(1)

Uredba (ES) št. 66/2010 določa, da se lahko znak EU za okolje podeli proizvodom z manjšim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu. Za vsako skupino proizvodov se določijo posebna merila za podelitev znaka EU za okolje.

(2)

Sklep Komisije 2014/312/EU (2) določa merila ter z njimi povezane zahteve za ocenjevanje in preverjanje za notranje in zunanje barve in lake.

(3)

Službe Komisije so v skladu s sklepi preverjanja ustreznosti znaka EU za okolje 30. junija 2017 (3) ocenile ustreznost spremembe za zagotovitev visoke stopnje uporabe sheme za navedeno skupino proizvodov. Posvetovale so se tudi z javnimi deležniki.

(4)

Navedena ocena je potrdila, da je odstopanje za pigmentni titanov dioksid (TiO2), št. CAS 13463-67-7 in za pigmentni dodatek trimetilolpropan (TMP), št. CAS 77-99-6, potrebno za zagotovitev, da merila ostanejo v celoti operativna.

(5)

S sprejetjem Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/217 (4) je bil pigmentni titanov dioksid v obliki suhega prahu razvrščen v usklajeno razvrstitev rakotvorne snovi pri vdihavanju kategorije 2 s povezano oznako nevarnosti H351 in stavkom o nevarnosti „sum povzročitve raka“, če ima najmanj 1 % delcev titanovega dioksida aerodinamični premer največ 10 μm. Ta razvrstitev bo začela veljati 1. oktobra 2021 in od navedenega datuma ne bo več mogoče uporabljati titanovega dioksida v barvah in lakih z znakom EU za okolje v koncentracijah, ki presegajo 0,010 masnega %, če ni izrecno navedeno odstopanje od zahtev merila 5(a)(i) iz Priloge k Sklepu 2014/312/EU.

(6)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili deležniki iz industrije, člani odbora za znak EU za okolje in imetniki dovoljenj za uporabo znaka EU za okolje, se titanov dioksid trenutno uporablja v najmanj 91 % barv in lakov z znakom EU za okolje (običajna vsebnost titanovega dioksida je 3–30 masnih % v barvah in lakih ter do 65 masnih % v pastah za niansiranje). Drugi znaki za okolje ISO 14024 tipa I v Uniji že vsebujejo odstopanje od uporabe v zvezi s titanovim dioksidom ne glede na koncentracijo v tekočih barvah in lakih, ki nimajo oznake nevarnosti H351.

(7)

Titanov dioksid je uspešnejši pigment od vseh drugih znanih alternativ zaradi svoje visoke svetlosti in visokega lomnega količnika. Da bi zagotovili določeno neprosojnost premaza, bi morale barve in laki z alternativnimi pigmenti, kot so cirkonijev oksid, cinkov oksid, barijev sulfat ali cinkov sulfat, vsebovati višjo vsebnost pigmenta ali se nanašati v gostejših premazih, kar bi imelo večji vpliv na okolje.

(8)

Zahtevek za odstopanje glede uporabe titanovega dioksida v barvah in lakih z znakom EU za okolje bi se moral uporabljati le za zmesi, pri katerih prisotnost titanovega dioksida ne povzroči oznake nevarnosti H351 pri razvrstitvi končnega proizvoda. Vendar v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/217 etiketa na embalaži tekočih zmesi, ki vsebujejo najmanj 1 % delcev titanovega dioksida z aerodinamičnim premerom največ 10 μm, vsebuje stavek EUH211: „Pozor! Pri razprševanju lahko nastanejo nevarne vdihljive kapljice. Ne vdihavajte razpršila ali meglic.“, kot je določeno v delu 2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(9)

Marca 2020 je bil v okviru skupne predložitve za popis razvrščanja in označevanja, ki ga upravlja Evropska agencija za kemikalije, pigmentni dodatek trimetilolpropan razvrščen v reprotoksično kategorijo 2 s povezano oznako nevarnosti H361fd in stavkom o nevarnosti „sum škodljivosti za plodnost ali nerojenega otroka“. Proizvajalci barv trimetilolpropana ne uporabljajo neposredno, lahko pa je kot dodatek prisoten v pigmentih v koncentracijah do 1,0 masnega % pigmenta (najpogosteje do 0,6 %). Pigmentov, obdelanih s trimetilolpropanom, se ne sme uporabljati v barvah in lakih z znakom EU za okolje, če koncentracija trimetilolpropana v barvi ali laku presega 0,010 masnega %. Za olajšanje uporabe pigmentov, obdelanih s trimetilolpropanom, mora prisotnost trimetilolpropana izrecno odstopati od zahtev iz merila 5(a) “skupne omejitve, ki veljajo za razvrstitve glede na nevarnost in opozorilne stavke” iz Sklepa 2014/312/EU.

