15.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/65

1.1

EESO kot glasnik organizirane civilne družbe v Evropi priporoča, da Evropska unija prevzame vodilno vlogo pri pripravah na nov vrh Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki bo leta 2012 v Riu de Janeiru.

1.2

EU bi se morala močno zavzemati za ambiciozno agendo omenjenega vrha, s katero bi lahko po vsem svetu oživili agendo za trajnostni razvoj ter ji dali nov zagon tako na ravni vlad kot civilne družbe nasploh.

1.3

Na tem vrhu bi morali spet ustvariti razpoloženje, ki je prevladovalo v Riu, ter oživiti načela iz Ria in Agendo 21 kot instrumenta za pritegnitev zainteresiranih strani vseh vrst in bolj trajnosten razvoj sveta.

1.4

Vrh bi moral biti mejnik ter skrajni rok za doseganje dogovora in prevzem zavez glede prihodnjih korakov v tekočih pogajanjih o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti, za dokončanje trenutnih pogajanj o živem srebru ter za začetek novih pogajanj o vključevanju trajnosti v upravljanje gospodarskih družb ter med naloge regionalnih in lokalnih oblasti.

1.5

Na vrhu bi bilo treba priznati in podpreti Listino o Zemlji (angl. Earth Charter) kot sredstvo za spodbujanje oblikovanja zavez ter delovanja posameznikov in organizacij po svetu.

1.6

EU bi morala vrh izkoristiti za ponovno oživitev svojih procesov in struktur, da bi dosegla napredek na področju trajnostnega razvoja in hkrati spodbudila podobno oživljanje dejavnosti v zvezi s trajnostjo drugod po svetu. Odbor od Unije zlasti zahteva:

1.7

Če želi EU doseči napredek v zvezi z okolju prijaznim gospodarstvom, bi morala v naslednjih 12 mesecih:

1.8

Če želi EU okrepiti upravljanje trajnostnega razvoja:

1.9

Če želi EU zagotoviti polno vključenost in udeležbo civilne družbe:

2.1

Generalna skupščina ZN (GS) je 24. decembra 2009 sprejela resolucijo, da se leta 2012 organizira Konferenca ZN o trajnostnem razvoju. Konferenca bo v Riu de Janeiru, in sicer 40 let po Konferenci ZN o človekovem okolju v Stockholmu, 20 let po Konferenci ZN o okolju in razvoju (UNCED) v Riu de Janeiru ter 10 let po Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu.

2.2

V skladu z resolucijo GS bodo v sklopu konference obravnavani trije cilji:

in dve posebni temi:

2.3

EESO pozdravlja to pobudo, saj je jasno, da se je v preteklih letih globalni zagon na področju trajnostnega razvoja zmanjšal. Zato je za ponovno oživitev agende o trajnostnem razvoju potrebna nova spodbuda. V Evropi je pri trajnostnem razvoju še vedno opazen določen napredek, saj velja za krovni okvir pri pripravi politik, vendar so ga v minulih letih zasenčile posledice gospodarske krize in poudarek na okrevanju gospodarstva. Novi vrh v Riu bi lahko bil priložnost, da se trajnostnemu razvoju vrne njegova prava vloga, tj. vloga osrednjega gonila Evropske unije in njenih držav članic.

2.4

Predvidene so tri seje pripravljalnega odbora konference. Prva je potekala od 17. do 19. maja 2010, preostali pa bosta organizirani v letih 2011 in 2012.

Na prvi seji pripravljalnega odbora so bili oblikovani postopki, procesi in časovni razpored poteka konference ter opravljena predhodna razprava o zgoraj navedenih glavnih temah. Dogovorjeno je bilo, da bi se moral sekretariat ZN z državami članicami, ustreznimi mednarodnimi organi in pomembnimi skupinami (angl. major groups) posvetovati o omejenem številu ozkih vprašanj.

