52006DC0874

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.1.2007

COM(2006) 874 konc.

POROČILO KOMISIJE

Peto poročilo Komisije o delovanju sistema inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev (2003–2005) (člen 18(5) Uredbe Sveta [ES, Euratom] št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000)

1. UVOD |

Komisija vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu TLS)[1]. Pravni akti, na katerih temelji inšpekcijski nadzor sistema TLS, so: Sklep Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000[2], Uredba Sveta št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000[3] in Uredba Sveta št. 1026/1999 z dne 10. maja 1999[4]. To poročilo je peto tovrstno poročilo[5]. Predstavlja in analizira delovanje sistema inšpekcijskega nadzora TLS v obdobju med letoma 2003 in 2005. Vsebuje opis dejavnosti inšpekcijskega nadzora Komisije v tem obdobju, oceno izvedenih ukrepov in iz tega izhajajoče sklepne ugotovitve[6]. Poročilo opisuje tudi finančne, pravne in ureditvene posledice izvajanja tega nadzora. Poleg tega to poročilo tudi povzema rezultate drugih ukrepov Komisije v navedenem obdobju, ki so namenjeni zlasti boljši izterjavi in pripravi držav pristopnic. Priloga k temu poročilu vsebuje cilje inšpekcijskega nadzora in način delovanja sistema tega nadzora na ravni Skupnosti. | Tradicionalna lastna sredstva: carine in kmetijske dajatve na proizvode, ki se plačajo ob uvozu iz tretjih držav, ter prelevmani na sladkor. |

2. DEJAVNOSTI INšPEKCIJSKEGA NADZORA KOMISIJE V OBDOBJU 2003–2005 Inšpekcijski nadzori, ki jih Komisija izvaja na kraju samem, temeljijo na natančni metodologiji, katere cilj je pregledati skladnost postopkov s standardi Skupnosti. Predvideni so v okviru letnega programa nadzorov, ki zajema več področij, ki jih je treba pregledati v eni ali več državah članicah. Inšpekcijski nadzori se izvajajo na podlagi postopkov, ki so enaki za vse nadzore in vključujejo vprašalnike, ki se državam članicam pošljejo vnaprej, kontrolne sezname za zagotovitev enotnosti inšpekcijskih nadzorov na kraju samem in sestavo poročila po končanem inšpekcijskem nadzoru. |

2.1. Glavni rezultati inšpekcijskih nadzorov |

V obdobju 2003–2005 je Komisija opravila 73 inšpekcijskih nadzorov (v primerjavi s 65 v obdobju 2000–2002) v skladu s členom 18(2) in (3) Uredbe št. 1150/2000, od tega 70 skupnih inšpekcijskih nadzorov in 3 individualne. Devet od teh inšpekcijskih nadzorov je bilo opravljenih v skladu s Skupno revizijsko ureditvijo[7]. Od 297 ugotovljenih nepravilnosti (v primerjavi s 304 v obdobju 2000–2002) jih je 130 imelo finančni vpliv (43,80 % nepravilnosti), 101 nepravilnost zakonodajni vpliv (34 %), 66 pa drugačne vplive (22,20 %). Komisija je sprejela ustrezne ukrepe za odpravo finančnih vplivov ugotovljenih nepravilnosti. | Pri 73 inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih 297 nepravilnosti s finančnim vplivom v višini 127 milijonov EUR (brez zamudnih obresti). Skupna revizijska ureditev: posebna vrsta skupnega inšpekcijskega nadzora, pri katerem službe za notranjo revizijo ene države članice izvajajo nadzor (revizijo) v skladu z metodologijo, ki je dogovorjena s Komisijo. |

2.1.1. Inšpekcijski nadzori na področju upravljanja carinskih postopkov | Na kraju samem so bili pregledani naslednji carinski postopki: – elektronske carinske deklaracije, – aktivno oplemenitenje, – zračni tranzit Skupnosti, – uvoz ribiških proizvodov, – carinsko skladiščenje in – nekatera zelo specifična področja. Aktivno oplemenitenje: carinski postopek, ki omogoča brezcarinski uvoz proizvodov iz tretjih držav za ponovni izvoz po njihovi predelavi. Poenostavljen zračni tranzit Skupnosti: tranzit, ki se opravi na podlagi manifestov letalskih družb namesto tranzitnih deklaracij. Carinsko skladiščenje: carinski postopek, ki omogoča skladiščenje blaga iz tretjih držav brez uvozne carine. |

