Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 21998A0807(01)

    Potrjen zapisnik

    UL L 219, 7.8.1998, p. 26–37 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

    Legal status of the document Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force.

    Related Council decision

    21998A0807(01)



    Uradni list L 219 , 07/08/1998 str. 0026 - 0037


    Potrjen zapisnik

    1. Predstavniki Evropske Skupnosti in Združenih držav Amerike potrjujejo, da je bil med pogajanji za Sporazum iz odstavka 8 spodaj za pripravo skupne podlage za opisovanje in ovrednotenje napredka v smeri uporabe bolj humanih pasti in metod lova s pastmi dosežen naslednji dogovor.

    2. Evropska skupnost in Združene države Amerike menijo, da Standardi, priloženi temu dogovoru, zagotavljajo tako skupno podlago in osnovo za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju in izvajanju Standardov s strani njihovih pristojnih organov.

    3. Združene države Amerike poudarjajo, da z njegovo potrditvijo ne nameravajo v Združenih državah spremeniti porazdelitve pristojnosti za urejanje uporabe pasti in metod lova s pastmi ter potrjujejo priložene Standarde za human lov s pastmi na določene kopenske in semiakvatične sesalce, ki njenim pristojnim organom zagotavljajo tak skupen okvir za izvajanje.

    4. Evropska skupnost in Združene države Amerike nameravajo s svojimi ustreznimi organi spodbuditi in podpreti raziskovalne in razvojne programe ter programe spremljanja in usposabljanja, ki izboljšujejo uporabo pasti in metod lova s pastmi za humano ravnanje s temi sesalci. Oboji priznavajo potrebo po ponovnem ovrednotenju in posodobitvi Standardov, priloženih k temu dogovoru, ko bodo na voljo nove tehnične in znanstvene informacije ter podatki, temelječi na teh programih.

    5. Evropska skupnost in Združene države Amerike nameravajo nadalje spodbujati svoje pristojne organe, da spremljajo in poročajo o napredku v smeri izvajanja Standardov, priloženih k temu dogovoru.

    6. Evropska skupnost in Združene države Amerike priznavata, da nič v tem dogovoru ne vpliva na njune pravice in obveznosti po Marakeškem sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

    7. Evropska skupnost in Združene države Amerike izjavljajo svoj namen, da se bodo na zahtevo katere koli od njiju posvetovale druga z drugo o vsaki zadevi v zvezi s tem sporazumom ali priloženimi Standardi z namenom najti vzajemno sprejemljivo rešitev.

    8. Kadarkoli se v priloženih Standardih uporablja izraz "Sporazum", se razume, da pomeni Sporazum o standardih humanega lova s pastmi med Kanado, Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo.

    V Bruslju, osemnajstega decembra 1997, v dvojniku v angleškem jeziku

    Za Evropsko skupnost

    +++++ TIFF +++++

    Za Združene države

    +++++ TIFF +++++

    --------------------------------------------------

    PRILOGA

    STANDARDI ZA HUMAN LOV S PASTMI NA DOLOČENE KOPENSKE IN SEMIAKVATIČNE SESALCE

    DEL I: STANDARDI

    1. NAMENI, NAČELA IN SPLOŠNI VIDIKI STANDARDOV

    1. 1 Nameni

    Namen Standardov je zagotoviti učinkovito raven dobrobiti ujetih živali in nadalje izboljšati to dobrobit.

    1.2 Načela

    1.2.1 Pri ovrednotenju ali je metoda lova s pastmi humana ali ne, je treba oceniti dobrobit ujete živali.

    1.2.2 Načelo pri odločanju, ali je metoda lova s pastmi humana, je v tem, da izpolnjuje zahteve iz oddelkov 2 in 3.

    1.2.3 Pri postavljanju standardov se predpostavlja, da morajo biti pasti selektivne, učinkovite ter da morajo izpolnjevati ustrezne zahteve vsake pogodbenice za človekovo varnost.

    1.3 Splošni vidiki

    1.3.1 Dobrobit živali se kaže z meritvami obsega enostavnosti ali težavnosti in obsega neuspešnosti pri obvladovanju njihovega okolja. Ker se živali razlikujejo po načinih obvladovanja svojega okolja, je treba pri ocenjevanju njihove dobrobiti uporabiti niz meritev.