2.5

Civilno družbo je v pripravljalnem odboru zastopalo devet pomembnih skupin, ki jim ta status priznavajo ZN. Zaprošene so bile, da opravijo svoje priprave ter v naslednjih fazah pripravljalnega procesa in na konferenci dajo svoj prispevek. Več pomembnih skupin je dalo vedeti, da želijo proces, ki bo potekal leta 2012, izkoristiti za pripravo svoje ocene napredka na področju trajnostnega razvoja v svojih sektorjih. V Riu želijo predstaviti dosežke, priložnosti in izzive ter pri tem dobiti dodatno priznanje in podporo vlad, hkrati pa želijo slednjim predlagati, v kakšni obliki naj potekajo formalna pogajanja ter kakšni naj bodo cilji teh pogajanj.

2.6

Evropska unija je na prvi seji pripravljalnega odbora dejavno pomagala oblikovati pozitivno in izvedljivo agendo za proces v zvezi z vrhom ter še naprej aktivno izvaja lasten pripravljalni proces v sodelovanju z državami članicami. EESO je v imenu organizirane civilne družbe z veseljem sodeloval v delegaciji EU na prvi seji pripravljalnega odbora in namerava tudi v prihodnje igrati aktivno vlogo, in sicer tako, da bo najprej pripravil to začetno mnenje, nato pa tudi v nadaljnjem delu, ko se bodo priprave okrepile (glej točko 7.2).

3.1

Vrh v Riu leta 1992 je bil zaznamovan z visoko stopnjo ambicioznosti in uspešnosti, hkrati pa mu je uspelo zbrati podporo in spodbuditi ukrepe za trajnostni razvoj po vsem svetu. To je bilo možno zato, ker je otipljivo in konkretno agendo združil v okviru prepričljive in navdihujoče vizije, ki je spodbudila zanimanje ljudi in mobilizirala politično voljo.

3.2

Izziv trajnosti je resen kot vedno doslej, v številnih pogledih pa celo še bolj zaskrbljujoč. Kljub temu sta bili zavzetost in ambicioznost vlad na prvi seji pripravljalnega odbora pod pričakovanji. Nekatere so bile namreč bolj naklonjene temu, da se omilijo čezmerna pričakovanja kot pa okrepi odločenost za pozitivne spremembe.

3.3

Civilna družba je po drugi strani bolj ambiciozna. Številne različne zainteresirane strani so aktivno sodelovale na prvi seji pripravljalnega odbora ter uradne delegate pozivale h konkretnim predlogom, hkrati pa so v zvezi s konferenco oblikovale svoje vzporedne procese. EESO meni, da se v Evropi različne zainteresirane strani želijo in so se sposobne še bolj uveljaviti ter si prizadevajo za pozitiven rezultat procesa v letu 2012. Odbor poziva EU in njene države članice, da v celoti izkoristijo ta potencial ter na vseh ravneh oblikujejo odprt in ambiciozen večstranski proces, da bo mogoče v celoti izkoristiti izkušnje različnih zainteresiranih strani.

3.4

Obema procesoma bi to koristilo, če bi bilo za pogajanja o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti mogoče cilj in rok za oblikovanje konkretnih dogovorov določiti dovolj zgodaj, da bi ju lahko na vrhu v Riu leta 2012 odobrili svetovni voditelji. Takšna kombinacija ciljev se je v dveletnem obdobju pred vrhom v Riu leta 1992 izkazala za zelo učinkovito pri spodbujanju napredka. Konferenca v letu 2012 bi lahko predstavljala rok za približanje tekočih pogajanj o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti njihovemu naslednjemu pomembnejšemu mejniku.

3.5

Priložnost, ki se ponuja z vrhom leta 2012, bi lahko nadalje izkoristili za hitrejše sprejemanje odločitev v zvezi s trenutnimi mednarodnimi pogajanji o živem srebru in pogajanji o procesu zmanjšanja emisij, ki so posledica krčenja in propadanja gozdov, pa tudi za začetek novih pogajanj o vključevanju trajnosti v upravljanje gospodarskih družb (glej točko 6.8 spodaj) in lokalnih ukrepih za trajnost (točka 6.9).

