21998A0214(02)

Sporazum

o mednarodnih standardih humanega lova s pastmi med Evropsko Skupnostjo, Kanado in Rusko federacijo

EVROPSKA SKUPNOST,

VLADA KANADE

in

VLADA RUSKE FEDERACIJE,

pogodbenice tega sporazuma ("pogodbenice"),

OB SKLICEVANJU na svojo globoko zavezanost razvoju mednarodnih standardov lova s pastmi, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah ter prav tako na empiričnih in praktičnih dokazih;

KO PONOVNO POTRJUJEJO, da ima vsaka pogodbenica v skladu z Listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico izkoriščati svoje lastne vire skladno s svojo okoljsko in razvojno politiko in da je vsaka pogodbenica odgovorna za ohranjanje svoje biološke raznovrstnosti in uporabo svojih bioloških virov na trajnosten način;

KO PRIZNAVAJO, da je trajnostna raba prosto živečih živali v korist človeka v skladu z načeli Strategije ohranjanja sveta, Svetovne komisije za okolje in razvoj ter Konference Združenih narodov o okolju in razvoju;

OB UPOŠTEVANJU naloge, ki so jo tudi začele države članice Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) na svoji 18. generalni skupščini v resoluciji 18.25 za odpravo uporabe nehumanih pasti kakor hitro je mogoče;

KO SE ZAVEDAJO, da proces razvoja mednarodnih humanih standardov za lov na sesalce s pastmi, ki ga je v letu 1987 začela ISO, Mednarodna organizacija za standardizacijo, še ni zaključen;

KO POTRJUJEJO, da je osnovni namen vsakega mednarodnega tehnološkega standarda, med drugim, izboljšati komunikacijo in olajšati trgovanje;

KO POTRJUJEJO obsežne raziskave, opravljene predvsem v Kanadi, Združenih državah Amerike, Ruski federaciji in Evropski skupnosti v smeri razvoja humanejših, bolj praktičnih metod lova s pastmi;

KO POUDARJAJO znatno delo, ki ga je opravila delovna skupina za razvoj mednarodnih standardov humanega lova s pastmi, sestavljena iz strokovnjakov iz Kanade, Združenih držav Amerike, Ruske federacije in Evropske skupnosti;

KO CENIJO, da so številne sodne prakse kljub temu, da ni mednarodnih standardov humanega lova s pastmi, sledile drugačnim pristopom in uvedle zakonodajo za izboljšanje metod lova s pastmi in dobrobiti prosto živečih živali; in

KO SE ZAVEDAJO, da notranja ustavna in institucionalna pravila vsake pogodbenice določajo temeljno avtoriteto za izvajanje Standardov humanega lova s pastmi posamezne pogodbenice,

SOGLAŠAJO O:

Člen 1

Opredelitve

Za namene tega sporazuma:

Pasti pomenijo mehanske lovilne naprave za ubijanje in za zadržanje, kot ustreza.

Metode lova s pastmi pomenijo pasti in njihove pogoje nastavitve (npr. ciljna vrsta, postavitev, vaba in naravni pogoji v okolju).

Metode humanega lova s pastmi pomenijo pasti, ki so jih certificirali ustrezni organi, so v skladu s Standardi humanega lova s pastmi ("Standardi", ki se nahajajo v Prilogi I k temu sporazumu) in se uporabljajo v pogojih nastavitve, ki jih opredeljujejo proizvajalci.

Člen 2

Cilji

Cilji tega sporazuma so:

(a) vzpostaviti standarde za metode humanega lova s pastmi;

(b) izboljšati komunikacijo in sodelovanje med pogodbenicami za izvajanje in razvoj teh standardov; in

(c) olajšati trgovino med pogodbenicami.

Člen 3

Področje uporabe

Ta sporazum se uporablja za metode lova s pastmi in certificiranje pasti za lov na prosto živeče kopenske ali semi-aquatični sesalce, navedene v Prilogi I, za:

(a) namene upravljanja s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, vključno z nadzorovanjem škodljivcev;

(b) pridobivanje krzna, kože ali mesa; in

(c) odlov sesalcev za ohranitev.

Člen 4

Obveznosti po drugih mednarodnih sporazumih

1. Nič v tem sporazumu ne vpliva na pravice in obveznosti tistih pogodbenic, ki so članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) po Marakeškem sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

2. Za pogodbenice, ki niso članice STO, nič v tem sporazumu ne vpliva na njihove pravice in obveznosti po dvostranskih sporazumih med pogodbenicama, navedenih v Prilogi II.

Člen 5

Obstoječi ukrepi

Vsaka pogodbenica lahko na svojem ozemlju nadaljuje s prepovedjo uporabe pasti, ki so bile prepovedane za uporabo ob datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Ne da bi to vplivalo na člen 9, se pogodbenice strinjajo, da bodo:

(a) v zvezi z zadevami skupnega interesa, povezanimi s tem sporazumom, sodelovale druga z drugo neposredno ali preko pristojnih mednarodnih organizacij; in

(b) razvijale in izboljševale večstransko sodelovanje na področju metod humanega lova s pastmi na osnovi vzajemnih koristi in želje olajšati trgovanje.