    Med kazalci dobrobiti ujetih živali so fiziologija, poškodovanost in vedenje. Ker nekateri teh kazalcev za mnoge vrste še niso bili proučeni, bodo za določitev pragov po teh Standardih ustrezno potrebne nadaljnje znanstvene študije.

    Čeprav se dobrobit lahko zelo razlikuje, se izraz "human" uporablja samo za tiste metode lova s pastmi, kjer se dobrobit zadevnih živali ohranja na zadostni ravni, čeprav se priznava, da bo pri pasteh, ki žival ubijejo, v določenih razmerah kratko časovno obdobje, med katerim bo raven dobrobiti morda slaba.

    1.3.2 V Standardih določene pragi za certificiranje pasti vključujejo:

    (a) za zadrževalne pasti: raven kazalcev, ob preseganju katere velja, da je dobrobit živali slaba; in

    (b) za pasti, ki žival ubijejo: čas do nezavesti in neobčutljivosti ter ohranjanje tega stanja do smrti živali.

    1.3.3 Ne glede na to, da morajo metode lova s pastmi izpolnjevati zahteve Oddelkov 2.4 in 3.4, bi bilo treba proučiti nadaljnje izboljšave konstrukcije in nastavljanja pasti, zlasti za:

    (a) izboljšanje dobrobiti živali, ujetih v zadrževalne pasti, v času zadržanja;

    (b) doseganje hitrega začetka nezavesti in neobčutljivosti živali, ujetih v pasti, ki žival ubijejo; in

    (c) kar največje zmanjšanje ujetja ne-ciljnih živali.

    2. ZAHTEVE ZA METODE LOVA Z ZADRŽEVALNIMI PASTMI

    2.1 Opredelitev

    "Metode lova z zadrževalnimi pastmi" pomeni pasti, ki niso zasnovane in nastavljene z namenom žival ubiti, temveč zadržati njene premike v takem obsegu, da človek lahko stopi z njo v neposreden stik.

    2.2 Parametri

    2.2.1 Pri ovrednotenju, ali metoda lova z zadrževalnimi pasti izpolnjuje te Standarde, je treba oceniti dobrobit ujete živali.

    2.2.2 Parametri morajo vključevati kazalce vedenja in poškodovanosti iz odstavkov 2.3.1 in 2.3.2.

    2.2.3 Oceniti je treba moč odzivov za vsakega od teh parametrov.

    2.3 Kazalci

    2.3.1 Vedenjski kazalci, spoznani kot kazalci slabe dobrobiti ujetih divjih živali so:

    (a) grizenje same sebe, ki vodi do resnih poškodb (pohabljanje same sebe);

    (b) pretirana nepremičnost in neodzivnost.

    2.3.2 Preiskave, priznane kot kazalci slabe dobrobiti ujetih divjih živali, so:

    (a) zlom;

    (b) zvin sklepa v bližini prednjega ali zadnjega gležnja (carpus ali tarsus);

    (c) strgana kita ali vez;

    (d) večja odrgnjenost pokostnice;

    (e) resna zunanja krvavitev ali krvavitev v notranjo votlino;

    (f) večja degeneracija skeletne mišice;

    (g) limb ischaemia;

    (h) zlom trajnega zoba, ki izpostavi zobno pulpo;

    (i) očesna poškodba vključno z raztrganjem roženice;

    (j) poškodba hrbtenjače;

    (k) hude poškodbe notranjega organa;

    (l) degeneracija srčne mišice;

    (m) amputacija;

    (n) smrt.

    2.4 Pragovi

    Metoda lova z zadrževalnimi pastmi izpolnjuje Standarde, če:

    (a) znaša število vzorcev iste ciljne vrste, iz katere izhajajo podatki, vsaj 20; in

    (b) vsaj 80 % teh živali ne kaže nobenega od kazalcev iz odstavkov 2.3.1 in 2.3.2.

    3. ZAHTEVE ZA METODE LOVA S PASTMI, KI ŽIVAL UBIJEJO

    3.1 Opredelitev

    "Metode lova s pastmi, ki žival ubijejo" pomeni pasti, konstruirane in nastavljene z namenom ubiti ujeto žival ciljne vrste.