Leta 2003 in 2004 je Komisija sprejela ukrep inšpekcijskega nadzora nad upravljanjem „carinskih deklaracij, predloženih v elektronski obliki“. Inšpekcijski nadzor se je izvajal v vseh državah, ki so bile leta 2003 članice Unije, razen na Nizozemskem in v Luksemburgu. Ugotovljeno je bilo določeno število nepravilnosti, vendar so bili sistemi, vzpostavljeni v državah članicah, na splošno zadovoljivi. Komisija je priporočila razvoj računalniškega orodja za boljše upravljanje carinjenja in zbiranja lastnih sredstev. Poleg tega so ukrepi inšpekcijskega nadzora na področju aktivnega oplemenitenja, izvedeni leta 2003 (NL), 2004 (FR, IE, IT, AT) in 2005 (DE, UK), razkrili številne pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru tega carinskega postopka; nekatere od teh pomanjkljivosti so imele finančne posledice. Zadevne države članice so Komisijo obvestile, da so v ta namen sprejele potrebne ukrepe. Leta 2004 je ukrep nadzora poenostavljenih postopkov zračnega tranzita Skupnosti, ki so ga izvedli v Nemčiji, Luksemburgu in Združenem kraljestvu, razkril bistvene pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru teh postopkov. V teh treh državah članicah so od tedaj uvedli stroge ukrepe za izboljšanje stanja. Po drugi strani inšpekcijski nadzori vstopa in uvoza ribiških proizvodov v Skupnost[8] leta 2004 ter carinskega skladiščenja[9] leta 2005 niso razkrili večjih nepravilnosti. Ugotovljene so bile samo nekatere pomanjkljivosti pri spremljanju nekaterih carinskih postopkov za ribiške proizvode (aktivno oplemenitenje, sprostitev v prost promet za uporabo v posebne namene) in pri nadzoru carinskega skladiščenja. Poleg tega je bil leta 2004 v Španiji opravljen (individualni) inšpekcijski nadzor izvoza sladkorja C iz Kanarskih otokov, leta 2005 nadzor prednostne obravnave v Avstriji in leta 2004 nadzor sprostitve v prost promet na Nizozemskem. V zvezi z upravljanjem postopkov v državah članicah ni bil potreben kakšen poseben komentar Komisije. |

2.1.2. Inšpekcijski nadzori na področju računovodstva |

Vodenje ločenega računa je vedno znova predmet inšpekcijskega nadzora Komisije v vseh državah članicah[10]. Ta račun je dejansko bogat vir informacij o tem, kako uprave uresničujejo svoje obveznosti glede upravljanja TLS (določitev zneskov, upravljanje jamstev, spremljanje izterjav, storniranje, odpis terjatev, ki jih ni mogoče izterjati). Inšpekcijski nadzori na tem področju, izvedeni v obdobju 2003–2005, so potrdili, da je do večine teh napak prišlo izjemoma. V nekaterih državah članicah pa se vendarle sistematično ponavljajo napake, kar vodi v postopke za ugotavljanje kršitev (glej točko 2.2.2). Leta 2004 in 2005 je bil izveden poseben inšpekcijski nadzor v državah članicah, ki so pristopile k Uniji leta 2004. V praksi je šlo za ocenjevanje sistemov zbiranja TLS v teh državah. Na podlagi izvedenih inšpekcijskih nadzorov je možno sklepati, da so bile zadevne države članice na splošno dobro pripravljene in da so vzpostavljeni sistemi zbiranja ustrezni, čeprav so bile ugotovljene nekatere strukturne in tudi nekatere izjemne napake, zlasti glede časa knjiženja pravic na račune, rokov za računovodski vnos carinskih dolgov na računa A in B ali rokov za dajanje nekaterih zneskov na razpolago Komisiji. Vendar se je večina teh napak zgodila v prvih mesecih po pristopu; od tedaj so zadevne države že izvedle številne prilagoditve svojih postopkov, elektronskega carinjenja ali računovodskih sistemov z namenom, da jih izboljšajo. | Države članice knjižijo TLS na dva računa: – na račun A za izterjane ali zajamčene zneske (ti zneski se vplačajo v proračun Unije); in – na račun B za neizterjane zneske in za zajamčene zneske, ki se izpodbijajo. Sistem zbiranja TLS: vsi sistemi in postopki, ki so jih države članice vzpostavile za zagotovitev določitve, knjiženja, zbiranja in plačila TLS. Knjiženje pravic na račune: vnos zneska pravic v carinske računovodske evidence. |