Člen 7

Obveznost pogodbenic

Vsaka pogodbenica sprejme potrebne korake po razporedu v Prilogi I za zagotovitev, da njeni ustrezni pristojni organi:

(a) vzpostavijo ustrezne procese za certificiranje pasti po Standardih;

(b) zagotovijo, da so metode lova s pastmi, ki se opravlja na njihovih ozemljih, skladne s Standardi;

(c) prepovedo uporabo pasti, ki niso certificirane po Standardih [1]; in

(d) zahtevajo, da proizvajalci določijo certificirane pasti in zagotovijo navodila za njihovo primerno nastavitev, varno delovanje in vzdrževanje.

Člen 8

Izvajanje Standardov

Pri izvajanju Standardov si mora vsak pristojni organ pogodbenic kar najbolje prizadevati za zagotovitev, da:

(a) so vzpostavljeni ustrezni postopki za:

(i) odobritev ali umik dovoljenja za uporabo pasti, in

(ii) uveljavljanje zakonodaje o metodah humanega lova s pastmi;

(b) so lovci s pastmi usposobljeni za humano, varno in učinkovito uporabo metod lova s pastmi, vključno z novimi metodami, ko so te razvite; in

(c) se pri vzpostavljanju domačih procesov certificiranja upoštevajo napotki za preskušanje pasti, predstavljeni v Prilogi I.

Člen 9

Stalni razvoj Standardov

Pogodbenice:

(a) izboljšujejo in spodbujajo raziskave, namenjene stalnemu razvoju Standardov; in

(b) ponovno ovrednotijo in dopolnijo Prilogo I, prvič tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma, zlasti z uporabo rezultatov raziskav iz odstavka (a).

Člen 10

Odstopanja

1. Odstopanja od obvez iz člena 7 lahko odobri pristojni organ od primera do primera, pod pogojem, da se ne uporabijo na način, ki bi spodkopal cilje Sporazuma, za katerega koli od naslednjih namenov:

(a) interesi javnega zdravja in varnosti;

(b) varstvo javne in zasebne lastnine;

(c) raziskave, izobraževanje, doselitev, ponovna naselitev, gojitev ali varstvo živalskih in rastlinskih vrst; in

(d) uporaba tradicionalnih lesenih pasti, bistvenih za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonih skupnosti.

2. Odstopanja, odobrena po odstavku 1, morajo spremljati pisni razlogi in pogoji.

3. Pogodbenice Skupni upravljalni odbor pisno obvestijo o odstopanjih, odobrenih po odstavku 1, ter pisnih razlogih in pogojih iz odstavka 2.

Člen 11

Obveščanje in izmenjava informacij

1. Pogodbenice redno izmenjujejo informacije o vseh zadevah v zvezi z izvajanjem tega sporazuma. Druga drugo obveščajo o napredovanju dela v zvezi z ovrednotenjem pasti, opravljenega pri uporabi razporeda iz Priloge I, o raziskavah s tem v zvezi in certificiranih pasteh.

2. Pogodbenice druga drugo obveščajo o pristojnih organih, odgovornih za izvajanje tega sporazuma.

Člen 12

Medsebojno priznavanje

1. Pogodbenica lahko na svojem ozemlju dovoli uporabo pasti, ki jih je certificirala druga pogodbenica. Vsako zavrnitev je treba pisno upravičiti.

2. Vsaka pogodbenica prizna metode lova s pastmi druge pogodbenice kot enakovredne, če metode lova s pastmi te druge pogodbenice izpolnjujejo Standarde.

Člen 13

Trgovina s krznom in krznenimi izdelki med pogodbenicami

1. Na da bi to vplivalo na člen 15 in odstavek 2 tega člena ter ustrezne določbe Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), sestavljene 3. marca 1973 v Washingtonu, nobena pogodbenica ne sme predpisati ukrepov o omejevanju trgovine s krznom in krznenimi izdelki, ki imajo poreklo v kateri koli drugi pogodbenici.

2. Pogodbenica lahko na točki uvoza na svoje carinsko zemlje zahteva potrdilo o poreklu, ki:

(a) potrjuje, da so bila krzno ali krzna, vključena v proizvode, ki se nameravajo uvoziti, pridobljena iz živali, ujetih ali vzrejenih na ozemlju katere koli druge pogodbenice; in

(b) vključuje sklic na dokumentacijo o poreklu, ki so jo izdali pristojni organi.

Člen 14

Skupni upravljalni odbor

1. Pogodbenice ustanovijo Skupni upravljalni odbor ("Odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odbor lahko prouči vse zadeve v zvezi s tem sporazumom.

2. Odbor se sestaja v 12 mesecih od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma. Potem se Odbor sestaja obdobno ali na zahtevo katere koli pogodbenice. Odbor lahko med dvema sestankoma zadeve obravnava z dopisovanjem. Odbor na svojem prvem sestanku sprejme svoj pravilnik.

3. Sklepi Odbora se sprejemajo s soglasjem.

4. Odbor lahko od časa do časa vzpostavi ad hoc znanstvene in tehnične delovne skupine za izdelavo priporočil Odboru v zvezi:

(a) s katero koli znanstveno in tehnično zadevo;

(b) z vprašanji razlage, kot jih predlagajo pogodbenice; in

(c) s priporočili o rešitvah sporov.

5. Odbor lahko pogodbenicam predlaga spremembe tega sporazuma ob ustreznem upoštevanju zadevnih priporočil strokovnih delovnih skupin.