3.6

Na vrhu leta 1992 je bila oblikovana nova in navdihujoča vizija ubrane prihodnosti planeta, ki je bila izražena z novim diskurzom trajnostnega razvoja. Za spodbuditev vrha v Riu leta 2012 je treba na novo predstaviti to vizijo. EESO predlaga, da bi se v ta namen osredotočili na Listino o Zemlji in bi na vrhu formalno priznali ta navdihujoči dokument (kot je to storil že Unesco). Listina o Zemlji je v zadnjih letih po svetu deležna vse večje podpore. Če bi jo priznale vse države Združenih narodov, bi se povečala njena veljava v vseh delih sveta, kar bi pomagalo prebuditi duha ambicioznosti, ki je leta 1992 predramil svet.

4.1

Pripravljalni odbor je ugotovil, da je napredek pri doseganju ciljev konference v Stockholmu iz leta 1972 ter vrhov na temo trajnostnega razvoja iz let 1992 in 2002 nezadosten in neenakomeren. Kljub nekaterim dosežkom, zlasti pri rasti dohodka in zmanjšanju revščine ter izboljšanju dostopa do izobraževanja in izboljšanju zdravja predvsem v državah v vzponu, veliki izzivi ostajajo nerazrešeni.

4.2

Pri izkoreninjanju revščine, varnosti preskrbe s hrano, dohodkovni neenakosti, ohranjanju biotske raznovrstnosti, boju proti podnebnim spremembam, zmanjšanju obremenitve ekosistemov in ribolovnih virov, dostopu do čiste vode in komunalnih storitev ter polni vključenosti žensk v doseganje mednarodno dogovorjenih ciljev se nenehno pojavljajo vrzeli pri izvajanju, kar odraža neenoten pristop k doseganju ciljev na področju trajnostnega razvoja. Po konferenci UNCED tudi ni bilo večjih sprememb pri vzorcih potrošnje in proizvodnje, čeprav so za svetovni trajnostni razvoj nujno potrebne korenite spremembe.

4.3

Prizadevanja za doseganje trajnostnega razvoja, vključno z razvojnimi cilji tisočletja, so bila dodatno okrnjena zaradi nedavne finančne in gospodarske krize, ki je negativno vplivala na gospodarsko uspešnost, spodjedla težko doseženi napredek in povečala število ljudi, ki žive v skrajni revščini.

4.4

V Evropi (in drugod v razvitem svetu) je bil v preteklih 20 letih sicer dosežen napredek pri nekaterih okoljskih ciljih, vendar bo pri ključnih vprašanjih porabe virov in emisij CO2 potrebnega še veliko dela, poleg tega pa posledice izčrpavanja virov in onesnaževanja v Evropi, ki vplivajo na preostali svet, ostajajo na netrajnostni ravni. Na socialnem področju se vzorci netrajnosti kažejo tudi v stopnjah brezposelnosti ter vse večji neenakosti v skupnostih in med njimi.

4.5

Pripravljalni odbor ni odkril vprašanj v zvezi s trajnostjo, ki bi bila v celoti neznana. Vendar je opozoril, da se številna tovrstna vprašanja, ki so bila ugotovljena že v Riu leta 1992, vse bolj zaostrujejo, kar je razvidno iz nedavnih in sedanjih kriz na področju financ, gospodarstva, energije, vode in hrane. Tudi pri drugih problemih, kot so podnebne spremembe in zmanjšanje biotske raznovrstnosti, se kaže, da so nujnejši in resnejši, kot je veljalo prej. Poleg tega nenehna rast svetovnega prebivalstva še dodatno poslabšuje druge probleme.

4.6

V razvijajočem se svetu se kažejo vse večje razlike med državami v vzponu, katerih hitra rast še dodatno obremenjuje svetovne vire in okolje, ter najmanj razvitimi državami, v katerih revščina in propadanje okolja ostajata dejavnika, ki kritično ogrožata trajnost. Razvite države – z izjemo nekaterih – še vedno niso izpolnile svojih zavez glede obsega uradne razvojne pomoči, čeprav so pogosto obljubljale, da bodo državam v razvoju pomagale razviti se na bolj trajnosten način.

