadje in zelenjavo, namenjeno proizvodnji proizvodov iz člena 1(2).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 pa lahko Komisija, če z izjemno nujnostjo nastopijo razmere iz odstavka 1 in je trg Skupnosti moten ali bi lahko bil moten zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo, odloči o potrebnih ukrepih; Svet in države članice obvesti o takšnih ukrepih, ki so veljavni največ šest mesecev in se uporabljajo takoj. Če Komisija prejme zahtevo od države članice, o njej odloča v enem tednu od prejema zahteve.

3. Države članice lahko odločitev predložijo Svetu v enem tednu od dneva, ko so bile o njem obveščene. Svet lahko s kvalificirano večino potrdi, spremeni ali razveljavi odločitev Komisije. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, se šteje, da je bil sklep Komisije razveljavljen.

Člen 20

1. Če se na podlagi člena 20 Uredbe (EGS) št. 1785/81 zaračuna prelevman, ki presega 5 ECU na 100 kilogramov za izvoz belega sladkorja, se o uvedbi dajatve za izvoz proizvodov iz člena 1(2), ki vsebujejo najmanj 35 % dodanega sladkorja, lahko odloča v skladu s postopkom iz člena 29.

2. Znesek izvozne dajatve se določi z upoštevanjem:

- narave proizvoda, predelanega iz sadja in zelenjave, ki vsebuje dodani sladkor,

- vsebnosti dodanega sladkorja v zadevnem proizvodu,

- cen belega sladkorja na trgih Skupnosti in na svetovnem trgu,

- izvozne dajatve, ki se uporablja za beli sladkor,

- gospodarskih posledic uporabe navedene dajatve.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 21

1. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo veljajo za tarifno razvrščanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba; tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2. Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v določbah, sprejetih na podlagi te uredbe, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano naslednje:

- obračunavanje katerihkoli dajatev z enakim učinkom kakor carina,

- uporaba katerekoli količinske omejitve ali ukrepa z enakim učinkom.

Člen 22

1. Če bi zaradi uvoza ali izvoza trg Skupnosti z enim ali več proizvodi iz člena 1(2) prizadela resna motnja, ki bi lahko ogrozila doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe, ali če bi mu takšna motnja grozila, se lahko v trgovini s tretjimi državami uporabijo primerni ukrepi, dokler takšna motnja ali grožnja ne preneha.

Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom glasovanja iz člena 43(2) Pogodbe sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka in določi primere, v katerih lahko države članice sprejmejo zaščitne ukrepe, in omejitve, v okviru katerih jih lahko sprejmejo.

2. Če nastopijo razmere iz odstavka 1, Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih; države članice se obvestijo o takšnih ukrepih, ki se uporabljajo takoj. Če Komisija prejme zahtevo od države članice, o njej odloči v treh delovnih dneh od prejema zahteve.

3. Države članice lahko ukrepe, o katerih je odločila Komisija, predložijo Svetu v treh delovnih dneh od dneva, ko so bile o njih obveščene. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino potrdi, spremeni ali razveljavi zadevne ukrepe.

4. Ta člen se uporablja z upoštevanjem obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228(2) Pogodbe.

NASLOV III

Splošne določbe

Člen 23

Členi 92, 93 in 94 Pogodbe se uporabljajo za proizvodnjo in trgovino s proizvodi iz člena 1(2).

Člen 24

Naslov VI (preverjanja na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti) Uredbe (ES) št. 2200/96 se uporablja za preglede skladnosti s predpisi Skupnosti o trgu s predelanim sadjem in zelenjavo.

Člen 25

Denarne ali druge upravne sankcije se sprejmejo, kot je primerno za posebne potrebe sektorja, v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 26

Če so potrebni ukrepi, ki bi olajšali prehod iz starih režimov na tiste, ki jih določa ta uredba, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29.