(10)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili deležniki iz industrije, člani odbora za znak EU za okolje in imetniki dovoljenj za uporabo znaka EU za okolje, se pigmenti obdelajo s trimetilolpropanom, da se izboljša njihov masni pretok med odmerjanjem in poveča razprševanje med mešanjem. S pigmenti, obdelanimi s trimetilolpropanom, so lahko ravni razprševanja višje in trajanje mešanja krajše (ocenjeno 30-odstotno skrajšanje), s čimer se prihrani energija in povečajo stopnje produktivnosti obratov. Trenutno ni na voljo drugih znanih alternativ, ki bi omogočale koristi masnega pretoka in razprševanja trimetilolpropana. Ocenjuje se, da bi prizadevanja za raziskave in razvoj v zvezi z nenevarnimi ali manj nevarnimi alternativami trimetilolpropanu trajala vsaj dve leti, ne da bi bil uspeh zagotovljen. Nadaljnja uporaba pigmentov, obdelanih s trimetilolpropanom, v barvah in lakih je že dovoljena v Uniji pri več drugih okoljskih znakih tipa I ISO 14024.

(11)

Potrebo po odstopanjih za titanov dioksid in trimetilolpropan po obdobju veljavnosti Sklepa 2014/312/EU bi bilo treba skrbno oceniti med postopkom revizije povezanih meril. Industrijo se spodbuja, naj medtem poišče varnejše alternative navedenim snovem.

(12)

Zaradi jasnosti je treba v Dodatku k Prilogi k Sklepu 2014/312/EU v točki 1(iii) nadomestiti mejno koncentracijo 0,0200 %, ki je navedena za 2-metil-2H-izotiazol-3-on (MIT), št. CAS 2682-20-4; št. ES 220-239-6, z mejno koncentracijo 0,0015 %, da se uskladi vsebina merila 5(a) navedene priloge s 13. prilagoditvijo tehničnemu in znanstvenemu napredku k Uredbi (ES) št. 1272/2008 (6), ki je začela veljati 1. maja 2020.

(13)

S 13. prilagoditvijo tehničnemu napredku je bila mejna koncentracija 2-metil-2H-izotiazol-3-ona dejansko znižana na 0,0015 %, s čimer bi bila zmes razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1A s povezano oznako nevarnosti H317 in stavkom o nevarnosti „lahko povzroči alergijski odziv kože“. Merilo 5(a) ne dovoljuje razvrstitve končne barve ali laka z znakom EU za okolje z oznako nevarnosti H317, razen če je izrecno določeno odstopanje. Zato je mejna koncentracija 0,0200 %, navedena za 2-metil-2H-izotiazol-3-on v Dodatku k Prilogi k Sklepu 2014/312/EU v zvezi z znakom EU za okolje, protislovna in bi jo bilo treba nadomestiti z 0,0015 %.

(14)

Zaradi jasnosti je treba v Dodatku k Prilogi k Sklepu 2014/312/EU v točki 1(iii) nadomestiti mejno koncentracijo 0,0500 %, ki je navedena za 2-oktil-2H-izotiazol-3-on (OIT), št. CAS 26530-20-1; št. ES 247-761-7, z mejno koncentracijo 0,0015 %, da se uskladi vsebina merila 5(a) navedene priloge s 15. prilagoditvijo tehničnemu in znanstvenemu napredku k Uredbi (ES) št. 1272/2008, ki naj bi začela veljati 1. marca 2022.

(15)

S 15. prilagoditvijo tehničnemu napredku naj bi se mejna koncentracija 2-oktil-2H-izotiazol-3-ona znižala na 0,0015 %, s čimer bi bila zmes razvrščena kot povzročitelj preobčutljivosti kože kategorije 1A s povezano oznako nevarnosti H317 in stavkom o nevarnosti „lahko povzroči alergijski odziv kože“. Merilo 5(a) ne dovoljuje razvrstitve končne barve ali laka z znakom EU za okolje z oznako nevarnosti H317, razen če je izrecno določeno odstopanje. Zato bi bila mejna koncentracija 0,0500 %, navedena za 2-oktil-2H-izotiazol-3-on v Dodatku k znaku EU za okolje, od 1. marca 2022 protislovna in bi jo bilo treba nadomestiti z 0,0015 % z učinkom od navedenega datuma.

(16)

Sklep 2014/312/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 16 Uredbe (ES) št. 66/2010 –