4.7

Glede na vse te izzive je naloga EU predvsem ugotoviti, kako je mogoče izboljšati trajnost njenega lastnega gospodarstva ter tudi zbrati zadostno finančno in tehnično podporo, da bo lahko državam v razvoju, predvsem pa najmanj razvitim državam, pomagala, da se bodo lahko uspešneje lotevale svojih izzivov na področju trajnostnega razvoja. EU bi morala vrh izkoristiti za ponovno oživitev svojih procesov in struktur, da bi dosegala napredek pri teh vprašanjih. Odbor od Unije zlasti zahteva:

5.1

Okolju prijazno gospodarstvo bo ena glavnih tem konference. O pomenu izraza okolju prijazno gospodarstvo je še vedno veliko različnih mnenj, vendar pa obstaja soglasje, da ga je treba razumeti v okviru trajnostnega razvoja. Okolju prijazno gospodarstvo oziroma proces, s katerim postane gospodarstvo okolju prijaznejše, je mogoče razumeti kot enega glavnih načinov za določitev poti do bolj trajnostnega razvoja v prihodnosti.

5.2

Okolju prijazno gospodarstvo lahko s tem, ko spodbuja bolj učinkovito rabo naravnih virov in energije ter uporabo novih tehnologij, ki omogočajo čistejšo energijo in proizvodnjo, ustvari nove priložnosti za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Za spodbujanje prehoda na okolju prijazno gospodarstvo, podpiranje trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje ter prilagajanje gospodarske dejavnosti zmogljivosti ekosistemov bo treba vzpostaviti ustrezne nacionalne politične okvire.

5.3

Trajnosten razvoj in trajnostne spremembe morajo upoštevati naravne omejitve ter varovati naravne vire in kulturno dediščino. Vendar pa trajnostni razvoj ne pomeni stagnacije, temveč ravno nasprotno zahteva nenehne spremembe in razvoj. Na energetskem področju bo na primer treba v naslednjih 40 letih radikalno spremeniti način proizvodnje in rabe energije, je v svojem nedavnem poročilu o scenarijih tehnološkega razvoja do leta 2050 pokazala Mednarodna agencija za energijo. Drug primer kaže, da je bilo v kemični industriji že veliko narejenega, da bi vzorce proizvodnje usmerili v bolj učinkovito in trajnostno smer ter to spremembo spremenili v prodajno korist.

5.4

Politične instrumente, ki bi jih lahko uporabili v povezavi z okolju prijaznim gospodarstvom, lahko združimo v naslednje kategorije:

5.5

Na tem področju so Združeni narodi na svetovni ravni že sprožili nekatere pobude, ki bi lahko bile izhodišče za UNCSD leta 2012. Njihova pobuda za okolju prijazno gospodarstvo (angl. Green Economy Initiative) je namenjena temu, da bi vladam pomagala preoblikovati politike, vlaganja in izdatke ter jih usmeriti v različne sektorje, kot so čiste tehnologije, energija iz obnovljivih virov, storitve v zvezi z vodo, okolju prijazen prevoz, ravnanje z odpadki, okolju prijazne stavbe ter trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo. Osrednja projekta te pobude sta ekonomija ekosistemov in biotske raznovrstnosti (angl. Economics of Ecosystems and Biodiversity) ter globalni New Deal za okolje (angl. Global Green New Deal).

5.6

Razvite države trenutno sorazmerno največ prispevajo k podnebnim spremembam, saj imajo višjo raven emisij toplogrednih plinov na prebivalca. Zato stojijo pred največjim izzivom, tj. preoblikovati svoje gospodarstvo tako, da bo postalo nizkoogljično. Hkrati pa imajo prednost v obliki napredne tehnologije in finančnih sredstev, kar jim omogoča, da prevzamejo vodilno vlogo pri tem preoblikovanju, če se bodo nemudoma posvetile temu izzivu.