Poleg tega je bil leta 2004 opravljen individualni inšpekcijski nadzor na Nizozemskem. Namen tega inšpekcijskega nadzora je bil na kraju samem preveriti podatke, ki jih je Nizozemska priložila k prošnji za oprostitev obveznosti dajanja na razpolago terjatev, ki jih ni bilo mogoče izterjati in so bile odpisane. Ta inšpekcijski nadzor je Komisiji omogočil, da je utemeljeno zavrnila dve od treh prošenj za oprostitev. Končno je bil leta 2005 opravljen individualni inšpekcijski nadzor na Danskem, in sicer zaradi preverjanja razlogov in pravilnosti prilagajanja zneskov TLS za plačilo Komisiji, ki ga je Danska nenehno izvajala od decembra 2001. | Prošnja za oprostitev dajanja na razpolago terjatev, ki jih ni bilo mogoče izterjati in so bile odpisane: postopek, ki Komisiji omogoča, da preveri, ali gre neizterljiv znesek terjatve v breme države članice. Če je prošnja zavrnjena, se ta znesek plača Komisiji. |

2.2. Posledice inšpekcijskih ukrepov Komisije 2.2.1 Ureditveni vidiki Če se med inšpekcijskimi nadzori v državah članicah ugotovijo neprilagoditve ali vrzeli v nacionalnih predpisih ali upravnih določbah, so te države članice pozvane k sprejetju potrebnih ukrepov, po potrebi vključno z zakonodajnimi ali ureditvenimi, da se uskladijo z zahtevami Skupnosti. Takšni popravki, izvedeni na carinskem in na finančnem področju, so neposredna in pomembna posledica dejavnosti inšpekcijskega nadzora Komisije. Ugotovljene nepravilnosti so med drugim pomemben vir podatkov o tem, s kakšnimi težavami se države članice srečujejo pri uporabi carinskih predpisov in o njihovem vplivu na lastna sredstva. |

2.2.2 Pravni vidiki |

Nekatere točke v predpisih povzročajo nesoglasja med državami članicami in Komisijo. V tem primeru Komisiji pri razreševanju nerešenih zadev ne preostane drugo, kot da sproži postopek za ugotavljanje kršitev, kakor je predviden v členu 226 Pogodbe. Na dan 31. 12. 2005 je bilo v različnih fazah postopka (pisni opomin, obrazloženo mnenje, predložitev zadeve Sodišču) odprtih 25 spisov v zvezi z desetimi državami članicami. Ugotovitve Sodišča po preiskavi postopkov za ugotavljanje kršitev bodo razjasnile pravna vprašanja in odpravile razhajanja zaradi različnih razlag. | 25 odprtih pravnih spisov na dan 31. 12. 2005. |

Leta 2005 je Evropsko sodišče izdalo več pomembnih sodb na podlagi postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je opravila Komisija. V dveh sodbah z dne 14. aprila 2005[11] proti Nemčiji in Nizozemski je potrdilo stališče Komisije ter razsodilo, da sta ti dve državi pozno knjižili pravice na račune in jih dali na razpolago, ker tranzitni posli niso bili zaključeni v predpisanem roku. Dolgovane zamudne obresti, ki jih na podlagi teh sodb terja Komisija, znašajo približno 2,4 milijona EUR v primeru Nizozemske in 11,4 milijona EUR v primeru Nemčije. Po drugi strani je Sodišče v sodbi z dne 15. novembra 2005[12] potrdilo stališče Komisije, po katerem morajo države članice odgovarjati za napake pri določanju pravic v zvezi s proračunom Skupnosti. Zato morajo države članice Komisiji plačati zneske, ki jih zaradi napake pristojnih nacionalnih organov ni bilo mogoče določiti (in torej tudi ne izterjati). | Leta 2005 so tri sodbe Evropskega sodišča glede tranzita Skupnosti in finančnih posledic napak držav članic potrdile stališče Komisije. Nezaključen tranzit: tranzitni posli, pri katerih blago, oproščeno pravic in dajatev, ni prispelo na cilj. V tem primeru je treba pravice in dajatve knjižiti na račune in izterjati. Leta 2006 je sodba v zvezi z rokom knjiženja pravic potrdila stališče Komisije. Naknadni inšpekcijski nadzori: carinski nadzori držav članic, ki se ne opravijo ob carinjenju blaga, ampak naknadno. Zvezki TIR: omogočajo kroženje blaga brez plačila carin in dajatev med različnimi državami pogodbenicami Konvencije TIR (mednarodni cestni prevozi). Dne 5. 10. 2006 je Sodišče potrdilo stališče Komisije v več zadevah glede zneskov, ki so bili zajamčeni ali izterjani, vendar ne vplačani v proračun Unije. |