Člen 15

Poravnava sporov

1. Pogodbenice si prizadevajo s pogajanji doseči medsebojno zadovoljivo rešitev vsake zadeve, ki bi lahko vplivala na delovanje tega sporazuma. Kadar zadevne pogodbenice ne morejo razrešiti svojih razlik, se na zahtevo ene pogodbenice skliče Odbor zaradi razprave in rešitve zadeve. Odbor lahko pri obravnavi vprašanja, danega v proučitev, ustanovi ad hoc znanstveno in/ali tehnično delovno skupino po členu 14.4 tega sporazuma.

2. Če Odbor spora ne uspe razrešiti v 90 dneh, se na zahtevo pogodbenice, ki se je pritožila, ustanovi Arbitražno telo po Prilogi III.

3. Arbitražno telo lahko izdaja sklepe v zvezi z vsakim sporom glede tega, kako pogodbenica, proti kateri se je druga pogodbenica pritožila, razlaga in uporablja Sporazum.

4. Arbitražno telo ne prekorači pristojnosti, za katere so se Pogodbenice dogovorile, in ne izda sklepa, ki presega področje uporabe iz tega člena.

5. Ta člen se ob ustreznih spremembah uporablja za primere, ko se pritožuje ali odgovarja več kot ena pogodbenica.

Člen 16

Pristop

K temu sporazumu lahko pristopi vsaka država po pogojih, za katere se lahko ta država in pogodbenice dogovorijo.

Člen 17

Končne določbe

1. Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2. Ta sporazum začne veljati 60 dni po dnevu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji, sklenitvi ali sprejemu po pravilih, ki veljajo za vsako pogodbenico.

3. Ta sporazum se ne izvršuje sam od sebe. Vsaka pogodbenica izvaja naloge in obveznosti iz tega sporazuma po svojih notranjih postopkih.

4. Kadar koli lahko odbor ali katera koli pogodbenica predlaga spremembe tega sporazuma. Vsaka sprememba, za katero se pogodbenice dogovorijo, začne veljati na dan deponiranja zadnje listine o ratifikaciji, sklenitvi ali sprejemu dogovorjene spremembe po pravilih, ki veljajo za vsako pogodbenico.

5. Pogodbenica se lahko iz tega sporazuma umakne z vsaj šestmesečno pisno odpovedjo. V tem primeru se obveznosti po tem sporazumu v zvezi s pogodbenico, ki se umika, zaključijo ob poteku odpovednega roka.

6. Ta sporazum je sestavljen v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem, švedskem in ruskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna. Ta sporazum se deponira v arhivih generalnega sekretariata Sveta Evropske unije, ki vsaki pogodbenici pošlje overjeno kopijo.

[1] Pogodbenice se strinjajo, da člen 7 ne preprečuje, da posamezniki ne bi izdelovali in uporabljali pasti, pod pogojem, da te pasti izpolnjujejo modele, ki jih je odobril ustrezni pristojni organ.

--------------------------------------------------

PRILOGE K SPORAZUMU O MEDNARODNIH STANDARDIH HUMANEGA LOVA S PASTMI

PRILOGA I

DEL I: STANDARDI

1. NAMENI, NAČELA IN SPLOŠNI VIDIKI STANDARDOV

1.1 Nameni

Namen Standardov je zagotoviti učinkovito raven dobrobiti ujetih živali in nadalje izboljšati to dobrobit.

1.2 Načela

1.2.1 Pri ovrednotenju ali je metoda lova s pastmi humana ali ne, je treba oceniti dobrobit ujete živali.

1.2.2 Načelo pri odločanju, ali je metoda lova s pastmi humana, je v tem, da izpolnjuje zahteve pragov iz Oddelkov 2 in 3.

1.2.3 Pri postavljanju standardov se predpostavlja, da morajo biti pasti selektivne, učinkovite ter da morajo izpolnjevati ustrezne zahteve vsake pogodbenice za človekovo varnost.

1.3 Splošni vidiki

1.3.1 Dobrobit živali se kaže z meritvami obsega enostavnosti ali težavnosti in obsega neuspešnosti pri obvladovanju njihovega okolja. Ker se živali razlikujejo po načinih, ki jih uporabljajo, ko skušajo obvladovati svoje okolje, je treba pri ocenjevanju njihove dobrobiti uporabiti niz meritev.

Med kazalci dobrobiti ujetih živali so fiziologija, poškodovanost in vedenje. Ker nekateri teh kazalcev za mnoge vrste še niso bili proučeni, bodo za določitev pragov po teh Standardov ustrezno potrebne nadaljnje znanstvene študije.

Čeprav se dobrobit lahko zelo razlikuje, se izraz "human" uporablja samo za tiste metode lova s pastmi, kjer se dobrobit zadevnih živali ohranja na zadostni ravni, čeprav se priznava, da bo pri ubijalskih pasteh v določenih razmerah kratko časovno obdobje, med katerim bo raven dobrobiti morda slaba.

1.3.2 V Standardih določeni pragi za certificiranje pasti vključujejo:

(a) za zadrževalne pasti: raven kazalcev, ob preseganju katere velja, da je dobrobit živali slaba; in

(b) za pasti, ki žival ubijejo: čas do nezavesti in neobčutljivosti ter ohranjanje tega stanja do smrti živali.