    3.2 Parametri

    3.2.1 Določiti je treba čas pojava nezavesti in neobčutljivosti, dosežen z metodo ubijanja, ter preveriti ohranjanje tega stanja do smrti (t.j., do nepreklicnega prenehanja srčne funkcije).

    3.2.2 Nezavest in neobčutljivost je treba spremljati s preverjanjem refleksov roženice in očesne veke ali z drugim znanstveno dokazanim ustreznim nadomestnim parametrom [1].

    3.3 Kazalci in časovne omejitve

    Časovna omejitev do izgube refleksov roženice in očesne veke | Vrsta |

    45 sekund | erminea |

    120 sekund | Martes americana Martes zibellina Martes martes |

    300 sekund | Vse druge vrste iz odstavka 4.1 |

    3.4 Pragovi

    Metoda lova s pastmi, ki žival ubijejo, izpolnjuje Standarde, če:

    (a) je število primerkov iste ciljne vrste, iz katere izhajajo podatki, vsaj 12; in

    (b) je vsaj 80 % teh živali nezavestnih in neobčutljivih med časovno omejitvijo in v tem stanju ostanejo do smrti.

    DEL II: SEZNAM VRST IN RAZPORED IZVAJANJA

    4. SEZNAM VRST IZ ČLENA 3 SPORAZUMA IN RAZPORED IZVAJANJA

    4.1 Seznam vrst

    Standardi se uporabljajo za naslednje vrste:

    Splošno ime | Vrsta |

    kojot | Canis latrans |

    volk | Canis lupus |

    kanadski bober | Castor canadensis |

    evropski bober | Castor fiber |

    rdečerjavi ris | Felis rufus |

    kanadska vidra | Lutra canadensis |

    evrazijska vidra | Lutra lutra |

    kanadski ris | Lynx canadensis |

    evropski ris | Lynx lynx |

    kuna | Martes americana |

    severnoameriška kuna | Martes pennanti |

    sobolj | Martes zibellina |

    kuna zlatica | Martes martes |

    navadni jazbec | Meles meles |

    velika podlasica | Mustela erminea |

    rakunasti pes | Nyctereutes procyonoides |

    pižmovka | Ondatra zibethicus |

    severnoameriški rakun | Procyon lotor |

    ameriški jazbec | Taxidea taxus |

    V prihodnje bodo ustrezno vključene dodatne vrste.

    4.2 Razpored izvajanja [3]

    4.2.1 Metode lova s pastmi morajo biti preskušene, da izkazujejo skladnost s temi Standardi, kot take pa jih morajo certificirati pristojni organi pogodbenic v:

    (a) treh do petih letih po začetku veljavnosti Sporazuma za metode lova z zadrževalnimi pastmi, odvisno od preskusnih prednostnih nalog in razpoložljivosti preskusnih zmogljivosti; in

    (b) petih letih po začetku veljavnosti Sporazuma za metode lova s pastmi, ki žival ubijejo.

    4.2.2 V treh letih po koncu obdobij iz 4.2.1 morajo ustrezni pristojni organi pogodbenic prepovedati uporabo pasti, ki niso certificirane skladno s temi Standardi.

    4.2.3 Ko pristojni organ ne glede na določbe odstavka 4.2.2 ugotovi, da rezultati preskušanja pasti ne podpirajo skladnosti pasti s Standardi za določene vrste ali pod določenimi pogoji v okolju, lahko še naprej dovoli začasno uporabo pasti, medtem pa se nadaljuje raziskava za določitev nadomestnih pasti. V takih primerih se Evropska skupnost in Združene države Amerike predhodno uradno obvestita o pasteh, katerih začasna uporaba bo dovoljena, in o statusu raziskovalnega programa. V primerih, ko ta odstavek velja v zvezi z lovom s pastmi v Združenih državah, morajo pristojni organi v Združenih državah predati te informacije vladi Združenih držav za predajo Evropski skupnosti.

    4.2.4 Dodatno k odstavku 4.2.3. ne glede na določbe odstavka 4.2.2 lahko pristojni organi odobri odstopanja od primera do primera skladno s cilji Standardov iz katerega koli od naslednjih razlogov:

    (a) interesi javnega zdravja in varnosti;

    (b) varstvo javne in zasebne lastnine;

    (c) za raziskave, izobraževanje in varstvo okolja, vključno z doselitvijo, ponovno naselitvijo, gojitvijo ali varstvom živalskih in rastlinskih vrst; in

    (d) uporaba tradicionalnih lesenih pasti, bistvenih za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonih skupnosti.

    Pri izvajanju tega odstavka morajo Evropska skupnost ali Združene države dati predhodno pisno obvestilo o teh odstopanjih, skupaj z razlogi in pogoji zanje. V primeru Združenih držav morajo pristojni organi dati tako pisno obvestilo skupaj z razlogi in pogoji vladi Združenih držav za predajo Evropski skupnosti.

    4.2.5 Posvetovanja o zadevah iz odstavkov 4.2.3 in 4.2.4 se morajo odvijati po odstavku 7 Potrjenega zapisnika na zahtevo Evropske skupnosti ali Združenih držav Amerike.

    DEL III: SMERNICE

    5. NAVODILA ZA PRESKUŠANJE PASTI IN RAZISKAVE O STALNEM RAZVOJU METOD LOVA S PASTMI

    Za zagotovitev natančnosti in zanesljivosti ter za izkazovanje, da metode lova s pastmi izpolnjujejo zahteve v Standardih, morajo študije za preskušanje teh metod lova s pastmi slediti načelom dobre prakse preskušanja.

    V primeru, da so preskusni postopki vzpostavljeni v ISO, Mednarodni organizaciji za standardizacijo, in da se ti postopki nanašajo na oceno skladnosti metod lova s pastmi z nekaterimi ali vsemi zahtevami Standardov, se ustrezno uporabijo ISO postopki.

    5.1 Splošne smernice

    5.1.1 Preskuse je treba opraviti skladno s splošnimi študijskimi protokoli.

    5.1.2 Preskusiti je treba delovanje mehanizma pasti.

    5.1.3 Preskus pasti na terenu je treba opraviti zlasti zaradi ocene selektivnosti. Ta preskus se lahko uporabi tudi za zbiranje podatkov o učinkovitosti ujetja in varnosti uporabnika.

    5.1.4 Zadrževalne pasti je treba preskusiti v ogradi zlasti za ovrednotenje vedenja in fizioloških parametrov. Pasti, ki žival ubijejo, je treba preskusiti v ogradi zlasti za določitev nezavesti.

    5.1.5 Pri preskusih na terenu je treba pasti pregledovati vsak dan.

    5.1.6 Učinkovitost pasti, ki žival ubijejo, za povzročitev nezavesti ciljne živali in njeno usmrtitev je treba preskusiti na gibljivih živalih pri zavesti ali z meritvami v laboratoriju, ogradi in na terenu. Treba je ovrednotiti zmožnost pasti, da ciljno žival udari na življenjsko pomembnih mestih.

    5.1.7 Vrstni red postopkov preskušanja se lahko spremeni za zagotovitev najučinkovitejšega ovrednotenja pasti, ki se preskušajo.

    5.1.8 Pasti pri običajni uporabi upravljavca ne smejo izpostaviti nepotrebni nevarnosti.

    5.1.9 Če ustreza, je treba pri preskušanju pasti preveriti obsežnejšo vrsto meritev. Preskušanje na terenu mora vključevati učinke lova s pastmi na ciljne in neciljne živalske vrste.

    5.2 Razmere za študijo

    5.2.1 Past je treba nastaviti in uporabiti po najboljšem nasvetu proizvajalcev ali drugih glede tega, kako se to naredi.

    5.2.2 Za preskušanje v ogradi je treba uporabiti ogrado, ki živalim ciljne vrste zagotavlja ustrezno okolje za njihovo prosto gibanje, skrivanje in prikaz najbolj običajnega vedenja. Omogočena mora biti nastavitev pasti in spremljanje ujetih živali. Past mora biti nastavljena tako, da je mogoče narediti video in zvočni zapis o celotnem poteku lova s pastjo.

    5.2.3 Za preskušanje na terenu je treba izbrati lokacije, reprezentativne za lokacije, ki se bodo v praksi uporabljale. Ker so selektivnost pasti in možni škodljivi učinki pasti na neciljne vrste pomembni razlogi za preskušanje na terenu, bo morda treba lokacije za preskušanje na terenu izbrati v različnih habitatih, kjer je srečanje z različnimi neciljnimi vrstami verjetno. Identifikacijska številka pasti mora biti del fotografskega posnetka pred in po udarcu.