Leta 2006 je Sodišče v sodbi z dne 23. februarja[13] potrdilo stališče Komisije tudi glede roka, v katerem je treba knjižiti pravice na račune, kadar države članice opravljajo naknadne inšpekcijske nadzore. Te pravice je treba vknjižiti na račune najpozneje v 14 dneh od takrat, ko lahko carinski organ izračuna znesek pravic, ne pa naknadno (zlasti po postopku za zagotovitev pravic dolžnika do obrambe); knjiženje na račune nikakor ne ovira pravice dolžnika do obrambe. Treba je tudi omeniti, da je Sodišče 5. oktobra 2006 potrdilo stališče Komisije in razsodilo, da nekatere države članice niso imele prav, ko niso hotele plačati nekaterih kategorij zneskov v proračun Skupnosti, in sicer delno izterjanih zneskov TLS v okviru načrta delnih plačil (Belgija[14]) ter zneskov zajamčenih in neizpodbijanih pravic iz nezaključenih tranzitnih poslov, opravljenih v obliki tranzitov Skupnosti (Belgija[15]) ali na podlagi zvezka TIR (Nemčija[16] in Belgija[17]). Istega dne je Sodišče v zvezi z dokaznim bremenom zavrnilo tožbo proti Nizozemski, vendar je soglašalo s tem, da morajo države članice poročati o kršitvah ali nepravilnostih takoj, ko izvejo zanje, torej po potrebi pred iztekom rokov (člen 11(1) Konvencije TIR); to se smiselno uporablja za zahtevke za plačilo (člen 11(2) Konvencije TIR). Sodišče meni, da je treba slednje upoštevati kot „obvestilo“ v smislu člena 2 Uredbe št. 1150/2000[18]. Poleg tega Sodišče soglaša tudi s tem, da morajo države članice hraniti dokazila v zvezi z določitvijo pravic toliko časa, kolikor je potrebno, da se jih popravijo in preverijo[19]. |

2.2.3 Finančni vidiki |

V referenčnem obdobju (2003–2005) so bili Komisiji plačani dodatni zneski v višini več kot 127 milijonov EUR (brez zamudnih obresti) na podlagi ugotovitev v poročilih glede njenih individualnih ali skupnih inšpekcijskih nadzorov, na podlagi inšpekcijskih nadzorov Računskega sodišča ali drugih nadzornih dejavnosti Komisije. V skladu s členom 11 Uredbe št. 1150/2000 so bile zaračunane tudi zamudne obresti za vsako zamudo pri dajanju na razpolago lastnih sredstev, določenih med inšpekcijskimi nadzori Komisije ali Računskega sodišča. V obdobju 2003–2005 je bil skupni znesek zamudnih obresti, ki so ga plačale države članice, več kot 77 milijonov EUR[20]. |

2.3. Ukrepi Komisije za boljšo izterjavo TLS |

Poleg inšpekcijskih nadzorov, opravljenih na terenu v državah članicah, ima Komisija na voljo več drugih sredstev za spremljanje izterjave TLS. Ustrezna uporaba teh sredstev povečuje učinkovitost te izterjave. Pred letom 2005 so ukrepi Skupnosti za spremljanje izterjave temeljili zlasti na različnih posameznih preiskavah, opravljenih na podlagi informacij, ki so jih države članice predložile v skladu s členom 6(5) Uredbe št. 1150/2000 o primerih goljufij in nepravilnosti za zneske, ki presegajo 10 000 EUR. Komisija je na podlagi teh informacij nadzirala izterjavo in v okviru poročila spremljala posle izterjave na reprezentativnem številu primerov („vzorec B“), dokler niso bili zaključeni[21]. Zadnje poročilo Komisije, sestavljeno v ta namen, je bilo predloženo proračunskemu organu 7. januarja 2005[22]. Vendar, kakor je bilo navedeno, se tovrstno poročilo ne bo več sestavljalo. Po spremembi Uredbe št. 1150/2000 leta 2004 morajo namreč države članice Komisiji sporočiti vsakršne neizterjane zneske, ki presegajo 50 000 EUR najpozneje pet let po datumu, ko je bil dolg (na podlagi ocene, pregleda ali pritožbe) nepreklicno potrjen. Vse države članice morajo torej Komisiji te primere sporočiti, da ji omogočijo boljši pregled nad izterjavo v državah članicah. V obdobju 2003–2005 je Komisija lahko izboljšala nadzorovanje izterjave v državah članicah z novo bazo podatkov OWNRES, spremembo pravil v zvezi z odpisom terjatev, ki jih ni mogoče izterjati, s sodbo Računskega sodišča o finančnih posledicah napak držav članic in nadzornimi ukrepi, usmerjenimi v pristopne države. |

2.3.1 Pregled odpisanih terjatev, ki jih ni mogoče izterjati |

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za dajanje TLS na razpolago Uniji, razen če se izkaže, da je izterjava neizvedljiva (dokončno neizterljivi zneski) zaradi višje sile ali iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. V obdobju 2003–2005 je 13 držav članic Komisiji sporočilo 176 primerov v skupnem znesku skoraj 39 milijonov EUR. Komisija je v tem obdobju pregledala 309 spisov (stare nerešene in na novo odprte spise) v skupnem obsegu več kot 166 milijonov EUR. Zavrnjenih je bilo 62 primerov v obsegu več kot 41 milijonov EUR, ki jih je zdaj treba dati na razpolago v proračun Unije. Razlog za sprejetje Uredbe št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004 je bil zlasti omogočiti državam članicam, da lažje razumejo, kaj pomeni izraz dokončno neizterljivi zneski. | Namen pregledovanja primerov, ki so bili sporočeni Komisiji, je oceniti prizadevnost držav na področju izterjave. To naj bi jih spodbudilo k pravilnemu izvajanju dejavnosti. Če Komisija primer zavrne, je treba zadevni znesek vplačati v proračun Unije. Na začetku so se pregledovali samo primeri, katerih znesek je bil večji od 10 000 EUR. Ta prag se je s sprejetjem Uredbe št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004 dvignil na 50 000 EUR. |

2.3.2 Obdelava napak pri določitvi pravic, katerih posledica so izgube TLS |

Ker se od držav članic pričakuje kar najučinkovitejše zbiranje TLS, je Komisija menila, da bi morale države članice nase prevzeti izgube TLS zaradi lastnih napak in jih ustrezno povrniti v proračun Unije. To mnenje je potrdilo Sodišče v zgoraj navedeni sodbi z dne 15. novembra 2005: „Komisija proti Danski“. V njej je izrecno potrdilo, da obveznost držav članic določiti pravico Skupnosti v zvezi z TLS (in jo dati na razpolago v proračun Unije) nastane takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz carinskih predpisov. Torej ni treba, da se določitev dejansko opravi. Šele ko so izpolnjeni pogoji iz člena 17(2) Uredbe št. 1150/2000 (torej v primeru višje sile, ali če dokaže, da ne more opraviti izterjave iz razlogov, na katere ne more vplivati), je država članica oproščena obveznosti dajanja zadevnih lastnih sredstev na razpolago. Iz sodne prakse torej jasno sledi, da morajo države članice prevzeti finančne posledice svojih napak. Po zaslugi te sodne prakse države članice ne bodo več mogle, tako kot v preteklosti, proračunu Unije odtegniti tistih pravic, ki jih zaradi svoje lastne napake niso določile. | Sodišče je potrdilo, da morajo države članice prevzeti finančne posledice svojih napak v zvezi z določitvijo pravic. |