1.3.3 Ne glede na to, da morajo metode lova s pastmi izpolnjevati zahteve Oddelkov 2.4 in 3.4, bi bilo treba proučiti nadaljnje izboljšave konstrukcije in nastavljanja pasti, zlasti za:

(a) izboljšanje dobrobiti živali, ujetih v zadrževalne pasti, v času zadržanja;

(b) doseganje hitrega začetka nezavesti in neobčutljivosti živali, ujetih v pasti, ki žival ubijejo; in

(c) kar največje zmanjšanje ujetja ne-ciljnih živali.

2. ZAHTEVE ZA METODE LOVA Z ZADRŽEVALNIMI PASTMI

2.1 Opredelitev

"Metode lova z zadrževalnimi pastmi" pomeni pasti, ki niso zasnovane in nastavljene z namenom žival ubiti, temveč zadržati njene premike v takem obsegu, da človek lahko stopi z njo v neposreden stik.

2.2 Parametri

2.2.1 Pri ovrednotenju, ali metoda lova z zadrževalnimi pasti izpolnjuje te Standarde, je treba oceniti dobrobit ujete živali.

2.2.2 Parametri morajo vključevati kazalce vedenja in poškodovanosti iz odstavkov 2.3.1 in 2.3.2.

2.2.3 Oceniti je treba moč odzivov za vsakega od teh parametrov.

2.3 Kazalci

2.3.1 Vedenjski kazalci, spoznani kot kazalci slabe dobrobiti ujetih divjih živali so:

(a) grizenje same sebe, ki vodi do resnih poškodb (pohabljanje same sebe);

(b) pretirana nepremičnost in neodzivnost.

2.3.2. Preiskave, priznane kot kazalci slabe dobrobiti ujetih divjih živali, so:

(a) zlom;

(b) zvin sklepa v bližini prednjega ali zadnjega gležnja (carpus ali tarsus);

(c) strgana kita ali vez;

(d) večja odrgnjenost pokostnice;

(e) resna zunanja krvavitev ali krvavitev v notranjo votlino;

(f) večja degeneracija skeletne mišice;

(g) ischaemia uda;

(h) zlom trajnega zoba, ki izpostavi zobno pulpo;

(i) očesna poškodba vključno z raztrganjem roženice;

(j) poškodba hrbtenjače;

(k) hude poškodbe notranjega organa;

(l) degeneracija srčne mišice;

(m) amputacija;

(n) smrt.

2.4 Pragovi

Metoda lova z zadrževalnimi pastmi izpolnjuje Standarde, če:

(a) znaša število vzorcev iste ciljne vrste, iz katere izhajajo podatki, vsaj 20; in

(b) vsaj 80 % teh živali ne kaže nobenega od kazalcev iz odstavkov 2.3.1 in 2.3.2.

3. ZAHTEVE ZA METODE LOVA S PASTMI, KI ŽIVAL UBIJEJO

3.1 Opredelitev

"Metode lova s pastmi, ki žival ubijejo" pomeni pasti, konstruirane in nastavljene z namenom ubiti ujeto žival ciljne vrste.

3.2 Parametri

3.2.1 Določiti je treba čas pojava nezavesti in neobčutljivosti, dosežen z metodo ubijanja, ter preveriti ohranjanje tega stanja do smrti (t.j., do nepreklicnega prenehanja srčne funkcije).

3.2.2 Nezavest in neobčutljivost je treba spremljati s preverjanjem refleksov roženice in očesne veke ali z drugim znanstveno dokazanim ustreznim nadomestnim parametrom [1].

3.3 Kazalci in časovne omejitve

Časovna omejitev do izgube refleksov roženice in očesne veke | Vrsta |

45 sekund | Mustela erminea |

120 sekund | Martes americana Martes zibellina Martes martes |

300 sekund | Vse druge vrste iz odstavka 4.1 |

3.4 Pragovi

Metoda lova s pastmi, ki žival ubijejo, izpolnjuje Standarde, če:

(a) je število primerkov iste ciljne vrste, iz katere izhajajo podatki, vsaj 12; in

(b) je vsaj 80 % teh živali nezavestnih in neobčutljivih med časovno omejitvijo in v tem stanju ostanejo do smrti.

DEL II: SEZNAM VRST IN RAZPORED IZVAJANJA

4. SEZNAM VRST IZ ČLENA 3 SPORAZUMA IN RAZPORED IZVAJANJA

4.1 Seznam vrst

Standardi se uporabljajo za naslednje vrste:

Splošno ime | Vrsta |

kojot | Canis latrans |

volk | Canis lupus |

kanadski bober | Castor canadensis |

evropski bober | Castor fiber |

rdečerjavi ris | Felix rufus |

kanadska vidra | Lutra canadensis |

evrazijska vidra | Lutra lutra |

kanadski ris | Lynx canadensis |

evropski ris | Lynx lynx |

kuna | Martes americana |

severnoameriška kuna | Martes pennanti |

sobolj | Martes zibellina |

kuna zlatica | Martes martes |

navadni jazbec | Meles meles |

velika podlasica | Mustela erminea |

rakunasti pes | Nyctereutes procyonoides |

pižmovka | Ondatra zibethicus |

severnoameriški rakun | Procyon lotor |

ameriški jazbec | Taxidea taxus |

V prihodnje bodo ustrezno vključene dodatne vrste.