    5.3 Študijsko osebje

    5.3.1 Preskusno osebje mora biti ustrezno kvalificirano in usposobljeno.

    5.3.2 Med preskusnimi osebami mora biti vsaj ena oseba z izkušnjami pri uporabi pasti ter sposobna loviti s pastmi živali, uporabljene pri preskusu, ter vsaj ena oseba z izkušnjami pri vsaki od metod ocenjevanja dobrobiti za zadrževalne pasti in pri metodah ocenjevanja nezavesti za pasti, ki žival ubijejo. Na primer, oceno vedenjskih odzivov na lov s pastmi in oceno nenaklonjenosti mora zlasti opraviti usposobljena oseba, seznanjena z razlago teh podatkov.

    5.4 Živali, ki se uporabljajo pri preskušanju pasti

    5.4.1 Preskusne živali v ogradi morajo biti dobrega zdravja in reprezentativne za tiste, ki se bodo najverjetneje ujele v naravi. Uporabljene živali ne smejo imeti predhodnih izkušenj s pastjo, ki se preskuša.

    5.4.2 Pred preskušanjem pasti morajo biti živali nastanjene v primernih pogojih in oskrbljene z ustrezno hrano in vodo. Živali ne smejo biti nastanjene na način, ki bi lahko sam po sebi povzročil slabo dobrobit.

    5.4.3 Pred začetkom preskusa je treba živali navaditi na preskusno ogrado.

    5.5 Opazovanja

    5.5.1 Vedenje

    5.5.1.1 Vedenjska opazovanja mora opraviti usposobljena oseba, zlasti glede na poznavanje vedenjskih značilnosti vrst.

    5.5.1.2 Nenaklonjenost je mogoče oceniti z lovom na živali v past v zlahka prepoznanih razmerah, potem pa s ponovno izpostavitvijo živali pasti v ustreznih razmerah in ovrednotenjem njenega vedenja.

    5.5.1.3 Paziti je treba na razlikovanje odzivov na dodatne dražljaje od odzivov na past ali razmere.

    5.5.2 Fiziologija

    5.5.2.1 Nekatere živali je treba pred preskušanjem opremiti s telemetričnimi registratorji (npr. za zapis srčnega utripa, hitrosti dihanja). To opremljanje je treba opraviti dovolj pred lovom s pastmi, da si žival opomore od motenj, povzročenih zaradi opremljanja s temi registratorji.

    5.5.2.2 Vsestransko je treba paziti, da se omeji neustrezna ali pristranska opazovanja in parametre, zlasti tiste zaradi človekovega vmešavanja pri vzorčenju.

    5.5.2.3 Ko se opravlja biološko vzorčenje (npr. kri, urin, slina), ga je treba opraviti v časih, ki se nanašajo na lov s pastmi, ob upoštevanju kako je parameter, ki se vrednoti, odvisen od časa. Zbrati je treba tudi kontrolne podatke o živalih, ki se v dobrih pogojih in za drugačne dejavnosti vzdržujejo drugje, osnovne podatke pred lovom s pastmi in nekatere referenčne podatke po skrajnih dražljajih (npr., izzivni preskus z adrenokortikotrofnim hormonom).

    5.5.2.4 Vse biološke vzorce je treba vzeti in hraniti pred analizo skladno z najboljšim znanjem za zagotovitev ohranitve.

    5.5.2.5 Uporabljene analitične metode morajo biti validirane.

    5.5.2.6 Za pasti, ki žival ubijejo, kjer se nevrološke preiskave z uporabo refleksov (kot bolečina ali oči) uporabljajo v kombinaciji z meritvami EEG in/ali VER ali SER, mora preiskave za zagotovitev ustreznih informacij o zavesti živali glede učinkovitosti tehnike ubijanja opraviti strokovnjak.

    5.5.2.7 Ko živali niso nezavestne in neobčutljive v času, opisanem v preskusnem protokolu, se morajo ubiti na human način.

    5.5.3 Poškodbe in patologija

    5.5.3.1 Vsaka preskusna žival mora biti skrbno preiskana, da bi ocenili vsako poškodbo. Za potrditev morebitnih zlomov je treba opraviti rentgensko preiskavo.

    5.5.3.2 Treba je opraviti podrobno patološko preiskavo mrtvih živali. Post-mortem preiskavo mora opraviti izkušen veterinar skladno s sprejeto prakso za veterinarske preiskave.

    5.5.3.3 Prizadete organe ali/in predele je treba proučiti z mikroskopom in histološko, če to ustreza.

    5.6 Poročilo

    5.6.1 Študijsko poročilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o preskusni konstrukciji, materialih, metodah in rezultatih, zlasti:

    (a) tehnični opis konstrukcije pasti vključno s konstrukcijskim materialom;

    (b) proizvajalčeva navodila za uporabo;

    (c) opis preskusnih razmer;

    (d) vremenske pogoje, predvsem temperaturo in globino snega;

    (e) preskusno osebje;

    (f) število preskušanih živali in pasti;

    (g) skupno število zajetih ciljnih in ne-ciljnih živali vsake vrste, ter njihova relativna pogostost, izraženo kot redko, običajno ali obilno na tistem območju;

    (h) selektivnost;

    (i) podrobnosti o kakršnih koli dokazih, da je bila past sprožena in je ranila žival, ki ni bila ujeta;

    (j) vedenjska opažanja;

    (k) vrednosti vsakega izmerjenega fiziološkega parametra in metodologije;

    (l) opis poškodb in post-mortem preiskav;

    (m) čas do izgube zavesti in občutljivosti; in

    (n) statistično analizo.

    [1] V primerih, kjer so potrebni nadaljnji preskusi za določitev ali metoda lova s pastmi izpolnjuje standarde, je mogoče opraviti dodatne meritve: elektroencefalogram (EEG), vidno izzvan odziv (VER) in slušno izzvan odziv (SER).

    [3] Pooblastilo za urejanje pasti in metod lova s pastmi za lov na navedene kopenske in semiakvatične sesalce v Združenih državah imajo prvenstveno državne in plemenske oblasti.

    --------------------------------------------------

    Spremno pismo

    Bruselj, 18. decembra 1997

    Dragi…,

    kot veste, so predstavniki Evropske skupnosti in Združenih držav Amerike danes podpisali Potrjen zapisnik v zvezi s Standardi humanega lova s pastmi. Glede Potrjenega zapisnika vas z zadovoljstvom obveščam o naslednjem:

    Kot je prikazano v Potrjenem zapisniku, imajo pooblastilo za urejanje pasti in metod lova s pastmi za lov na kopenske in semiakvatične sesalce v Združenih državah prvenstveno državne in plemenske oblasti. Kot rezultat naših razprav o teh zadevah so predstavniki pristojnih organov v Združenih državah povedali, da so okrepili svoje napore za določitev bolj humanih pasti in pobuda petdesetih držav ob sodelovanju z več zveznimi agencijami je že začela pripravljati najboljše prakse upravljanja za pasti in metode lova s pastmi.

    Najboljše prakse upravljanja vključujejo prakso ali kombinacijo praks, za katere je bilo ugotovljeno, da so najučinkovitejše in izvedljivo (tehnično, ekonomsko in socialno) sredstvo za zmanjšanje ali preprečevanje problemov, povezanih z neko dejavnostjo. Predstavniki pristojnih organov v Združenih državah so povedali, da bodo najboljše prakse upravljanja za pasti in metode lova s pastmi temeljile na najnovejših tehničnih in znanstvenih informacijah in podatkih.

    Predstavniki pristojnih organov v Združenih državah so povedali, da bodo najboljše prakse upravljanja za pasti in metode lova s pastmi v Združenih državah pripravili na osnovi standardov, priloženih k Potrjenemu zapisniku. Zlasti vas z zadovoljstvom obveščam, da program, ki so ga začeli pristojni organi ZDA, ni omejen na devetnajst vrst, navedenih v Standardih, priloženih k Potrjenemu zapisniku, temveč se uporablja na dodatnih desetih kožuharjev, ki se zaradi prodaje s pastmi lovijo v Združenih državah. Te vrste so: kuna zlatica, rdeča lisica, siva lisica, polarna lisica, Prerijska lisica, nutrija, oposum, skunk, podlasičji medved in rosomah. To je pomemben nadaljnji korak, ki so ga opravili pristojni organi v Združenih državah, namenjen izboljšanju dobrobiti živali, korak, za katerega menimo, da ga ne prekaša nobena druga država ali mednarodni sporazum.