2.3.3. Nova baza podatkov OWNRES |

Skladno z Uredbo št. 1150/2000 morajo države članice Komisiji poslati informacije o primerih goljufij in nepravilnosti za pravice, ki presegajo 10 000 EUR. Te informacije se sporočijo preko baze OWNRES. Zaradi napak pri sporočanju primerov goljufij in nepravilnosti je Komisija sestavila novo bazo podatkov (OWNRES), ki temelji na internetu. Tako imajo države članice na voljo funkcionalnejše sredstvo, ki jim omogoča, da Komisiji sporočijo in v realnem času obnovijo podatke, povezane z goljufijami in nepravilnostmi. Ta nova aplikacija deluje od julija 2003. Države članice, ki so glavne upravljavke tega orodja, so zdaj v celoti odgovorne za pravilno upravljanje podatkov. Ta baza podatkov Komisiji omogoča razpolaganje z informacijami, ki so potrebne za spremljanje izterjave in pripravo inšpekcijskih nadzorov na kraju samem. Sporočene podatke pa preiskuje tudi Urad za boj proti goljufijam (OLAF). Ker je zadnjih nekaj let Komisija dvomila v zanesljivost podatkov, ki so jih sporočile države članice, je sklenila narediti primerjavo med zneski, večjimi od 10 000 EUR, zabeleženimi na računih B držav članic (EUR-15), in odgovarjajočimi zneski v bazi OWNRES. Ugotovitve niso bile zadovoljujoče. Pokazalo se je namreč, da je bila stopnja ustreznosti na dan 31. 12. 2001 in 31. 12. 2003 zgolj 32 % oziroma 50 %. Potem, ko je od držav članic zahtevala, da izboljšajo kakovost informacij, ki jih sporočajo v bazo OWNRES, je Komisija v letu 2005 opravila novo primerjavo (EUR-25). Tokrat so bili rezultati veliko bolj zadovoljivi, saj je bila stopnja ustreznosti v povprečju 90 %, več kot polovica držav članic pa je dosegla 100 % stopnjo ustreznosti. | Baza podatkov OWNRES: podatke za to bazo podatkov zagotavljajo države članice in zajema primere ugotovljenih goljufij in nepravilnosti v višini več kot 10 000 EUR. |

2.4. Ukrepi spremljanja in nadzora za države pristopnice |

Med pripravami na pristop desetih novih držav članic je Komisija leta 2003 v vsaki od teh držav opravila obiske, namenjene spremljanju in nadzoru področja TLS. Obiski za spremljanje in nadzor ter računovodske simulacije, ki so jih navedene države izvedle, so Komisiji omogočili dovolj zanesljivo oceniti, kakšna je njihova upravna zmogljivost za uporabo pravnega reda Skupnosti na področju TLS. Rezultati inšpekcijskih nadzorov na kraju samem, ki so bili opravljeni v letih 2004 in 2005, so pokazali, da so bile zadevne države članice na splošno dobro pripravljene in da so vzpostavljeni sistemi izterjave pravilno delovali. Različne vrste tehnične pomoči in obiski služb Komisije, namenjeni spremljanju, so nedvomno prispevali k zadovoljivim rezultatom. Da bi se Romunija in Bolgarija kar najučinkoviteje pripravili na pristop, se je v letih 2004 in 2005 nadaljeval program tehnične pomoči in spremljanja, podoben tistemu, ki so ga uporabili za države, ki so k Uniji pristopile leta 2004. Program se izvaja tudi v letu 2006. |

3. OCENA SISTEMA INšPEKCIJSKEGA NADZORA |

Napake, ugotovljene v delovanju sistema inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev v obdobju 2003–2005, so enako kot v prejšnjih letih potrdile, da ima Komisija korist od inšpekcijskih nadzorov, ki jih izvaja. Tradicionalna orodja, ki jih Komisija uporablja za ukrepe na podlagi svojih inšpekcijskih dejavnosti, vključujejo prilagoditve postopkov nacionalne zakonodaje, ki niso skladni s pravili Skupnosti, računovodske popravke spisov, ki jih države članice opravijo pred iztekom rokov, posamezne popravke ugotovljenih nepravilnosti, razlago besedil Skupnosti, usklajeno izboljšanje zakonodaje Skupnosti v primeru dolgotrajnih napak delovanja itd. Finančni vplivi so vidni učinki preverjanj, opravljenih na kraju samem, vendar sami po sebi niso razlog zanje. Posebni inšpekcijski nadzori, ki jih odredbodajalec opravi na podlagi vseh informacij, pridobljenih od držav članic, lahko po analizi prispevajo k izboljšanju pravil, tako da se upoštevajo finančni interesi Unije. |