4.2 Razpored izvajanja

4.2.1 Kot je navedeno v členu 7 Sporazuma, morajo biti metode lova s pastmi preskušene, da izkazujejo skladnost s temi Standardi, kot take pa jih morajo certificirati pristojni organi pogodbenic v:

(a) treh do petih letih po začetku veljavnosti Sporazuma za metode lova z zadrževalnimi pastmi, odvisno od preskusnih prednostnih nalog in razpoložljivosti preskusnih zmogljivosti; in

(b) petih letih po začetku veljavnosti Sporazuma za metode lova s pastmi, ki žival ubijejo.

4.2.2 Po členu 7 Sporazuma v treh letih po koncu obdobij iz 4.2.1 morajo ustrezni pristojni organi pogodbenic prepovedati uporabo pasti, ki niso certificirane skladno s temi Standardi.

4.2.3 Ko pristojni organ ugotovi, da rezultati preskušanja pasti ne podpirajo certificiranja pasti za določene vrste ali pod določenimi pogoji v okolju, lahko še naprej dovoli začasno uporabo pasti, medtem pa se nadaljuje raziskava za določitev nadomestnih pasti. Pristojni organ predhodno uradno obvesti druge pogodbenice Sporazuma o pasteh, katerih začasna uporaba bo dovoljena, in o statusu raziskovalnega programa.

DEL III: SMERNICE

5. SMERNICE ZA PRESKUŠANJE PASTI IN RAZISKAVE O STALNEM RAZVOJU METOD LOVA S PASTMI

Za zagotovitev natančnosti in zanesljivosti ter za izkazovanje, da metode lova s pastmi izpolnjujejo zahteve v Standardih, morajo študije za preskušanje teh metod lova s pastmi slediti načelom dobre prakse preskušanja.

V primeru, da so preskusni postopki vzpostavljeni v ISO, Mednarodni organizaciji za standardizacijo, in da se ti postopki nanašajo na oceno skladnosti metod lova s pastmi z nekaterimi ali vsemi zahtevami Standardov, se ustrezno uporabijo ISO postopki.

5.1 Splošne smernice

5.1.1 Preskuse je treba opraviti skladno s splošnimi študijskimi protokoli.

5.1.2 Preskusiti je treba delovanje mehanizma pasti.

5.1.3 Preskus pasti na terenu je treba opraviti zlasti zaradi ocene selektivnosti. Ta preskus se lahko uporabi tudi za zbiranje podatkov o učinkovitosti ujetja in varnosti uporabnika.

5.1.4 Zadrževalne pasti je treba preskusiti v ogradi zlasti za ovrednotenje vedenja in fizioloških parametrov. Pasti, ki žival ubijejo je treba preskusiti v ogradi zlasti za določitev nezavesti.

5.1.5 Pri preskusih na terenu je treba pasti pregledovati vsak dan.

5.1.6 Učinkovitost pasti, ki žival ubijejo za povzročitev nezavesti ciljne živali in njeno usmrtitev je treba preskusiti na gibljivih živalih pri zavesti ali z meritvami v laboratoriju, ogradi in na terenu. Treba je ovrednotiti zmožnost pasti, da ciljno žival udari na življenjsko pomembnih mestih.

5.1.7 Vrstni red postopkov preskušanja se lahko spremeni za zagotovitev najučinkovitejšega ovrednotenja pasti, ki se preskušajo.

5.1.8 Pasti pri običajni uporabi upravljavca ne smejo izpostaviti nepotrebni nevarnosti.

5.1.9 Če ustreza, je treba pri preskušanju pasti preveriti obsežnejšo vrsto meritev. Preskušanje na terenu mora vključevati učinke lova s pastmi na ciljne in neciljne živalske vrste.

5.2 Razmere za študijo

5.2.1 Past je treba nastaviti in uporabiti po najboljšem nasvetu proizvajalcev ali drugih glede tega, kako se to naredi.

5.2.2 Za preskušanje v ogradi je treba uporabiti ogrado, ki živalim ciljne vrste zagotavlja ustrezno okolje za njihovo prosto gibanje, skrivanje in prikaz najbolj običajnega vedenja. Omogočena mora biti nastavitev pasti in spremljanje ujetih živali. Past mora biti nastavljena tako, da je mogoče narediti video in zvočni zapis o celotnem poteku lova s pastjo.

5.2.3 Za preskušanje na terenu je treba izbrati lokacije, reprezentativne za lokacije, ki se bodo v praksi uporabljale. Ker so selektivnost pasti in možni škodljivi učinki pasti na neciljne vrste pomembni razlogi za preskušanje na terenu, bo morda treba lokacije za preskušanje na terenu izbrati v različnih habitatih, kjer je srečanje z različnimi neciljnimi vrstami verjetno. Identifikacijska številka pasti mora biti del fotografskega posnetka pred in po udarcu.

5.3 Študijsko osebje

5.3.1 Preskusno osebje mora biti ustrezno kvalificirano in usposobljeno.

5.3.2 Med preskusnimi osebami mora biti vsaj ena oseba z izkušnjami pri uporabi pasti ter sposobna loviti s pastmi živali, uporabljene pri preskusu, ter vsaj ena oseba z izkušnjami pri vsaki od metod ocenjevanja dobrobiti za zadrževalne pasti in pri metodah ocenjevanja nezavesti za pasti, ki žival ubijejo. Na primer, oceno vedenjskih odzivov na lov s pastmi in oceno nenaklonjenosti mora zlasti opraviti usposobljena oseba, seznanjena z razlago teh podatkov.