5.7

Med državami v razvoju obstaja nekaj pomislekov, da je okolju prijazno gospodarstvo koncept Severa, ki bi dejansko utegnil upočasniti proces razvoja in bi lahko bil deloma tudi protekcionističen. Zato bo odločilnega pomena pokazati, katere koristi bodo imele od njega države v razvoju in kako bo prispeval k njihovemu razvoju. Pri tem bo ključno, kako resno bodo razvite države vzele svoje zaveze glede podpore okolju prijaznega gospodarstva v državah v razvoju.

5.8

Če bodo razvite države leta 2012 želele zagotoviti dober rezultat v zvezi s preoblikovanjem svetovnega gospodarstva tako, da bo to postalo okolju bolj prijazno, bodo morale pokazati, da tak pristop uporabljajo tudi za svoje gospodarstvo in da so pripravljene državam v razvoju ponuditi otipljivo pomoč v obliki financiranja, prenosa tehnologije in izgradnje zmogljivosti.

5.9

EU je že dosegla določen napredek v zvezi z okolju prijaznim gospodarstvom, vendar ta še ni zadosten. Po mnenju EESO ne bo dovolj, da EU v Riu preprosto zavzame stališče do skromnega napredka, ki ga je dosegla v preteklih 20 letih, in različnih elementov strategije Evropa 2020, ki se nanašajo na trajnost. Če želi imeti za leto 2012 pripravljeno trdnejše stališče, priporočamo, da v naslednjih 12 mesecih:

Podobni ukrepi so potrebni tudi na ravni držav članic. Glede na napredek v Evropi pri teh vprašanjih bi imela EU dobro izhodišče, da se zavzame za globalno agendo o okolju prijaznem gospodarstvu, ki bi imela podobne elemente.

5.10

Na področju financiranja si bo brez dvoma treba močno prizadevati za angažiranje javnih in zasebnih virov, da bo mogoče do konca izpeljati agendo o razvojnih ciljih tisočletja in dati zagon novi agendi o okolju prijaznem gospodarstvu. Cilji v zvezi z uradno razvojno pomočjo, zastavljeni v Riu, še niso bili doseženi. Mednarodne finančne institucije, Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), STO, Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter ministrstva za finance, gospodarstvo in trgovino iz vsega sveta morajo biti polno vključeni v iskanje podpore ter vse druge vidike prehoda na okolju bolj prijazno svetovno gospodarstvo. EU mora razviti skladen in dosleden predlog glede ciljev teh mednarodnih prizadevanj za okolju prijaznejše gospodarstvo ter izpolnjevanja dolgoletnih zavez glede obsega pomoči.

6.1

Vsesplošno se priznava, da upravljanje trajnostnega razvoja na mednarodni ravni ni preveč uspešno in da bodo za njegov vnovični zagon potrebne precejšnje spremembe. Tudi upravljanju trajnostnega razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi nova spodbuda dobro dela.

6.2

Na mednarodni ravni je treba brez dvoma nemudoma okrepiti okoljsko pristojnost UNEP ter sposobnost UNCSD ali organa, ki bi jo nasledil, da sporočilo trajnostnega razvoja ponese v različne sektorje svetovnega gospodarstva in vse mednarodne agencije. Dolgo že potekajo tudi pogovori, da bi UNEP preoblikovali v Svetovno okoljsko organizacijo s širšim mandatom. Takšna organizacija mora skrbeti za širšo, zanesljivo in dostopno znanstveno podlago. Potrebuje večje zmogljivosti, da bo lahko tvorno sodelovala z drugimi deli sistema ZN, usklajevala večje število različnih večstranskih okoljskih sporazumov ter podpirala razvoj zmogljivosti na področju okoljskih vprašanj v državah v razvoju ter drugih državah članicah. Prav tako potrebuje večje in zanesljivejše vire. Leto 2012 bi lahko bila priložnost za uresničitev teh zamisli.