Člen 27

1. Države članice in Komisija druga drugi pošiljajo podatke, ki so potrebni za uporabo te uredbe. Podatki, ki jih je treba sporočiti, se določijo v skladu s postopkom iz člena 29. Podrobna pravila za sporočanje in distribucijo takšnih podatkov se sprejmejo v skladu z istim postopkom.

2. Zakoni in drugi predpisi, ki jih sprejmejo države članice za uporabo te uredbe, vključno z njenimi spremembami, se sporočijo Komisiji najkasneje en mesec po sprejemu.

3. Države članice sprejmejo vse primerne ukrepe, da kaznujejo kršitve določb iz te uredbe in da preprečijo in ustavijo morebitne goljufije.

Člen 28

Ustanovi se upravljalni odbor za predelano sadje in zelenjavo, v nadaljnjem besedilu "odbor", ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Člen 29

1. Pri sklicevanju na postopek, določen v tem členu, predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice predloži zadevo odboru.

2. Predstavnik Komisije odboru predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor predloži svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnosti zadeve. Mnenje se poda z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sklepe, ki jih Svet sprejema na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj.

(b) Če pa takšni ukrepi niso skladni z mnenjem odbora, jih Komisija takoj posreduje Svetu. V navedenem primeru lahko Komisija odloži uporabo ukrepov, o katerih je odločila, za obdobje največ enega meseca od datuma takšnega posredovanja.

Svet lahko v enem mesecu, s kvalificirano večino odloči drugače.

Člen 30

Odbor lahko obravnava katero koli drugo zadevo, ki mu jo posreduje predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 31

Izdatki, nastali na podlagi člena 2, člena 7, člena 9(4) in (5) ter člena 10(3), se štejejo kot intervencija za stabilizacijo kmetijskih trgov v smislu točke (b) člena 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike[10].

Člen 32

Ta uredba se uporablja tako, da se hkrati primerno upošteva cilje, navedene v členu 39 in 110 Pogodbe.

Člen 33

1. Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 1997. Vendar pa se Naslov I za vsak zadevni proizvod ne uporablja do začetka tržnega leta 1997/1998.

2. Za datumom začetka uporabe ustreznih določb iz te uredbe se razveljavijo naslednje uredbe:

- Uredba Sveta (EGS) št. 426/86 z dne 24. februarja 1986 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo[11],

- Uredba Sveta (EGS) št. 2245/88 z dne 19. julija 1988 o sistemih jamstvenih pragov za breskve in hruške v sirupu in/ali naravnem sadnem soku[12],

- Uredba Sveta (EGS) št. 1206/90 z dne 7. maja 1990 o splošnih pravilih za sistem proizvodne pomoči za predelano sadje in zelenjavo[13],

- Uredba Sveta (EGS) št. 668/93 z dne 17. marca 1993 o uvedbi omejitve za odobritev proizvodne pomoči za predelan paradižnik[14].

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kakor sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s tabelami ujemanja iz Priloge IV.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 28. oktobra 1996

Za Svet

Predsednik

I. YATES

PRILOGA I

Proizvodi iz člena 2

Tarifna oznaka KN Opis

ex 0710 80 70 Paradižnik, olupljen, cel ali v kosih, zamrznjen

ex 0712 90 30 Paradižnikovi kosmiči

0804 20 90 Posušene fige

ex 0813 20 00 Suhe slive, pridobljene iz sušenih sliv d'Ente

2002 10 10 Paradižnik, olupljen, cel ali v kosih

2002 10 90 Paradižnik, neolupljen, cel ali v kosih

ex 2002 10 90 Mezga ali omaka za pizzo

ex 2002 90 Drugo (mezga ali omaka za pizzo)

ex 2002 90 11 Paradižnikov sok (vključno s passata)

ex 2002 90 19

ex 2002 90 31 Paradižnikov koncentrat

ex 2002 90 39

ex 2002 90 91

ex 2002 90 99

ex 2008 40 51 Hruške sort viljamovka in rocha v sirupu in/ali naravnem sadnem soku

ex 2008 40 59

ex 2008 40 71

ex 2008 40 79

ex 2008 40 91

ex 2008 40 99

ex 2008 70 61 Breskve v sirupu in/ali naravnem sadnem soku

ex 2008 70 69

ex 2008 70 71

ex 2008 70 79

ex 2008 70 92

ex 2008 70 94

ex 2008 70 99

2009 50 Paradižnikov sok

PRILOGA II

Proizvodi iz člena 13

Tarifna oznaka KN Opis

0806 20 Rozine

ex 0811 Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v sopari ali vreli vodi, zmrznjeni, z dodanim sladkorjem ali drugim sladilom ali ne:

ex 0811 90 - Drugo:

- - z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili

- - - z vsebnostjo sladkorja, ki presega 13 mas.%

ex 0811 90 19 - - - - drugo:

- - - - - višnje (Prunus cerasus):

- - - - - - s koščicami

- - - - - - drugo

- - - - - druge češnje:

- - - - - - s koščicami

- - - - - - drugo

ex 0811 90 39 - - - - drugo:

- - - - - višnje (Prunus cerasus):

- - - - - - s koščicami

- - - - - - drugo

- - - - - druge češnje:

- - - - - - s koščicami

- - - - - - drugo

- - drugo:

- - - češnje:

0811 90 75 - - - - višnje (Prunus cerasus):

- - - - - s koščicami

- - - - - drugo

0811 90 80 - - - - drugo:

- - - - - s koščicami

- - - - - drugo

ex 0812 Sadje in oreški, začasno konzervirani (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neustrezni za takojšnjo prehrano:

0812 10 00 - Češnje:

ex 0812 10 00 - - višnje (Prunus cerasus)

ex 0812 10 00 - - drugo

2008 Plodovi, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

2008 60 - Češnje:

- - brez dodanega alkohola:

- - - z dodanim sladkorjem v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:

2008 60 51 - - - - višnje (Prunus cerasus)

2008 60 59 - - - - drugo

- - - z dodanim sladkorjem v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:

2008 60 61 - - - - višnje (Prunus cerasus)

2008 60 69 - - - - drugo

- - - brez dodanega sladkorja v izvirnem pakiranju z neto vsebino:

- - - - 4,5 kg ali več:

2008 60 71 - - - - - višnje (Prunus cerasus)

2008 60 79 - - - - - drugo

- - - - manj kot 4,5 kg:

2008 6091 - - - - - višnje (Prunus cerasus)

2008 6099 - - - - - drugo

PRILOGA III

Dodelitev svežih paradižnikov po državi članici in po skupini proizvodov za tržni leti 1997/1998 in 1998/1999

Država članica Paradižnikov koncentrat Celi olupljeni paradižniki v pločevinki Drugi proizvodi Skupaj

Francija 278 691 51 113 39 804 369 608

Grčija 999 415 17 355 32 161 1 048 931

Italija 1 758 499 1 090 462 622 824 3 471 785

Španija 664 056 166 609 175 799 1 006 464

Portugalska 884 592 10 580 44 302 939 474

SKUPAJ 4 585 253 1 336 119 914 890 6 836 262

PRILOGA IV

Tabela ujemanja

Številke predhodnih uredb (EGS) Sedanja uredba

426/86, člen 1, odstavek 1 člen 1, odstavek 2

člen 2, odstavek 2 člen 1, odstavek 3

426/86, člen 2, odstavek 1 člen 2, odstavek 1

člen 2, odstavek 2 -

člen 2, odstavek 3 -

426/86, člen 3, odstavek 1 člen 2, odstavek 2

člen 3, odstavek 1a -

člen 3, odstavek 2 -

člen 3, odstavek 3 -

člen 3, odstavek 4 člen 4, odstavek 9

426/86, člen 4, odstavek 1 člen 3, odstavek 1

člen 4, odstavek 2 -

člen 4, odstavek 3 člen 3, odstavek 2

člen 4, odstavek 4 člen 3, odstavek 3

426/86, člen 5, odstavek 1 člen 4, odstavek 2

člen 5, odstavek 2 člen 4, odstavek 3

člen 5, odstavek 3 člen 4, odstavek 4

člen 5, odstavek 4 -

člen 5, odstavek 5 člen 4, odstavek 9

426/86, člen 6, odstavek 1 člen 7, odstavek 1

člen 6, odstavek 2 člen 7, odstavek 2

člen 6, odstavek 3 člen 7, odstavek 3

člen 6, odstavek 4 člen 7, odstavek 4

člen 6, odstavek 5 -

člen 6, odstavek 6 člen 7, odstavek 5

člen 6, odstavek 7 člen 7, odstavek 5

426/86, člen 6a -

426/86, člen 7, odstavek 1 člen 8

člen 7, odstavek 2 -

426/86, člen 8, odstavek 1 člen 9, odstavek 1

člen 8, odstavek 2 člen 9, odstavek 2

člen 8, odstavek 3 člen 9, odstavek 3

člen 8, odstavek 4 člen 9, odstavek 4

člen 8, odstavek 5 člen 9, odstavek 5

člen 8, odstavek 6 -

člen 8, odstavek 7 člen 9, odstavek 6

426/86, člen 9, odstavek 1 člen 11, odstavek 1

člen 9, odstavek 2 člen 11, odstavek 2

člen 9, odstavek 1 člen 12, odstavek 1

člen 9, odstavek 2 člen 12, odstavek 2

Številke predhodnih uredb (EGS) Sedanja uredba

426/86, člen 10 -

426/86, člen 10a, odstavek 1 člen 13, odstavek 1

člen 10a, odstavek 2 člen 13, odstavek 2

člen 10a, odstavek 3 člen 13, odstavek 3

člen 10a, odstavek 4 člen 13, odstavek 4

člen 10a, odstavek 5 člen 13, odstavek 5

člen 10a, odstavek 6 člen 13, odstavek 6

člen 10a, odstavek 7 člen 13, odstavek 7

člen 10a, odstavek 8 člen 13, odstavek 8

426/86, člen 11, odstavek 1 člen 14, odstavek 1

člen 11, odstavek 2 člen 14, odstavek 2

člen 11, odstavek 3 člen 14, odstavek 3

člen 11, odstavek 4 člen 14, odstavek 4

426/86, člen 12, odstavek 1 člen 15, odstavek 1

člen 12, odstavek 2 člen 15, odstavek 2

člen 12, odstavek 3 člen 15, odstavek 3

člen 12, odstavek 4 člen 15, odstavek 4

426/86, člen 13, odstavek 1 člen 16, odstavek 1

člen 13, odstavek 2 člen 16, odstavek 2

člen 13, odstavek 3 člen 16, odstavek 3

člen 13, odstavek 4 člen 16, odstavek 4

člen 13, odstavek 5 člen 16, odstavek 5

člen 13, odstavek 6 člen 16, odstavek 6

člen 13, odstavek 7 člen 16, odstavek 7

člen 13, odstavek 8 člen 16, odstavek 8

426/86, člen 14, odstavek 1 člen 17, odstavek 1

člen 14, odstavek 2 člen 17, odstavek 2

člen 14, odstavek 3 člen 17, odstavek 3

člen 14, odstavek 4 člen 17, odstavek 4

člen 14, odstavek 5 člen 17, odstavek 5

426/86, člen 14a, odstavek 1 člen 18, odstavek 1

člen 14a, odstavek 2 člen 18, odstavek 2

člen 14a, odstavek 3 člen 18, odstavek 3

člen 14a, odstavek 4 člen 18, odstavek 4

člen 14a, odstavek 5 člen 18, odstavek 5

člen 14a, odstavek 6 člen 18, odstavek 6

člen 14a, odstavek 7 člen 18, odstavek 7

426/86, člen 15, odstavek 1 člen 19, odstavek 1

člen 1,5, odstavek 2 člen 19, odstavek 2

člen 15, odstavek 3 člen 19, odstavek 3

426/86, člen 16, odstavek 1 člen 20, odstavek 1

člen 16, odstavek 2 člen 20, odstavek 2

člen 16, odstavek 3 -

člen 16, odstavek 4 -

člen 16, odstavek 5 člen 20, odstavek 3

Številke predhodnih uredb (EGS) Sedanja uredba

426/86, člen 17, odstavek 1 člen 21, odstavek 1

člen 17, odstavek 2 člen 21, odstavek 2

426/86, člen 18, odstavek 1 člen 22, odstavek 1

člen 18, odstavek 2 člen 22, odstavek 2

člen 18, odstavek 3 člen 22, odstavek 3

člen 18, odstavek 4 člen 22, odstavek 4

426/86, člen 19, člen 23

426/86, člen 20, člen 24, odstavek 1

426/86, člen 21, odstavek 1 člen 25

člen 21, odstavek 2 -

426/86, člen 22, odstavek 1 člen 26, odstavek 1

člen 22, odstavek 2 člen 26, odstavek 2

člen 22, odstavek 3 člen 26, odstavek 3

426/86, člen 23, člen 27

člen 24, člen 29

člen 25 člen 30

člen 26 člen 31

426/86, Priloga I A Priloga I

Priloga I B Priloga II

Priloga III -

2245/88, člen 1, odstavek 1 člen 5, odstavek 1

člen 2, odstavek 1 člen 5, odstavek 2

člen 3, odstavek 1 člen 5, odstavek 3

1206/90, člen 2, odstavek 1 člen 4, odstavek 7

člen 2, odstavek 2 člen 4, odstavek 8

člen 2, odstavek 3 člen 4, odstavek 8

1206/90, člen 3, odstavek 2 člen 4, odstavek 1

člen 3, odstavek 3 člen 4, odstavek 5

člen 3, odstavek 4 člen 4, odstavek 6

1206/90, člen 6, odstavek 1 člen 9, odstavek 6

člen 6, odstavek 2 člen 9, odstavek 8

člen 6, odstavek 4 člen 9, odstavek 7

668/93, člen 1, odstavek 1 člen 6, odstavek 1

člen 1, odstavek 2 člen 6, odstavek 4

člen 1, odstavek 3 člen 6, odstavek 5

člen 3 člen 6, odstavek 1

[1] UL C 52, 21.2.1996, str. 23.

[2] UL C 96, 1.4.1996, str. 276.

[3] UL C 82, 19.3.1996, str. 30.

[4] UL L 349, 31.12.1994, str. 105. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1193/96 (UL L 161, 29.6.1996, str. 1).

[5] UL L 297, 21.11.1996, str. 1.

[6] Uredba Sveta (EGS) št. 4256/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede Usmerjevalnega oddelka EKUJS (UL L 374, 31.12.1977, str. 25). Uredba, spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2085/93 (UL L 193, 31.7.1993, str. 44).

[7] UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

[8] UL L 177, 1.7.1981, str. 4. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1599/96 (UL L 206, 16.8.1996, str. 43).

[9] UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 923/96 (UL L 126, 24.5.1996, str. 37).

[10] UL L 94, 28.4.1970, str. 13. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1287/95 (UL L 125, 8.6.1995, str. 1).

[11] UL L 49, 27.2.1986, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2314/95 (UL L 233, 30.9.1995, str. 69).

[12] UL L 198, 27.7.1988, str. 18. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1032/95 (UL L 105, 9.5.1995, str. 3).

[13] UL L 119, 11.5.1990, str. 74. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 2202/90 (UL L 201, 31.7.1990, str. 4).

[14] UL L 72, 25.3.1993, str. 1.

Top