5.4 Živali, ki se uporabljajo pri preskušanju pasti

5.4.1 Preskusne živali v ogradi morajo biti dobrega zdravja in reprezentativne za tiste, ki se bodo najverjetneje ujele v naravi. Uporabljene živali ne smejo imeti predhodnih izkušenj s pastjo, ki se preskuša.

5.4.2 Pred preskušanjem pasti morajo biti živali nastanjene v primernih pogojih in oskrbljene z ustrezno hrano in vodo. Živali ne smejo biti nastanjene na način, ki bi lahko sam po sebi povzročil slabo dobrobit.

5.4.3 Pred začetkom preskusa je treba živali navaditi na preskusno ogrado.

5.5 Opazovanja

5.5.1 Vedenje

5.5.1.1 Vedenjska opazovanja mora opraviti usposobljena oseba, zlasti glede na poznavanje vedenjskih značilnosti vrst.

5.5.1.2 Nenaklonjenost je mogoče oceniti z lovom na živali v past v zlahka prepoznanih razmerah, potem pa s ponovno izpostavitvijo živali pasti v ustreznih razmerah in ovrednotenjem njenega vedenja.

5.5.1.3 Paziti je treba na razlikovanje odzivov na dodatne dražljaje od odzivov na past ali razmere.

5.5.2 Fiziologija

5.5.2.1 Nekatere živali je treba pred preskušanjem opremiti s telemetričnimi registratorji (npr. za zapis srčnega utripa, hitrosti dihanja). To opremljanje je treba opraviti dovolj pred lovom s pastmi, da si žival opomore od motenj, povzročenih zaradi opremljanja s temi registratorji.

5.5.2.2 Vsestransko je treba paziti, da se omeji neustrezna ali pristranska opazovanja in parametre, zlasti tiste zaradi človekovega vmešavanja pri vzorčenju.

5.5.2.3 Ko se opravlja biološko vzorčenje (npr. kri, urin, slina), ga je treba opraviti v časih, ki se nanašajo na lov s pastmi, ob upoštevanju kako je parameter, ki se vrednoti, odvisen od časa. Zbrati je treba tudi kontrolne podatke o živalih, ki se v dobrih pogojih in za drugačne dejavnosti vzdržujejo drugje, osnovne podatke pred lovom s pastmi in nekatere referenčne podatke po skrajnih dražljajih (npr. izzivni preskus z adrenokortikotropnim hormonom (ACTH)).

5.5.2.4 Vse biološke vzorce je treba vzeti in hraniti pred analizo skladno z najboljšim znanjem za zagotovitev ohranitve.

5.5.2.5 Uporabljene analitične metode morajo biti validirane.

5.5.2.6 Za pasti, ki žival ubijejo, kjer se nevrološke preiskave z uporabo refleksov (kot bolečina ali oči) uporabljajo v kombinaciji z meritvami EEG in/ali VER ali SER, mora preiskave za zagotovitev ustreznih informacij o zavesti živali glede učinkovitosti tehnike ubijanja opraviti strokovnjak.

5.5.2.7 Ko živali niso nezavestne in neobčutljive v času, opisanem v preskusnem protokolu, se morajo ubiti na human način.

5.5.3 Poškodbe in patologija

5.5.3.1 Vsaka preskusna žival mora biti skrbno preiskana, da bi ocenili vsako poškodbo. Za potrditev morebitnih zlomov je treba opraviti rentgensko preiskavo.

5.5.3.2 Treba je opraviti podrobno patološko preiskavo mrtvih živali. Post-mortem preiskavo mora opraviti izkušen veterinar skladno s sprejeto prakso za veterinarske preiskave.

5.5.3.3 Prizadete organe ali/in predele je treba proučiti z mikroskopom in histološko, če to ustreza.

5.6 Poročilo

5.6.1 Študijsko poročilo mora vsebovati vse ustrezne informacije o preskusni konstrukciji, materialih, metodah in rezultatih, zlasti:

(a) tehnični opis konstrukcije pasti vključno s konstrukcijskim materialom;

(b) proizvajalčeva navodila za uporabo;

(c) opis preskusnih razmer;

(d) vremenske pogoje, predvsem temperaturo in globino snega;

(e) preskusno osebje;

(f) število preskušanih živali in pasti;

(g) skupno število zajetih ciljnih in ne-ciljnih živali vsake vrste, ter njihova relativna pogostost, izraženo kot redko, običajno ali obilno na tistem območju;

(h) selektivnost;

(i) podrobnosti o kakršnih koli dokazih, da je bila past sprožena in je ranila žival, ki ni bila ujeta;

(j) vedenjska opažanja;

(k) vrednosti vsakega izmerjenega fiziološkega parametra in metodologije;

(l) opis poškodb in post-mortem preiskav;

(m) čas do izgube zavesti in občutljivosti; in

(n) statistično analizo.

DEL IV: RAZISKAVE

6. RAZISKOVALNI PROGRAMI ZA IZBOLJŠANJE PODROČJA UPORABE STANDARDOV

Pri preskušanju sistemov lova s pastmi je treba oceniti primerno vrsto meritev dobrobiti živali, ki so ujete. Ko te meritve, zlasti dodatne vedenjske in fiziološke meritve za mnogo vrst še niso razvite in uporabljene, bodo njihovo uporabo v teh Standardih za vrsto, ki se proučuje, morale preveriti znanstvene študije, opravljene za določitev osnovnih ravni, stopenj odziva in drugih ustreznih ukrepov.

6.1 Cilji

Raziskave, ki jih pogodbenice pospešujejo in spodbujajo po členu 9, morajo zlasti meriti na vzpostavitev osnovnih in referenčnih podatkov, potrebnih za določitev pragov za dodatne parametre ali za ovrednotenje pomembnosti druge meritve dobrobiti, ki ni vključena v sedanje področje uporabe Oddelka 2.3 teh Standardov, vključno s številnimi vedenjskimi in fiziološkimi kazalci.

6.2 Raziskovalni progami, specifični za vrsto

Za izboljšanje znanstvenega znanja na področju ovrednotenja dobrobiti v past ujetih živali vsaka pogodbenica pospešuje nadaljnje raziskave za vrste, navedene v spodnji tabeli, ki naj se zaključijo v opredeljenem časovnem okviru po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Vrsta | Odgovorna pogodbenica | Časovni okvir |

Ondatra zibethicus | Evropska skupnost | 3 leta |

Procyon lotor | Kanada | 3 leta |

Martes zibellina | Rusija | 3 leta |

6.3 Posebne meritve, ki naj se proučijo

6.3.1 Med parametre, ki naj se proučijo, morajo zlasti soditi:

(a) vedenjski odzivi po ujetju v past, vključno z vokalizacijo, izjemno paniko, zamudo pri vrnitvi v običajno vedenje po izpustu iz pasti in nenaklonjenostjo. Pri preskušanju nenaklonjenosti je treba ovrednotiti obseg izogibanja ali odpora proti tesnemu približanju predhodno doživetim razmeram ujetja v past; in

(b) fiziološki parametri, vključno s srčnim utripom in aritmijo, in biokemični parametri (meritve krvi, urina ali sline), ustrezni vrsti, vključno s koncentracijami glukokortikoida, prolaktina, aktivnostjo kreatin kinaze, lectate dehidrogenaza (in po možnosti izo-encima 5) ter ravnmi Beta endorfina (če analize so).

6.3.2 Moč odziva fiziološki parametrov se bo nanašala na osnovne in izjemne ravni ter odvisnost od časa.

6.3.3 Osnovne ravni pomeni količino, koncentracijo ali stopnjo za to fiziološko spremenljivko, kadar živali ne motijo pogoji v okolju. Za fiziološke spremenljivke, ki se spremenijo v obdobjih nekaj sekund ali minut, se mora ta osnovna raven nanašati na določeno dejavnost, na primer ležanje, stanje, hojo ali tek in poskakovanje. Izjemna raven pomeni blizu najvišje ali najnižje ravni za te živali. Navedeni fiziološki odzivi se bodo najverjetneje pokazali pri vseh sesalcih, natančne osnovne in izjemne ravni ter vzorec sprememb med njimi pa je treba za vsako preskušano vrsto določiti.

6.3.4 Vidiki meritev fizioloških odzivov, ki kažejo slabo dobrobit, so v tem, da je izmerjena raven daleč od običajne ali da je trajanje te spremenjene ravni daljše.

6.4 Spremljanje raziskovalnih programov

Odbor spremlja in usklajuje raziskave, ki jih pogodbenice pospešujejo in spodbujajo po členu 9.

[1] V primerih, kjer so potrebni nadaljnji preskusi za določitev ali metoda lova s pastmi izpolnjuje standarde, je mogoče opraviti dodatne meritve: elektroencefalogram (EEG), vidno izzvan odziv (VER) in slušno izzvan odziv (SER).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

1. Začasni sporazum o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, sklenjen 17. julija 1995 v Bruslju, začel veljati 1. februarja 1996.

2. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, sklenjen 24. junija 1994 na Krfu.

3. Sporazum o trgovini in trgovinskih odnosih med Rusko federacijo in Kanado, ki je začel veljati 29. decembra 1992.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

ARBITRAŽNI ORGAN

Člen 1

Pogodbenica, ki se pritožuje, obvesti Odbor, da želi spor napotiti na arbitražo po členu 15 Sporazuma. Obvestilo mora vsebovati predmet arbitraže in zlasti določbe Sporazuma, katerih razlaga ali uporaba je sporna.

Člen 2

1. Arbitražni organ sestavljajo trije člani.

2. V sporih med dvema pogodbenicama vsaka sprta pogodbenica imenuje arbitra. V sporih med več kot dvema pogodbenicama pogodbenice z istim interesom v dogovoru imenujejo enega arbitra. V vsakem primeru tako imenovana arbitra v skupnem dogovoru imenujeta tretjega arbitra kot predsednika arbitražnega telesa.

3. Predsednik arbitražnega organa ne sme:

(a) biti državljan pogodbenic v sporu;

(b) biti povezan s pogodbenicami v sporu; ali

(c) biti udeležen v sporu v drugi vlogi.

4. Vsako prazno mesto v arbitražnem organu je treba zasesti na način, predpisan za začetno imenovanje.

Člen 3

Če v 60 dneh, odkar so pogodbenice imenovale arbitre, predsednik arbitražnega organa še ni bil imenovan, lahko katera koli pogodbenica zahteva, da ga imenuje predsednik Mednarodnega sodišča.