4. SKLEPNA UGOTOVITEV |

Rezultati, zabeleženi v letih od 2003 do 2005, so potrdili potrebnost inšpekcijskih nadzorov TLS, ki jih izvaja Komisija. Ti inšpekcijski nadzori so učinkovito jamstvo enakopravne obravnave držav članic tako glede uporabe carinskih in računovodskih pravil, kot tudi glede zaščite finančnih interesov Unije. V prihodnje namerava Komisija: ohraniti svojo tradicionalno vlogo, kar zadeva inšpekcijske nadzore na kraju samem ob hkratnem izboljšanju svojih tehnik inšpekcijskega nadzora (revizorskih orodij itd.); še naprej krepiti nadzor izterjave v državah članicah z razvojem informacijskega orodja, ki bo omogočilo lažjo obdelavo odpisanih terjatev, ki jih ni bilo mogoče izterjati in so bile sporočene Komisiji. nadaljevati ukrepe spremljanja in nadzorovanja držav pristopnic, da se lahko zanesljivo oceni, ali sistemi zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev v teh državah izpolnjujejo zahteve Skupnosti in sicer najpozneje do njihovega pristopa. | Treba je nadaljevati tradicionalne inšpekcijske nadzore in še naprej krepiti nadzor izterjave v državah članicah. |

[1] Člen 18(5) Uredbe (ES) št. 1150/2000.

[2] UL L 253, 7.10.2000, str. 42–46.

[3] UL L 130, 31.5.2000, str. 1–9, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004 (UL L 352, 27.11.2004, str. 1).

[4] UL L 126, 20.5.1999, str. 1.

[5] COM(1993) 691 z dne 4. 1. 1994 (Prvo poročilo za obdobje 1989–1992), COM(1997) 673 z dne 1. 12. 1997 (Drugo poročilo za obdobje 1993–1996), COM(2001) 32 z dne 5. 2. 2001 (Tretje poročilo za obdobje 1997–1999), COM(2003) 345 z dne 11. 6. 2003 (Četrto poročilo za obdobje 2000–2002).

[6] Poročilo vsebuje inšpekcijske nadzore, ki so jih opravile institucije Skupnosti (Komisija in Računsko sodišče). Ne zajema pa inšpekcijskih nadzorov, ki so jih opravile države članice in katerih rezultati so objavljeni v letnem poročilu, sestavljenem na podlagi člena 280 Pogodbe.

[7] Gre za inšpekcijske nadzore, opravljene na Danskem, Nizozemskem in v Avstriji.

[8] BE, DE, GR, ES, FR, IT, PT, UK, FI, SE.

[9] BE, DK, DE, GR, ES, FR, IE, IT, PT, NL, UK, FI, SE.

[10] Vsak inšpekcijski nadzor zajema tudi to področje poleg glavnega predmeta nadzora.

[11] Zadeva C-460/01: „Komisija proti Nizozemski“ in zadeva C-104/02 „Komisija proti Nemčiji“.

[12] Zadeva C-392/02: „Komisija proti Danski“.

[13] Zadeva C-546/03: „Komisija proti Španiji“.

[14] Zadeva C-378/03: „Komisija proti Belgiji“.

[15] Zadeva C-275/04: „Komisija proti Belgiji“.

[16] Zadeva C-105/02: „Komisija proti Nemčiji“.

[17] Zadeva C-377/03: „Komisija proti Belgiji“.

[18] Zadeva C-312/04: „Komisija proti Nizozemski“.

[19] Zadeva C-275/04: „Komisija proti Belgiji“.

[20] Te številke so nepopolne, zlasti za leto 2005, saj je izterjava pravic na podlagi inšpekcijskega nadzora Komisije odvisna od nacionalnih postopkov zbiranja računovodskih informacij, ki so potrebne za izdajo nalogov za izterjavo.

[21] Nekateri posebni primeri izterjave (označeni kot „ne-vzorčni primeri“) so prav tako predmet posebnega spremljanja zunaj reprezentativnega vzorca B.

[22] COM(2004) 850 z dne 7. 1. 2005.