22001A1227(03)

PRILOGA II

Sporazum

med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin

Člen 1

Cilji

1. Pogodbenici se v skladu z načeli ne-diskriminatornosti in vzajemnosti strinjata, da bosta priznali, zaščitili in nadzorovali imena vin s poreklom na svojem ozemlju pod tukaj določenimi pogoji.

2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, določenih v tem sporazumu, in da se dosežejo cilji, določeni v tem sporazumu.

Člen 2

Področje in obseg uporabe

Ta sporazum se uporablja za vina, ki sodijo v tarifno številko 2204 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in oznak blaga ("harmonizirani sistem"), sklenjene v Bruslju dne 14. junija 1983.

Člen 3

Opredelitve

Za namene tega sporazuma in razen kadar je tukaj izrecno opredeljeno drugače velja naslednje:

(a) "vino s poreklom iz", čemur sledi ime ene od pogodbenic, je vino, proizvedeno na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, ki je bilo v celoti potrgano na njenem ozemlju;

(b) "geografska označba" je vsaka označba, vključno z "označbo porekla", kot je opredeljeno v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljevanju "Sporazum TRIPs"), ki ga priznavajo zakoni oziroma drugi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve vina s poreklom iz ozemlja navedene pogodbenice;

(c) "tradicionalni izraz" je ime, ki se uporablja po tradiciji, kot je določeno v Prilogi, in se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina, ki je do zadostne mere posebno in/ali ima priznan sloves ter ga priznavajo zakoni in drugi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve takšnega vina s poreklom z ozemlja navedene pogodbenice;

(d) "zaščiteno ime" je geografska označba ali tradicionalni izraz, kot je opredeljeno v odstavku (b) oziroma (c), ki je zaščiteno na podlagi tega sporazuma;

(e) "enakozvočnica" je enako zaščiteno ime ali zaščiteno ime, ki je tako podobno, da bi lahko privedlo do zmešnjave, in ki označuje različne kraje porekla ali različna vina s poreklom z zadevnih ozemelj pogodbenic;

(f) "opis" so besede, s katerimi se opiše vino na etiketi ali na dokumentih, ki spremljajo prevoz tega vina, na trgovinskih dokumentih, predvsem na računih in dobavnicah, in pri oglaševanju;

(g) "označevanje" so vsi opisi in druge opombe, znaki, vzorci ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vino in se pojavljajo na vsebnikih, vključno s sistemi zapiranja ali pritrjeno etiketo ter ovojem, ki prekriva grlo steklenic;

(h) "predstavitev" so besede ali znaki, ki se uporabljajo na vsebnikih, vključno s sistemi zapiranja, na etiketah in na embalaži;

(i) "embalaža" je zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz enega ali več vsebnikov in/ali za njihovo predstavitev za prodajo končnemu uporabniku;

(j) "blagovna znamka" je:

- blagovna znamka, registrirana v skladu z zakonodajo pogodbenice,

- blagovna znamka občega prava, priznana po zakonodaji pogodbenice, in

- znana blagovna znamka, na katero se nanaša člen 6bis Pariške Konvencije za zaščito industrijske lastnine (1967).

NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN

Člen 4

Načela

1. Brez poseganja v člena 22 in 23 Sporazuma TRIPs v Prilogi 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije pogodbenici sprejmeta v skladu z navedeno prilogo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi vzajemna zaščita imen, na katera se nanaša člen 5, ki se uporabljajo za opisovanje in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen priskrbi vsaka pogodbenica zainteresiranim strankam ustrezna pravna sredstva za zagotovitev učinkovite zaščite in za preprečitev, da bi se geografske označbe in tradicionalni izrazi uporabljali za označevanje vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.

2. V Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji so zaščitena imena Skupnosti:

(a) rezervirana izključno za vina s poreklom iz Skupnosti, za katera se uporabljajo, in

(b) se ne morejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Skupnosti.

3. V Skupnosti so zaščitena imena Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije:

(a) rezervirana izključno za vina s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, za katera se uporabljajo, in

(b) se ne smejo uporabljati drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

4. Zaščita, ki jo določa ta sporazum, prepoveduje predvsem vsakršno uporabo zaščitenih imen za vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja ali iz kraja, kjer se po tradiciji uporablja ta izraz, in se uporablja celo v primerih:

- ko je navedeno pravo poreklo vina,

- ko se zadevna geografska označba uporablja v prevodu,

- ko ime spremljajo izrazi, kot so "vrsta", "tip", "slog", "imitacija", "način" ali drugi tovrstni izrazi.

5. V primeru enakozvočnih geografskih označb:

(a) kadar so takšne označbe, zaščitene po tem sporazumu, enakozvočne, se zaščita prizna za vsako označbo, če se je uporabljala po tradiciji in dosledno in če ne zavaja potrošnikov glede pravega porekla vina;

(b) kadar so takšne označbe, zaščitene po tem sporazumu, enakozvočne z imenom geografskega območja zunaj ozemlja pogodbenic, se slednje ime lahko uporabi za opisovanje in predstavitev vina, proizvedenega na geografskem območju, na katerega se nanaša ime, če se uporablja po tradiciji in dosledno, če njegovo uporabo v ta namen ureja država porekla in če potrošnikov ne zavaja v tem smislu, da ima vino poreklo z ozemlja zadevne pogodbenice.

6. V primeru enakozvočnih tradicionalnih izrazov:

(a) kadar so takšni izrazi, zaščiteni po tem sporazumu, enakozvočni, se zaščita prizna za vsak izraz, če se je uporabljal po tradiciji in dosledno in če ne zavaja potrošnikov glede pravega porekla vina;

(b) kadar so takšni izrazi, zaščiteni po tem sporazumu, enakozvočni z imenom za vino, ki nima porekla z ozemlja pogodbenic, se slednje ime lahko uporabi za opisovanje in predstavitev vina, če se uporablja po tradiciji in dosledno, če njegovo uporabo v ta namen ureja država porekla in če potrošnikov ne zavaja v tem smislu, da ima vino poreklo z ozemlja zadevne pogodbenice.

7. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko z odločbo določi praktične pogoje uporabe, ki omogočajo razlikovanje med enakozvočnimi označbami oziroma izrazi, na katere se nanašata odstavka 5 in 6, pri čemer upošteva enakovredno obravnavanje proizvajalcev in prepreči zavajanje potrošnikov.

8. Določbe tega sporazuma ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

9. Nič v tem sporazumu ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo ali tradicionalni izraz druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščiten v svoji državi porekla, ali ki se v tej državi ne uporablja več.

10. Pogodbenici se s tem odrekata svoji pravici do uveljavljanja člena 24(4) do (7) Sporazuma TRIPs, da bi zavrnila dodelitev zaščite za ime druge pogodbenice za proizvode, ki jih zajema ta sporazum.

Člen 5

Zaščitena imena

Glede vin s poreklom iz Skupnosti in iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije se zaščitijo imena, ki so navedena na seznamih, izdelanih v skladu s členom 14(2)(a).

Člen 6

Blagovne znamke

1. Registracija blagovne znamke za vino, ki vsebuje ali je sestavljena iz zaščitenega imena na podlagi tega sporazuma, se na zahtevo zadevne pogodbenice zavrne ali razveljavi, če:

- zadevno vino nima porekla iz kraja, na katerega se nanaša geografska označba, oziroma

- če zadevno vino ni eno tistih, za katera je rezerviran tradicionalni izraz.

2. Blagovna znamka, registrirana v dobri veri najpozneje 31. decembra 1995, pa se lahko uporablja do 31. decembra 2005, če se je dejansko neprekinjeno uporabljala vse od svoje registracije.

Člen 7

Izvoz

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovita, da se v primerih, kadar se vina s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunih ozemelj, zaščitena imena ene pogodbenice, na katera se nanaša člen 5, ne uporabljajo za opisovanje in predstavitev vina s poreklom iz druge pogodbenice.

Člen 8

Širša zaščita

Če zadevna zakonodaja pogodbenic to dovoljuje, se korist zaščite, ki jo daje ta sporazum, razširi na fizične in pravne osebe, federacije, zveze in organizacije proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, katerih sedež je na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 9

Izvrševanje

1. Če ustrezni pristojni organ, ki se imenuje v skladu s členom 11, ugotovi, da opis ali predstavitev vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju krši ta sporazum, pogodbenici sprejmeta vse potrebne upravne ukrepe in/ali sprožita pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev napačne uporabe zaščitenega imena tudi na druge načine.

2. Ukrepi in postopki, na katere se nanaša odstavek 1, se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:

(a) kadar prevod opisov, predvidenih po zakonodaji Skupnosti ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, v jezik oziroma jezike druge pogodbenice privede do besede, ki je lahko zavajajoča glede porekla, značaja ali kakovosti tako opisanega ali predstavljenega vina;

(b) kadar se opisi, blagovne znamke, imena, napisi ali slike, ki neposredno ali posredno dajejo napačne ali zavajajoče informacije glede provenience, porekla, značaja, vinske sorte ali bistvenih lastnosti vina, pojavijo na vsebnikih ali embalaži, pri oglaševanju ali na uradnih oziroma trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na vina, katerih ime je zaščiteno na podlagi tega sporazuma;

(c) kadar se za embalažo uporabljajo vsebniki, ki so zavajajoči glede porekla vina.

3. Uporaba odstavkov 1 in 2 ne izključuje možnosti, da osebe in organizacije, na katere se nanaša člen 8, sprejmejo v pogodbenicah ustrezne ukrepe, vključno s sodnimi postopki.

Člen 10

Druga nacionalna zakonodaja in mednarodni sporazumi

Razen kadar se pogodbenici dogovorita drugače, ta sporazum ne izključuje možnosti, da pogodbenici na podlagi svoje nacionalne zakonodaje ali drugih mednarodnih sporazumov v tem trenutku ali v bodoče dodelita širšo zaščito za imena, ki so zaščitena po tem sporazumu.

NASLOV II

NADZOR IN MEDSEBOJNA POMOČ MED PRISTOJNIMI ORGANI

Člen 11

Pristojni organi

1. Vsaka pogodbenica imenuje organe, odgovorne za izvajanje tega sporazuma. Kadar pogodbenica imenuje več kot en pristojni organ, poskrbi za koordinacijo dela teh organov. V ta namen se imenuje en sam organ.

2. Pogodbenici se medsebojno obvestita o imenih in naslovih teh organov najpozneje dva meseca po začetku veljavnosti tega sporazuma. Med temi organi poteka tesno in neposredno sodelovanje.

Člen 12

Kršitve

1. Če eden od organov iz člena 11 upravičeno sumi:

(a) da vino, ki se trži ali se je tržilo med Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Skupnostjo, ni v skladu s tem sporazumom ali z določbami zakonov in drugih predpisov pogodbenic, in

(b) da je to neskladje v posebnem interesu druge pogodbenice in bi lahko privedlo do sprejetja upravnih ukrepov in/ali pravnih postopkov,

nemudoma obvesti Komisijo in ustrezni organ oziroma organe druge pogodbenice.

2. Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 1, spremljajo uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti, skupaj z vsemi podatki o upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki bi se po potrebi lahko sprejeli. Informacije vključujejo predvsem naslednje podatke o zadevnem vinu:

(a) proizvajalca in osebo, ki razpolaga s tem vinom;

(b) sestavo in organoleptične značilnosti tega vina;

(c) njegov opis in predstavitev;

(d) podatke o neskladju s predpisi o proizvodnji in trženju.

NASLOV III

UPRAVLJANJE SPORAZUMA

Člen 13

Delovna skupina

1. V skladu s členom 113 Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma se ustanovi delovna skupina, ki deluje pod pokroviteljstvom posebnega Odbora za kmetijstvo.

2. Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in prouči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju. Delovna skupina lahko daje predvsem priporočila, ki bi lahko prispevala k doseganju ciljev tega sporazuma.

Člen 14

Naloge pogodbenic

1. Pogodbenici bodisi neposredno ali preko delovne skupine iz člena 13, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.

2. Pogodbenici opravljata predvsem naslednje naloge:

(a) na podlagi odločitve Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora izdelata in spremenita sezname, na katere se nanašata člen 5 in Protokol tega sporazuma, ob upoštevanju vseh sprememb zakonov in drugih predpisov pogodbenic;

(b) obvestita druga drugo, ali imata namen sklepati nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb, ki so v interesu javnega reda, kot sta zdravstveno varstvo in varstvo potrošnikov, ki lahko vplivajo na vinski trg;

(c) obvestita druga drugo o sodnih odločitvah v zvezi z uporabo tega sporazuma in o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi takšnih odločitev.

3. V okviru tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za izboljšanje obsega svojega sodelovanja na vinskem trgu, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z izvajanjem sporazuma.

4. Odločitve, sprejete po odstavku 2(a), so zavezujoče za pogodbenici, ti pa sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvrševanje.

NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 15

Tranzit — manjše količine

Ta sporazum se ne uporablja za vina:

(a) ki potujejo v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic, ali

(b) ki imajo poreklo z ozemlja ene od pogodbenic in ki se dobavljajo v manjših količinah med tema pogodbenicama pod pogoji in v skladu s postopki, ki jih predvideva Protokol.

Člen 16

Ozemlje uporabe

Na eni strani se ta sporazum uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani na ozemlju Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Člen 17

Neizpolnjevanje pravil

1. Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi tega sporazuma.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.

3. Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo vmesni ukrepi zaščite, če posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 nista dosegli soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe zaščite, s katerimi omogoči ustrezno uporabo tega sporazuma.

Člen 18

Trženje obstoječih zalog

1. Vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta sporazum prepoveduje, se lahko prodajajo do odprodaje zalog.

2. Razen kadar pogodbenici sprejmeta drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko tržijo tista vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.

--------------------------------------------------

Protokol k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru nad imeni vin

POGODBENICI STA SE DOGOVORILI NASLEDNJE:

Na podlagi člena 15(b) Sporazuma se za manjše količine vina šteje naslednje:

1. količine v označenih zabojnikih s prostornino največ 5 litrov in s sistemom zapiranja za enkratno uporabo, v katerih celotna količina, ki se prevaža v eni sami ali v več ločenih pošiljkah, ne presega 50 litrov;

2. (a) količine v osebni prtljagi potnikov, ki znašajo največ 30 litrov;

(b) količine, ki se pošiljajo med zasebniki in ne presegajo 30 litrov;

(c) količine, ki so del lastnine zasebnikov, ki se selijo;

(d) količine, ki se uvažajo za namene znanstvenih oziroma tehničnih poskusov in znašajo največ 1 hektoliter;

(e) količine, ki se uvažajo za diplomatske, konzularne ali podobne ustanove kot del priznane vrednosti carine prostega blaga;

(f) količine na krovu mednarodnih prevoznih sredstev kot oskrbovalne zaloge.

Izjema iz točke 1 se ne more kombinirati z eno ali več izjemami, na katere se nanaša točka 2.

--------------------------------------------------