Člen 4

1. Arbitražni organ svoje sklepe oblikuje strogo v skladu z določbami Sporazuma, mednarodno zakonodajo in standardnimi pristojnostmi kot sledi:

"Za določitev, glede na dejstva in ustrezne določbe Sporazuma (tu opredelite ustrezne določbe), ali pogodbenica izpolnjuje svoje obveznosti po Sporazumu, ter za izdajo sklepa v ta namen."

2. Arbitražni organ se mora zadovoljivo prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno dobro utemeljen.

Člen 5

1. Če se pogodbenice v sporu ne dogovorijo drugače, arbitražni organ sam določi svoj pravilnik.

2. Pravilnik arbitražnega organa se mora v vsakem primeru skladati s to prilogo, področjem uporabe pooblastil arbitražnega organa za izdajo sklepov in načeli proceduralne poštenosti v mednarodnem pravu in praksi.

Člen 6

Pogodbenice v sporu olajšajo delo arbitražnega organa in mu, ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na voljo, zlasti:

(a) zagotovijo vse ustrezne dokumente, informacije in zmogljivosti, ob upoštevanju samo domačih pravnih in upravnih zahtev; in

(b) omogočijo, po potrebi, da pokliče priče ali strokovnjake in pridobi njihova pričanja.

Člen 7

Pogodbenice v sporu in arbitri varujejo zaupnost vseh informacij, ki jih zaupno prejmejo med arbitražnimi postopki.

Člen 8

Pogodbenice v sporu v enaki deležih nosijo stroške arbitražnih postopkov, vključno s honorarji in potnimi stroški arbitrov, prevajalskimi in tajniškimi storitvami ter drugimi s tem povezanimi stroški.

Člen 9

Arbitražni organ lahko razpravlja in odloča o nasprotnih zahtevkih, ki neposredno izhajajo iz predmeta spora.

Člen 10

Arbitražni organ svoje sklepe o postopku in vsebini spora sprejema z večno glasov arbitrov. Oddani glasovi se ne razkrijejo.

Člen 11

1. Arbitražni organ svoj sklep izda najkasneje v 180 dneh po dnevu, ko je bil imenovan predsednik.

2. Arbitražni organ lahko ob enoglasnem glasovanju zakasni z izdajo sklepa, če se pogodbenice v sporu strinjajo.

Člen 12

1. Odločanje in sklepanje arbitražnega organa mora spremljati pisna izjava, ki predstavlja ugotovitve in razloge, na katerih temeljijo.

2. Spor v zvezi z razlago ali načinom izvajanja odločitve ali sklepa arbitražnega organa lahko katera koli od pogodbenic v sporu preda arbitražnemu organu, ki je izdalo sklep.

Člen 13

Odločitev in sklep arbitražnega organa sta dokončna, zavezujoča za pogodbenice v sporu in se nanju ni mogoče pritožiti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

IZJAVI POGODBENIC

Izjava kanadske vlade v zvezi z obdobjem pospešene odprave konvencionalnih čeljustnih zadrževalnih pasti stopalk iz jekla

Ob priznavanju ciljev Sporazuma o mednarodnih standardih humanega lova s pastmi ("Sporazum") in po členu 7 Sporazuma Kanada izjavlja:

1. Uporaba vseh zadrževalnih pasti stopalk čeljustnega tipa bo z dnevom začetka veljavnosti Sporazuma v Kanadi prepovedana za naslednje vrste:

Martes americana

Mustela erminea

Castor canadensi

Ondatra zibethicus

Martes pennanti

Taxidea taxus

Lutra canadensis

2. (a) Na osnovi rezultatov preskušanja, ki so že na voljo, se uporaba konvencionalnih čeljustnih zadrževalnih pasti stopalk iz jekla prepove za ostale kanadske vrste, navedene v Prilogi I Sporazuma:

Canis latrans

Felis rufus

Procyon lotor

Canis lupus

Lynx canadensis

(b) Ta prepoved začne veljati na kasnejšega od naslednjih datumov:

(i) od konca polne sezone preskušanja na terenu, ki se začne oktobra 1999; ali

(ii) od konca obdobja, potrebnega za preskušanje in izvajanje, opredeljenega v pododstavku (c).

(c) "Obdobje, potrebno za preskušanje in izvajanje" iz določbe 2(b)(ii) znaša dve polni sezoni preskušanja na terenu in še eno leto po koncu druge sezone preskušanja na terenu, ki se začne, ko Svet Evropske unije dokončno sklene Sporazum.

(d) Za Kanado sezona preskušanja na terenu (iz določbe 2(b)(i) in pododstavka 2(c)) teče od 1. oktobra do 31. marca.

3. Glede na pododstavek 2(b) ta izjava začne veljati v obdobju med dnem, ko Svet Evropske unije dokončno sklene Sporazum, in dnem začetka veljavnosti Sporazuma, v kolikor Evropska skupnost uporablja Sporazum (vključno, za večjo gotovost, s priloženimi izjavami) po njegovih pogojih.

Izjava Evropske skupnosti

Evropska skupnost razume, da je podpis Sporazuma o mednarodnih standardih humanega lova s pastmi pomemben in znaten korak naprej pri zagotavljanju zadostne ravni dobrobiti za ujete živali.

Evropska skupnost zato potrjuje, da ne bo sprejela ukrepov za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3254/91 v času, ki ga druge pogodbenice upravičeno potrebujejo za ratifikacijo Sporazuma, in po ratifikaciji toliko časa, dokler Sporazum ostaja v veljavi in se uporablja skladno s svojimi določbami.

--------------------------------------------------