    Dodatno so predstavniki pristojnih organov v Združenih državah navedli, da se skladno s standardi, priloženimi Potrjenemu zapisniku v zvezi z Mustela erminea in Ondata zibethicus, uporaba vseh čeljustnih zadrževalnih pasti stopalk postopoma odpravlja v štirih letih od začetka veljavnosti Sporazuma o standardih humanega lova s pastmi med Kanado, Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo. Ti dve vrsti obsegata več kot 2,2 milijona živali, ki jih vsako leto s pastmi ujamejo v Združenih državah, in predstavljata tipično 50 % vseh živali, navedenih v standardih, ki jih letno s pastmi ujamejo v tej državi.

    V zvezi z lovom s pastmi na druge vrste, opisane v Standardih, so navedeni organi povedali, da se skladno s Standardi, priloženimi Potrjenemu zapisniku, uporaba konvencionalnih čeljustnih zadrževalnih pasti stopalk iz jekla postopoma odpravlja v šestih letih od začetka veljavnost Sporazuma o standardih humanega lova s pastmi med Kanado, Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo.

    Verjamem, da povedano zadostno pojasnjuje razmere v Združenih državah. Pristojni organi v Združenih državah se veselijo in pozdravljajo stalno sodelovanje na tem področju z Evropsko skupnostjo in drugimi zainteresiranimi subjekti.

    S spoštovanjem,

    +++++ TIFF +++++

    Donald B. Kursch

    Spremmo pismo

    --------------------------------------------------

    Spremno pismo

    Bruselj, 18. decembra 1997

    Dragi…,

    kot veste, sta naši delegaciji pred kratkim zaključili pogajanja o Potrjenem zapisniku o standardih humanega lova s pastmi. To pismo vam pišem zaradi zapisa dogovora, ki smo ga dosegli v zvezi s pomenom in uporabo Potrjenega zapisnika in njemu priloženih Standardov.

    Odstavek 6 Potrjenega zapisnika zagotavlja, da "Združene države Amerike in Evropska skupnost priznavata, da nič v tem dogovoru ne vpliva na njune pravice in obveznosti po Marakeškem sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije". Pri pripravi te ubeseditve smo se odločili, da na koncu tega odstavka ni treba dodati pripombe "in tudi ne predstavlja odstopanja od katere koli teh pravic" ter da tudi nobena od vlad take nevključitve ne bo navajala v nobenem sporu ali postopku, ki bi se lahko nanašal na ta odstavek.

    Če se strinjate z opisanim stavkom, bi vam bil hvaležen, da ga pisno potrdite. Zahvaljujem se za vašo pozornost v tej zadevi

    S spoštovanjem

    +++++ TIFF +++++

    Donald B. Kursch

    Chargé d'affaires a.i.

    --------------------------------------------------

    Spremno pismo

    Bruselj, 18. decembra 1997

    Dragi…,

    hvala za vaše pismo z zapisom o dogovoru, ki smo ga dosegli v zvezi s pomenom in uporabo Potrjenega zapisnika in priloženih Standardov.

    Kot odgovor na pismo bi radi potrdili, da smo se med ubeseditvijo odstavka 6 Potrjenega zapisnika odločili, da na koncu tega odstavka ni treba dodati pripombe "in tudi ne predstavlja odstopanja od katere koli teh pravic" ter da tudi nobena vlada ne bo navajala take nevključitve v nobenem sporu ali postopku, ki bi se lahko nanašal na ta odstavek.

    S spoštovanjem

    +++++ TIFF +++++

    Jean-jacques Kasel

    AmbasadorStalni predstavnik Luksemburga,Predsednik Odborastalnih predstavnikov

    +++++ TIFF +++++

    Johaness Friedrich Beseler

    Generalni direktor Generalnega direktorataza zunanje ekonomske odnoseKomisije Evropskih skupnosti

    --------------------------------------------------

    Top