31993R2474

Uredba Sveta (EGS) št. 2474/93

z dne 8. septembra 1993

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz v Skupnost koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne protidampinške dajatve

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2423/88 z dne 11. julija 1988 o zaščiti protidampinškemu ali subvencioniranem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti [1], in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom, kot je predvideno v zgornji Uredbi,

ob upoštevanju naslednjega:

A. Začasni ukrepi

(1) Z Uredbo (EGS) št. 550/93 [2] je Komisija uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz v Skupnost koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki sodijo v oznako KN 871200. Z Uredbo (EGS) št. 1607/93 [3] je Svet podaljšal veljavnost te dajatve za obdobje največ dveh mesecev.

B. Naknadni postopek

(2) Po uvedbi začasne protidampinške dajatve so naslednje stranke predložile pisne pripombe:

Izvozniki v Ljudski republiki Kitajski:

- Guangzhou Five Rams Bicycle Industry Corporation,

- Shanghai Bicycle Group,

- Qingdao Bicycle Industrial Corporation,

- Ghangzhou Golden Lion Bicycle Manufacturing & Trading Corp.,

- Xiamen Bicycle Company,

- Anyang Bicycle Industry Company,

- China Henan Light Industrial Products Imp., Exp., Corp.,

- Tianijn Bicycle Imp., & Exp., Corporation,

- Hubei Provincial International Trade Corporation,

- China Bicycles Company (Holdings) Limited,

- Asia Bicycles Co., Ltd,

- Catic Bicycle Co., Ltd,

- Sino-Danish Enterprises Co., Ltd,

- Hanji Town Waimanly Manufactory.

Proizvajalci v Skupnosti:

- Hawk Cycles Ltd,

- Derby Cycle Werke GmbH,

- Cycleurope,

- Raleigh Industries Limited,

- Bicicletas de Alava SA,

- Gazelle BV.

Neodvisni uvozniki in trgovci:

- Scott (Europe) SA, Švica,

- Chung Wai Manufactory Limited, Hong Kong,

- Halfords Ltd, Združeno kraljestvo.

Stranke, ki so to zahtevale, so imele možnost zaslišanja pred Komisijo.

(3) Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih v obliki začasne dajatve. Odobren jim je bil tudi rok za pripravo stališč v zvezi s tem razkritjem.

(4) Pripombe strank so bile preučene in Komisija je svoje zaključke spremenila, kjer je bilo to utemeljeno.

(5) Preiskava je zaradi zapletenosti presegla normalen rok enega leta, predviden v členu 7(9)(a) Uredbe (EGS) št. 2423/88, zlasti zaradi številnih modelov koles in široke palete tehničnih specifikacij.

C. Zadevni izdelek in podoben izdelek

(6) V Uredbi (EGS) št. 550/93 (glej uvodne izjave 9 do 11) je Komisija določila, da vse vrste koles veljajo za en izdelek v pomenu iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2423/88.

(7) Nekateri izvozniki so še naprej trdili, da bi bilo treba različne kategorije koles šteti za ločene izdelke, ker jih trg zaznava kot različne zaradi specifične namembnosti in rabe koles različnih kategorij. Zlasti so trdili, da je gorsko kolo jasno ločen izdelek zaradi uporabljenih delov, cene in dojemanja povprečnega kupca.

(8) V uvodnih izjavah 9 do 11 Uredbe (EGS) št. 550/93 je Komisija že odgovorila na večino argumentov izvoznikov in sklenila, da vsa kolesa predstavljajo en sam izdelek.

Glede specifične namembnosti, uporabe in potrošnikovega dojemanja zadevnih koles, je ugotovljeno, da imajo vsa kolesa enako temeljno namembnost in izvajajo v bistvu isto funkcijo. S stališča potrošnikovega dojemanja je res, da so različne kategorije načeloma namenjene izpolnjevanju različnih zahtev končnih uporabnikov. Vendar bodo končni uporabniki kolo posamezne kategorije izkoristili za različne rabe in namembnosti. Gorsko kolo, namenjeno kolesarjenju na brezpotjih, uporabniki lahko uporabljajo kot običajno potovalno kolo. Gorska kolesa so včasih opremljena z dodatki, namenjenimi za uporabo na cesti. Poleg tega je trendovsko uporabljati kolesa, ki so oblikovna za več namembnosti. Primer tega je hibridno kolo, ki je lahko križanec med gorskim kolesom in športnim kolesom ali med gorskim kolesom in potovalnim kolesom. Ta trend celo povečuje zamenljivost med posameznimi kategorijami koles in s tem povečuje konkurenco med področji, kjer prihaja do prekrivanja.

Torej ni jasne razmejitve med namembnostjo za končnega uporabnika in potrošnikovim dojemanjem različnih kategorij.

Komisija je tudi ugotovila, da proizvajalci sami pogosto glede proizvodnje, distribucije ali računovodstva ne delajo razlik med svojimi kolesi, klasificiranimi v različne kategorije. Oboji, proizvajalci v Skupnosti in na Kitajskem, imajo podoben proizvodni postopek za različne kategorije koles. Poleg tega se skoraj vedno za vse kategorije koles uporabljajo isti distribucijski kanali.

Svet torej meni, da podobnosti vseh kategorij koles glede tehničnih in fizičnih karakteristik ter glede namembnosti in končne uporabe, prevladajo, za namen tega postopka, vse razlike.

D. Industrija Skupnosti

(9) Preiskava je pokazala, da je v preiskavi popolnoma sodelovalo 54,3 % vseh proizvajalcev koles v Skupnosti. Proizvajalci, ki predstavljajo nadaljnjih 10 % proizvodnje Skupnosti so dali nekaj osnovnih informacij o svoji proizvodnji in izrazili podporo pritožbi.

(10) En izvoznik je zahteval, v luči poslovnih povezav med nekaterimi proizvajalci v Skupnosti in kitajskimi izvozniki pri nakupu sestavnih delov, da bi morali industrijo Skupnosti sestavljati samo proizvajalci brez takih povezav.

(11) Z redkimi izjemami je bilo ugotovljeno, da so kolesa, ki jih prodajajo proizvajalci iz Skupnosti, dejansko proizvedena v Skupnosti iz delov, ki večinoma izvirajo iz Skupnosti, nekateri deli pa so uvoženi iz Japonske, Singapura, Tajvana in Ljudske republike Kitajske. Poleg tega člen 4(5) Uredbe (EGS) št. 2423/88 predvideva izključitev proizvajalcev iz Skupnosti samo v primeru, da so sami uvozniki izdelkov, ki so predmet preverjanja in ne, kot je trdil navedeni izvoznik, ko samo uvažajo nekatere sestavne dele iz države, ki tudi izvaža obravnavani končni izdelek.

(12) Glede proizvajalcev iz Skupnosti, ki so uvažali kolesa iz Tajvana in Ljudske republike Kitajske niso bili predloženi novi dokazi in zato Svet potrjuje zaključke iz uvodne izjave 13 Uredbe (EGS) št. 550/93.

(13) En izvoznik je trdil, da proizvajalci v Skupnosti, ki so v celoti sodelovali in odgovorili na vprašalnike Komisije, niso reprezentativni, in da bi bilo treba proizvajalce, ki so jim bili vprašalniki poslani v kasnejših fazah postopka, izključiti iz kroga industrije Skupnosti.

(14) Najprej je treba ugotoviti, da je Komisija na začetku poslala vprašalnike tistim proizvajalcem v Skupnosti, ki so bili navedeni kot pritožniki v protidampinški pritožbi. Šele po prejemu odgovorov na originalne vprašalnike je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti, ki je odgovorila na vprašalnike, predstavlja približno 40 % vse kolesarske proizvodnje v Skupnosti. Komisija je razposlala nadaljnje vprašalnike, da bi razširila podlago za svojo preiskavo. Ta postopek je omogočil Komisiji, da je brez nepotrebnega zavlačevanja preiskave utemeljila svoje ugotovitve na deležu industrije Skupnosti, ki je tedaj predstavljal večino industrije Skupnosti. Ni bilo razloga za izključitev proizvajalcev, ki so bili zaprošeni za podatke v kasnejši fazi.

E. Metodologija

1. Individualna obravnava

(15) V uvodnih izjavah 34 do 36 Uredbe (EGS) št. 550/93 je Komisija navedla, da bo nadaljevala s preučevanjem vprašanja individualne obravnave kitajskih izvoznikov v tej zadevi.

(16) Čeprav je bila individualna obravnava odobrena nekaterim izvoznikom v Ljudski republiki Kitajski v nekaterih prejšnjih protidampinških primerih, zlasti kadar so dokazali neodvisnost od države pri izvajanju izvozne politike in določanju izvoznih cen, je Komisija med tem postopkom prišla do zaključka, ki ga deli tudi Svet, da je iz spodaj navedenih razlogov v tej zadevi potrebna največja previdnost.

(17) Najprej je treba upoštevati, da Uredba (EGS št. 2423/88 določa samo, da morajo protidampinški predpisi navajati državo in izdelek, na katerega je uvedena dajatev. Individualno obravnavanje torej ni zahteva navedene Uredbe in je primerna le, če omogoča bolj uravnoteženo in učinkovito ukrepanje proti škodljivemu dampingu kot pa enotna dajatev za vso državo.

(18) Drugič, pri državah iz člena 2(5) Uredbe (EGS) št. 2423/88 (zajeta je tudi Ljudska republika Kitajska) ni mogoče upoštevati učinkovitosti ali primerjalne prednosti posameznih izvoznikov pri določanju normalne vrednosti, ker mora biti obvezno določena na podlagi cen ali stroškov v državah s tržnim gospodarstvom. Edini način za odobritev individualnega obravnavanja tem državam je, da se upoštevajo njihove individualne izvozne cene. Na splošno bi to privedlo do izkrivljenih in torej neustreznih individualnih rezultatov, ker ne bi bila upoštevana eventualna, vendar na noben način določljiva, učinkovitost, primerjalna prednost ali značilnost izdelkov posameznih izvoznikov.

(19) Tretjič, v praksi je za državo, kot je Ljudska republika Kitajska, zelo težko ugotoviti, ali je družba dejansko in pravno neodvisna od države in zlasti, ali je podjetje stalno neodvisno, če je videti, da je v določenem trenutku neodvisno. Gospodarstvo Ljudske republike Kitajske je v tranziciji od v celoti državnega gospodarstva do delno tržno usmerjenega gospodarstva. Državni nadzor ostaja v mnogih vidikih ekonomskega življenja in zakonodaja ter institucije, nujne za delovanje tržnega gospodarstva, niso dovolj razvite in domače gospodarskim subjektom ter uradnikom. Zato ni mogoče zagotovo vedeti, ali bodo pogodbe in prikazana pravna jamstva učinkoviti in da se vlada ne bo vmešavala v delovanje izvoznikov. Očitno je, da ima na Kitajskem država še vedno prevladujoč vpliv na vse gospodarske aktivnosti. Država lahko kadarkoli spremeni predpise glede zaposlovanja ali plačevanja delavcev, nadzoruje dobave energije in lahko predpiše omejitve glede konvertibilnosti in transferja valute.

(20) Četrtič, Komisija trenutno ni sposobna dejansko preverjati deklaracij izvoznikov na Kitajskem, predvsem zaradi težav, ki se pojavljajo v vseh državah z netržnim gospodarstvom, pri ugotavljanju nedvomnih dejstev. Komisiji je zlasti zelo težko preverjati, ali so nekateri dogovori, ki ostentativno zagotavljajo določeno neodvisnost od države pri izvozni politiki pristni ali samo krinka, zlasti kadar so bili ti dogovori sprejeti ob zavedanju, da bi lahko bili uvedeni protidampinški ukrepi.

(21) Ker nudenje individualne obravnave lahko povzroči predpisovanje neustreznih stopenj dajatev in omogoči državi, da se izogne protidampinškim ukrepom tako, da usmeri ali koncentrira svoj izvoz preko izvoznika z najnižjo dajatvijo, sta Komisija in Svet zaključila, da se odstopa od splošnega pravila, da se za države z državnim gospodarstvom določi enotna protidampinška dajatev, samo v primerih, ko sta popolnoma prepričana, da zgoraj opisane težave ne bodo nastopile.

(22) V tej zadevi je večina znanih izvoznikov v polni ali večinski lasti države.

(23) Dva izvoznika sta zahtevala individualno obravnavo, do katerega niso upravičeni izvozniki v državni lasti.

(24) Eden od teh izvoznikov, družba iz Hong Konga, je zaprosil za individualno obravnavo v imenu kitajskega proizvajalca koles, ki je v celoti v javni lasti in za katerega izvaža kolesa iz Kitajske. Ta izvoznik je nameraval umakniti svojo prošnjo za individualno obravnavo. Komisija je menila, da je v tem primeru individualna obravnava na vsak način neustrezna, saj bi hongkonška družba lahko zamenjala svojega dobavitelja.

(25) Drug izvoznik, kitajski proizvajalec, je trdil, da je pred nedavnim postal delniška družba in da je delež njegovih delnic, ki je bil še vedno v lasti državnega organa, po vrsti zapletenih in nejasnih transakcij zdaj postal manjšinski. Komisije ni prepričal, da je zdaj ta družba popolnoma brez državnega nadzora. Celo manjšinski delež omogoča državi pomemben vpliv na upravljanje družbe, zlasti v povezavi z vsemi drugimi sredstvi, ki so za izvajanje vpliva na voljo kitajski državi. V vsakem primeru za strukturo družbe ni mogoče trditi, da je stabilna ali dobro vpeljana.

(26) Nadalje je predstavnik kitajske vlade, ki je trdil, da zastopa vse proizvajalce koles z državnim lastništvom na Kitajskem tudi izjavil Komisiji, da kitajska država usklajuje vse aktivnosti proizvajalcev koles na Kitajskem.

(27) Iz takšnih in drugačnih razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 15 do 21 zgoraj Svet zaključuje, da individualno obravnavanje v tem primeru trenutno ni primerno.

2. Vzorčenje

(28) Zaradi velikega števila modelov in izvoznikov je morala Komisija svoje ugotovitve glede dampinga utemeljevati na reprezentativnem vzorcu. Za ta namen je Komisija vzela modele, ki jih proizvaja reprezentativen izbor proizvajalcev. Izbor je zajel dve organizaciji v državni lasti, dve podjetji s skupnimi vlaganji in eno podjetje, ki prodaja preko podjetja v Hong Kongu. Da bi povečala reprezentativnost vzorca za dokončen zaključek je Komisija vanj vključila podjetje v tuji lasti, ki je najpomembnejše z vidika obsega izvoza. Šest podjetij, ki so zdaj zajeta v vzorec, predstavlja 88 % vsega izvoza v Skupnost s strani podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik.

Svet se strinja z metodologijo.

F. Damping

1. Normalna vrednost

(29) Pri določitvi začasne dajatve je Komisija sklenila, da je Tajvan ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti kitajskega izvoza v Skupnost in tako je bila normalna vrednost določena na podlagi člena 2(5)(a)(i) Uredbe (EGS) št. 2423/88, t. j., cen koles, ki jih tajvanski proizvajalci prodajajo na domačem trgu.

(30) En izvoznik je trdil, da je Ljudska republika Kitajska država s tržnim gospodarstvom zaradi obsega gospodarskih reform, ki so bile izvedene v tej državi. Podjetje trdi, da v sektorju proizvodnje koles veljajo pravila tržnega gospodarstva. Zato je izvoznik zahteval, da normalna vrednost temelji na računsko določeni vrednosti v Ljudski republiki Kitajski.

(31) Komisija je ta argument, za katerega ni bil predložen noben dokaz, zavrnila. Ljudska republika Kitajska velja za državo z netržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(5) Uredbe (EGS) št. 2423/88 in Uredbo (EGS) št. 1766/82 [4].

(32) En izvoznik je zahteval, da Komisija ponovno presodi svojo izbiro Tajvana za primerljivo državo, ker nista bila upoštevana bruto nacionalni proizvod na prebivalca in nacionalna razporeditev delovne sile.

(33) V uvodni izjavi 20 Uredbe (EGS) št. 550/93 je Komisija ugotovila, da je glede na raven konkurence na tajvanskem trgu in primerljivosti modelov in obsega proizvodnje na Tajvanu izbira Tajvana za primerljivo državo ustrezna in razumna. Dejstvo, da bruto nacionalni proizvod na prebivalca in nacionalna razporeditev delovne sile nista zajeta v merila Skupnosti, izbire Tajvana ne razveljavi. Ti merili nista relevantni, ker med njima in stroški proizvodnje ni neposredne povezave. Drugič, vrednosti bruto nacionalnega proizvoda države z državnim gospodarstvom in s tržnim gospodarstvom niso primerljive. Na vsak način je Komisija izčrpno preučila vse predloge izvoznikov in navezala stike z glavnimi proizvajalci v štirih predlaganih državah, ki pa niso bili pripravljeni sodelovati. Poleg tega Komisija ni dobila nobenega drugega predloga, ki bi bil, ob upoštevanju dodatnih meril, ki jih je predlagal izvoznik, primernejši od Tajvana.

(34) Za namen preliminarne določitve je bila normalna vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko določena na podlagi člena 2(5)(a)(1) Uredbe (EGS) št. 2423/88, t. j. na podlagi domačih cen na Tajvanu. Kot je razloženo v uvodni izjavi 20 Uredbe (EGS) št. 550/93, je Komisija ugotovila, da so kolesa, ki so na prodaj na tajvanskem trgu, v veliki meri primerljiva s kitajskimi modeli, zajetimi v vzorcu. Cene na Tajvanu, ki so dejansko plačane ali izplačljive v okviru normalnega trgovanja, so torej ustrezna podlaga za normalno vrednost v zvezi z Ljudsko republiko Kitajsko. Vendar se je Komisija, da bi povečala reprezentativnost svojega dampinškega izračuna, odločila dopolniti originalni dampinški izračun z nekaterimi kitajskimi modeli, za katere so bile na razpolago računsko določene vrednosti primerljivih modelov koles, ki jih tajvanski izvozniki izvažajo v Skupnost.

(35) En izvoznik je trdil, da so tajvanski izvozniki bolj ugodno obravnavani kot kitajski izvozniki, ker normalna vrednost za Tajvan temelji na računsko določeni vrednosti, normalna vrednost za Ljudsko republiko Kitajsko pa za namene Uredbe (EGS) št. 550/93 temelji na tajvanskih cenah.

(36) Komisija ta argument zavrača. Glede modelov koles, ki jih v Skupnost izvažajo tajvanski izvozniki je Komisija ugotovila, da so med temi modeli in modeli, ki se prodajajo na tajvanskem domačem trgu, bistvene razlike. Kot je razloženo v uvodni izjavi 16 Uredbe (EGS) št. 550/93, ni bilo mogoče uporabiti domačih cen zato, ker bi bile prilagoditve cen, ki bi bile v takem primeru potrebne, tako velike, da bi bilo to dejansko nesmiselno. Pri Ljudski republiki Kitajski ni bilo mogoče uporabiti enake metodologije, ker ni zanesljivih podatkov o proizvodnih stroških. Vendar pa uporaba dejanskih tajvanskih cen ni diskriminacija proti Ljudski republiki Kitajski. Trditev izvoznika bi navajala na to, da so normalne vrednosti, izračunane glede na računsko določeno vrednost nižje od dejanskih cen na Tajvanu, vendar to ni res, ker elementi računsko določene vrednosti temeljijo na dejanskih cenah. Dejansko je kitajski izvoznik najverjetneje imel korist od uporabe cen na tajvanskem trgu ker, kot je razloženo v uvodni izjavi 29 Uredbe (EGS) št. 550/93, se je Komisija trudila uporabiti tajvanske modele, ki so slabše opremljeni kot primerljivi kitajski model.

Svet potrjuje sklep o normalni vrednosti.

2. Izvozna cena

(37) En izvoznik je trdil, da so izvozne cene, ki jih je uporabila Komisija pri izračunu, nezadostne in nereprezentativne.

(38) V preliminarni določitvi je dampinški izračun Skupnosti temeljil na tistih kitajskih modelih, za katere so bili na tajvanskem trgu naprodaj primerljivi modeli, v običajni ponudbi in zadostnih količinah. Števila koles, vključenih v ta izračun ni bilo mogoče povečati, ker so bili uporabljeni vsi primerljivi modeli, naprodaj na tajvanskem trgu. Kot je razloženo v uvodni izjavi 34, se je Komisija, potem ko je izčrpala vse možnosti za izračun normalne vrednosti na podlagi tajvanskih cen, odločila dopolniti prvotni izračun z dodajanjem kitajskih modelov, za katere so bile na razpolago računsko določene cene primerljivih modelov koles, ki jih tajvanski izvozniki izvažajo v Skupnost. Ta metoda je bila uporabljena za vsa podjetja, zajeta v vzorec, in je pokazala količnik 63 od števila koles, zajetih v dampinški izračun v primerjavi s celotnim izvozom, kar je po mnenju Komisije več kot zadostuje v smislu zahteve po reprezentativnosti.

(39) Izvozne cene so bile določene na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen za izdelek, prodan za izvoz v Skupnost.

(40) V svoji preliminarni določitvi je Komisija, za izvoznika, ki je prodajal Skupnosti preko povezanega podjetja v Hong Kongu, izračunala izvozno ceno v skladu s členom 2(8)(a) Uredbe (EGS) št. 2423/88. Komisija je zdaj ponovno preučila to zadevo in sklenila, da se brez kakršnekoli izvozne cene iz Ljudske republike Kitajske kitajsko izvozno ceno lahko določi le s računsko določitvijo na podlagi cene, po kateri je zadevni izdelek hongkonški izvoznik preprodal neodvisnim strankam v Skupnosti, v skladu s členom 2(8)(b) navedene Uredbe. Upoštevana je bila ocenjena razlika v ceni v višini 5 %, ker je bila prodaja izvedena preko Hong Konga. Ta metoda se je izkazala kot smiselna in kot edina primerna obravnava v tej situaciji.

Svet se strinja s tem pristopom.

3. Primerjava

(41) En izvoznik je zahteval, da se izvedejo prilagoditve, kjer je to primerno, zaradi razlik pri prevoznih stroških, povračilu dajatev, provizijah in plačah prodajalcev. Komisija je sprejela ta argument in je poleg prilagoditev iz uvodne izjave 28 Uredbe (EGS) št. 550/93 uvedla prilagoditve za razlike pri prevoznih stroških, povračilu dajatev, provizijah in plačah prodajalcev.

(42) Več izvoznikov je še naprej trdilo, da Komisija ni dovolj upoštevala kakovosti kitajskih koles v primerjavi s tajvanskimi in je omejila kriterije pri razlikah glede kategorije kolesa, materiala okvirja in števila prestav. Trdili so, da je treba prilagoditve uvesti še za druge dejavnike, kar bi po oceni enega od izvoznikov, predstavljajo dodatno zmanjšanje normalne vrednosti za 5 %. Po drugi strani pa je en izvoznik trdil, da so kolesa, ki jih uvaža iz Ljudske republike Kitajske tako kvalitetna, da nimajo konkurence med kolesi, proizvedenimi v Skupnosti.

(43) Čeprav so si argumenti različnih strank glede kvalitete izvoznih izdelkov nasprotovali, je Komisija zdaj razširila merila za določanje, kateri modeli so primerljivi, tako da je vključila znamko in tip prestavnega sistema, zobato kolo, ročice menjalnika, zavore in pesta, saj kvaliteto kolesa določajo tudi te komponente. Poleg tega so bile razlike v kvaliteti delno upoštevane že z izbiro slabše opremljenega tajvanskega kolesa za primerjavo, kot je razloženo v uvodni izjavi 29 Uredbe (EGS) št. 550/93. Komisija je torej upoštevala višja merila za določitev kakovosti kolesa.

(44) Nekaj izvoznikov je trdilo, da so nekatere od primerjav modelov, ki jih je naredila Komisija med modeli, izvoženimi iz Ljudske republike Kitajske in primerljivim modelom naprodaj na Tajvanu netočne in da tajvanski modeli, ki jih je izbrala Komisija, niso vedno slabše opremljeni, kot navaja uvodna izjava 29 Uredbe (EGS) št. 550/93. Industrija Skupnosti pa je trdila, da je Komisija v več primerih ravnala diskriminacijsko v korist kitajskih izvoznikov pri izbiri tajvanskih modelov za normalno vrednost. Trdili so, da je realna dampinška stopnja dejansko veliko večja.

(45) Komisija je preverila pripombe vseh strank glede primerjave modelov, prilagodila je primerjavo z dodajanjem dodatnih meril, kot je navedeno v uvodni izjavi 43 te uredbe in, kjer je bilo primerno, z zamenjavo modelov in uporabo metodologije, razložene v uvodni izjavi 29 Uredbe (EGS) št. 550/93. Dampinški izračun je bil ustrezno prilagojen.

(46) En izvoznik je zahteval prilagoditev za prodajne, splošne in administrativne stroške, ki jih je imel tajvanski proizvajalec, ki je prodajal na domačem trgu preko povezane prodajne hčerinske družbe.

(47) Komisija je preučila ta argument in zaključila, da prodaja preko hčerinske družbe ne vpliva na primerljivost cen.

(48) En izvoznik je trdil, da ker je njegov izvoz v Skupnost prodaja originalne opreme (OEM), to je prodaja blaga uvozniku, ki ga preprodaja v Skupnosti pod lastno blagovno znamko, in ta izvoz je bil primerjan z normalno vrednostjo na podlagi tajvanskega blaga, prodajanega pod lastno blagovno znamko trgovcem na drobno, bi bilo treba uvesti prilagoditev zaradi razlik v načinu trgovanja.

(49) Komisija tega argumenta ne more sprejeti. Poleg tega, da zahteva ni bila podprta z dokazi je Komisija ugotovila, kot je razloženo v uvodni izjavi 27 Uredbe (EGS) št. 550/93, da prilagoditev ni na mestu, ker cene, stroški in dobiček pri prodaji OEM na Tajvanu niso bistveno drugačni, kot če se prodaja pod "lastno blagovno znamko".

Svet se strinja tem sklepom.

4. Dampinške stopnje

(50) Podjetja, ki so odgovorila na vprašalnik Komisije predstavljajo samo 73 % vsega izvoza iz Ljudske republike Kitajske. Kitajske oblasti bi lahko sporočile imena in naslove drugih kitajskih proizvajalcev, da bi se jim lahko poslali vprašalniki, vendar kitajske oblasti tega niso storile. Torej se lahko samo predpostavi, da je damping pri teh nesodelujočih proizvajalcih vsaj enako visok kot pri sodelujočih izvoznikih, za katere se je izkazalo, da izvajajo damping na najvišji ravni. Zaradi tega je dampinška stopnja določena na podlagi tehtanega povprečja na model dampinške stopnje šestih družb, ki so zajete v vzorcu in za ostalih 27 % nesodelujočih izvoznikov, od katerih ni bil prejet odgovor na vprašalnik, na podlagi člena 7(7)(b) Uredbe (EGS) št. 2423/88. Pri tem je Komisija menila, da so najboljši rezultati dampinške stopnje modelov podjetja iz vzorca, ki ima najvišjo stopnjo. Na tej podlagi je dampinška stopnja za Ljudsko republiko Kitajsko, izražena v odstotku vrednosti cif zdaj 30,6 %.

Svet se strinja z ugotovitvami Komisije glede dampinga.

G. Škoda

1. Celoten obseg porabe in tržni deleži dampinškega uvoza

(51) Po ponovni preučitvi tržnega deleža industrije Skupnosti je bilo ugotovljeno, da je treba vrednosti iz začasne določitve dajatve prilagoditi. Revidirane vrednosti kažejo, da je tržni delež industrije Skupnosti padel iz 37,8 % v letu 1989 na 30,2 % v obdobju preiskave. Ostalo besedilo uvodnih izjav 38 in 39 Uredbe (EGS) št. 550/93 se potrdi.

2. Cene dumpinškega uvoza

(52) Nekaj izvoznikov je trdilo, da metodologija iz uvodnih izjav 40 do 44 Uredbe (EGS) št. 550/93 za izračun ravni nelojalnega nižanja cen ni dovolj natančna in ne upošteva dovolj kakovosti koles.

(53) Komisija je upoštevala argumente izvoznikov in je naredila nov izračun nelojalnega nižanja cen tako, da je razširila metodologijo iz uvodnih izjav 40 do 44 Uredbe (EGS) št. 550/93. To je naredila z razdelitvijo vsakega od sto različnih skupin koles, ki so bile narejene na podlagi kategorije kolesa, materiala okvirja in števila prestav na tri segmente. Ti trije segmenti predstavljajo različne ravni kakovosti koles (visoko, srednjo in nizko), ki so bile določene glede na prestavni mehanizem.

(54) Ena družba je trdila, da izračun nelojalnega nižanja cen ni reprezentativen, ker ne zajema zadostnega izvoza v Skupnost in ker v izračun ni vključena ali je nezadostno vključena prodaja nekaterih proizvajalcev iz Skupnosti.

(55) Komisija je upoštevala ta argument in vključila več modelov v svoje izračune. Ta izračun zdaj pokriva več kot 75 % koles, ki jih prodajo vsi izvozniki, zajeti v vzorcu. V svojem izračunu je Komisija tudi povečala število modelov in število proizvajalcev iz Skupnosti.

(56) Ena družba je trdila, da so prilagoditve, ki jih je uvedla Komisija v uvodni izjavi 42 Uredbe (EGS) št. 550/93 za razlike v načinu distribucijskih kanalov, nezadostne. Podjetje je dalo dva primera, ki po njenih trditvah utemeljujeta večjo prilagoditev.

(57) Komisija je preverila primera, ki ju je predložilo zadevno podjetje in ugotovila, da ima eno podjetje stopnjo, ki ne odstopa bistveno od stopnje, ki jo uporablja Komisija, medtem ko drugo podjetje prodaja na drugi način in zato se njegovih vrednosti ne more uporabiti. Komisija je dodatno preučila odgovore uvoznikov na vprašalnike in ugotovila, da je prilagoditev za razlike v načinih distribucije, določen v uvodni izjavi 42 uredbe (EGS) št. 550/93 točna.

(58) Komisija je potem preverila izračune nelojalnega nižanja cen v skladu z uvodnima izjavama 56 in 58 Uredbe (EGS) št. 550/93. Tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen pri izvozu iz Ljudske republike Kitajske je bila 59 %.

3. Stanje industrije Skupnosti

(59) Več izvoznikov je dvomilo v začasne ugotovitve Komisije o stanju industrije Skupnosti. Trdili so, da industrija Skupnosti ustvarja večji dobiček in ima veliko korist od povečane porabe v obliki povečane proizvodnje, prodaje in tržnega deleža.

(60) Komisija je potem ponovno preučila podrobnosti glede stanja industrije Skupnosti in zaprosila za dodatne podatke od nekaterih proizvajalcev v Skupnosti. Posledično so se ugotovitve Komisije o proizvodnji, zmogljivosti, izkoristku, zalogah, prodaji, tržnih deležih, oblikovanju cen, dobičkonosnosti in naložb le malo spremenile, vendar je celotna usmeritev, opredeljena v Uredbi (EGS) št. 550/93, jasno potrjena.

(a) Proizvodnja, zmogljivost, stopnje izkoristka in zaloge

(61) Proizvodnja zadevne industrije Skupnosti se je povečala od 5334000 enot v letu 1988 na 5876000 enot v letu 1989 in na 6620000 enot v letu 1990. V obdobju preiskave se je proizvodnja zmanjšala na 6190000 enot.

(62) Proizvodna zmogljivost se je povečala od 7620000 enot v letu 1988 na 8161000 enot v letu 1989 in na 8758000 v letu 1900. Med obdobjem preiskave je ostala na isti ravni. Izkoristek se je povečal od 70 % v letu 1988 na 72 % v letu 1989 in na 76 % v letu 1990. Med obdobjem preiskave je padel na 71 %.

(63) Raven zalog industrije se je povečala od 288000 enot v letu 1988 na 395000 enot v letu 1989, padla na 330000 enot v letu 1990 in se končno spet dvignila na 419000 enot med obdobjem preiskave.

(b) Prodaja in tržni deleži

(64) Med 1988 in 1989 se je poraba koles v Skupnosti povečala za 18,5 %, prodaja industrije Skupnosti pa se je povečala samo za 11,4 %. Med 1989 in 1990 se je poraba povečala za 21,1 %, prodaja industrije Skupnosti pa se je povečala samo za 10,4 %. Poraba med 1990 in obdobjem preiskave se je povečala za 9,2 %, prodaja industrije Skupnosti pa je dejansko padla za 4,2 %.

(65) Tržni delež industrije Skupnosti je stalno padal od 40,2 % v letu 1988 na 37,8 % v letu 1989, na 34,4 % v letu 1990 in, končno, na 30,2 % v obdobju preiskave.

(c) Gibanje cen

(66) Komisija je pri pripravi ugotovitev za začasne ukrepe ugotovila, da čeprav ni bilo mogoče dovolj natančno ugotoviti točnega gibanja cen za številne modele, cene koles niso sledile nadgrajevanju specifikacij.

(67) Nekaj izvoznikov je trdilo, da so se cene koles v Skupnosti dejansko bistveno povečale.

(68) Komisija je izvedla dodatno preiskavo, da natančneje ugotovi, kako so se gibale cene industrije Skupnosti. Komisija je ugotovila, da so se med letom 1990 in obdobjem preiskave cene reprezentativnih modelov, ki so v določenem obdobju ostale dejansko nespremenjene pri štirih največjih proizvajalcih iz Skupnosti, dejansko znižale povprečno za 7,55 % kljub nenehnemu nadgrajevanju specifikacij in povečanem povpraševanju po kolesih v Skupnosti.

(d) Dobičkonosnost

(69) Komisija je ugotovila, da je kljub nenehnemu povečevanju povpraševanja v zadnjih štirih letih dobiček industrije Skupnosti ostal relativno nizek. Na podlagi dodatnega preverjanja finančnega stanja industrije Skupnosti je Komisija ugotovila, da se je dobiček povečal od 2,58 % v letu 1988 na 4 % v letu 1989 in na nadaljnjih 5,11 % v letu 1990. V obdobju preiskave je dobiček padel na 4,81 %.

(e) Naložbe

(70) Naložbe industrije Skupnosti so se povečale od 16,5 milijonov ECU v letu 1988 na 20,7 milijonov ECU v letu 1989 in na 25,0 milijonov ECU v letu 1990 ter na 25,3 milijonov ECU v obdobju preiskave.

4. Zaključek v zvezi s škodo

(71) Komisija je, ko je dokončno ugotovila dejavnike škode, zlasti v luči stagnacije prodaje, izgube tržnega deleža in nezadostnega dobička v obdobju povečanega povpraševanja, ugotovila, da je industrija Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 4(1) Uredbe (EGS) št. 2423/88.

Svet se strinja s tem zaključkom in ugotovitvami, na katerem sloni.

H. Vzrok za škodo

(a) Učinek dampinškega uvoza

(72) Komisija je v svojih preliminarnih zaključkih podrobno navedla učinek dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti (uvodne izjave 55 do 57 Uredbe (EGS) št. 550/93). Ker glede tega niso bili predloženi novi argumenti, Komisija potrjuje svoje ugotovitve.

(b) Drugi dejavniki

(73) En izvoznik je trdil, da razlog za zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti ni damping ampak njena nezmožnost, da bi ponudila trgu dovolj koles glede na povpraševanje, in to zaradi pomanjkanja naložb.

Glede na ugotovitve Komisije o izkoristku, ki kažejo, da izkoristek nikoli ni presegel 76 %, bi industrija Skupnosti z lahkoto dobavila več koles. Poleg tega dejstvo, da je industrija Skupnosti povečevala svoje naložbe kaže njeno zavzetost za kolesarsko industrijo. Ta argument se torej zavrne.

(74) V zvezi z uvodnimi izjavami 58 do 61 Uredbe (EGS) št. 550/93 Komisija ni prejela novih dokazov, ki bi privedli do spremembe njenih začasnih ugotovitev. Komisija torej potrjuje svoje ugotovitve.

Svet torej potrjuje ugotovitve Komisije, ki se nanašajo na učinek dampinškega uvoza in ki se navezujejo na druge dejavnike.

I. Interes Skupnosti

(75) V skladu z uvodno izjavo 65 Uredbe (EGS) št. 550/93 je Komisija ugotovila, da je sprejem ukrepov v interesu Skupnosti.

(76) Kasneje ni bila prejeta nobena nova informacija. Svet potrjuje zgornje zaključke.

J. Zaveza

(77) En kitajski izvoznik je ponudil cenovno zavezo. Komisija je to zavezo zavrnila, ker bi sprejem zaveze od izvoznika v netržnem gospodarstvu predpostavljalo individualno obravnavanje tega izvoznika, ki pa v tem primeru ne more biti odobrena.

K. Dokončna dajatev

(78) Ker stopnja škode presega dampinško stopnjo, bi morala biti podlaga za dajatev slednja.

(79) En izvoznik je zahteval, da Komisija v skladu s členom 13 protidampinškega kodeksa GATT upošteva dejstvo, da je Ljudska republika Kitajska država v razvoju, in uporablja konstruktivne ukrepe.

(80) V tej zvezi je treba upoštevati, da Ljudska republika Kitajska ni podpisnik protidampinškega kodeksa GATT.

L. Pobiranje začasnih dajatev

(81) Ob upoštevanju ugotovljenih dampinških stopenj in resnosti škode, povzročene industriji Skupnosti, Svet meni, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, dokončno pobrati v višini dokončno določene dajatve,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz koles in drugih podobnih vozil (tudi dostavnih triciklov) brez motornega pogona, ki sodijo v oznako KN 871200, po poreklu iz Ljudske republike Kitajske.

2. Stopnja dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, pred dajatvijo, je 30,6 %.

3. Uporabljajo se veljavne carinske določbe.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo iz Uredbe (EGS) št. 550/93 se dokončno poberejo po stopnji, ki je enaka dokončni dajatvi. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. septembra 1993

Za Svet

Predsednik

W. Claes

[1] UL L 209, 12.8.1988, str. 1.

[2] UL L 58, 11.3.1993, str. 12.

[3] UL L 155, 26.6.1993, str. 1.

[4] UL L 195, 5.7.1982, str. 21.

--------------------------------------------------