6.3

Trajnostni razvoj potrebuje več veljave in vpliva tudi znotraj sistema ZN. To bi denimo lahko dosegli tako, da bi obravnavo trajnostnega razvoja povzdignili na raven samostojnega sveta ZN. Druga možnost je, da bi UNCSD pripojili razširjenemu Ekonomskemu in socialnemu svetu ZN, ki bi imel širši mandat za spodbujanje trajnostnega razvoja v sistemu ZN, Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu. Glede na delo nove Skupine na visoki ravni za podnebne spremembe in razvoj, ki jo je pred kratkim ustanovil generalni sekretar ZN, pa bi se lahko ponudilo še več raznoraznih možnosti.

6.4

Glede na skorajšnje nadaljnje razprave EESO priporoča, da EU upošteva tri splošne cilje:

6.5

Okrepiti je treba tudi upravljanje trajnostnega razvoja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter v gospodarskih družbah. Pregledati ali ponovno oživiti je treba nacionalne, podnacionalne in lokalne strategije za trajnostni razvoj. Pri upravljanju gospodarskih družb je treba trajnostnemu razvoju nameniti več pozornosti. Ustanoviti ali oživiti je treba nacionalne svete za trajnosti razvoj ali podobne organe, da bi trajnostni razvoj še bolj spodbudili. Civilna družba mora biti bolj aktivno vključena. V EU je bil z evropsko strategijo za trajnostni razvoj določen okvir za razvoj vseh teh elementov, vendar nato ni bil dovolj zavzeto izvajan. Treba je oživiti njegove ključne elemente in jih vključiti v osrednjo strategijo Evropa 2020, nato pa jih pozorno spremljati.

6.6

Pomembne civilnodružbene skupine, katerih vloga v sistemu ZN je bila okrepljena na vrhu v Riu leta 1992, bodo proučile svoje izkušnje s temi vprašanji ter primere dobrih praks predstavile v Riu. Hkrati se bodo zavzele za priznanje in krepitev dobrih praks, npr. v okviru nacionalnih in lokalnih strategij za trajnost, pobud za odgovornost gospodarskih družb itd.

6.7

EESO priporoča, naj se EU močno zavzame za to, da bi lahko civilna družba in pomembne skupine v velikem obsegu prispevale k procesu v letu 2012. Te skupine bi bilo treba spodbuditi, da predstavijo dosedanje dosežke in morebitne predloge za krepitev in utrditev svoje vloge.

6.8

V industrijskem sektorju bi bilo treba odgovornost glede trajnosti kodificirati v nastajajočih okvirih za družbeno odgovornost gospodarskih družb. Pogajanja o novi mednarodni konvenciji na to temo bi lahko začeli leta 2012 v Riu.

6.9

Regionalne vlade in druge podnacionalne oblasti imajo pri izvajanju številnih vidikov trajnostnega razvoja vse večjo vlogo. Podobno velja tudi za številna mesta in druge lokalne oblasti. To bi lahko kodificirali v novem sporazumu, ki bi dajal izrecen mandat (in potrebne vire) za izvajanje določenih delov agende o trajnostnem razvoju, tako da bi lahko posamezni zgledni primeri postali splošna praksa.

7.1

EU bo imela brez dvoma glavno vlogo pri razvoju strategije za leto 2012. Mednarodni skupnosti bi morala pokazati, kako prehod na okolju prijazno gospodarstvo koristi tako Severu kot Jugu, in podpreti institucionalne spremembe, ki bi omogočile spodbujanje upravljanja trajnostnega razvoja. EU in njene države članice bi morale konferenco izkoristiti tudi za to, da spodbudijo svoj prehod na okolju prijaznejše gospodarstvo, izboljšajo svoje upravljanje in vodenje trajnostnega razvoja ter okrepijo sodelovanje s civilno družbo v teh procesih.

7.2

EESO je pripravljen, da prevzame pomembno vlogo v obliki pomoči pri pripravi prispevka civilne družbe k evropskemu in mednarodnemu procesu ter s prizadevanji za ambiciozen rezultat. Tesno sodelovanje s civilno družbo je bistveno za ustvarjanje zagona in pritiska, ki ga potrebujemo, če želimo v Riu doseči prepričljiv rezultat. EESO namerava v naslednjih 12 mesecih izvesti naslednje dejavnosti: