1.   Vzpostavi se sistem pod imenom Eurodac. Njegov namen je:

2.   Brez poseganja v obdelavo podatkov, namenjenih za sistem Eurodac, ki jo država članica izvora izvaja v podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih na podlagi nacionalnega prava te države članice, se v okviru sistema Eurodac biometrični podatki in drugi osebni podatki lahko obdelujejo zgolj za namene, določene v tej uredbi, uredbah (ES) št. 767/2008, (EU) 2018/1240, (EU) 2019/818, (EU) 2024/1351 in (EU) 2024/1350 ter Direktivi 2001/55/ES.

Ta uredba v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo in temeljne pravice ter upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do azila ter prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. S tega vidika obdelava osebnih podatkov v skladu s to uredbo ne sme povzročiti nikakršne diskriminacije oseb, ki jih zajema ta uredba, na podlagi, kot je spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali kakršno koli drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost.

Pravica osebe do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov je v skladu s to uredbo zaščitena tako glede dostopa organov držav članic kot tudi glede dostopa pooblaščenih agencij Unije do sistema Eurodac.

1.   V tej uredbi:

2.   Opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 se v tej uredbi uporabljajo, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelujejo za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), te uredbe.

3.   Če ni drugače določeno, se v tej uredbi uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/1351.

4.   Opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive (EU) 2016/680 se v tej uredbi uporabljajo, kolikor pristojni organi držav članic osebne podatke obdelujejo za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja kaznivih dejanj.

1.   Sistem Eurodac je sestavljen iz:

2.   CIR vsebuje podatke iz člena 17(1), točke (a) do (f), (h) in (i), člena 19(1), točke (a) do (f), (h) in (i), člena 21(1), točke (a) do (f), (h) in (i), člena 22(2), točke (a) do (f), (h) in (i), člena 23(2), točke (a) do (f), (h) in (i), člena 24, odstavek 2, točke (a) do (f) in (h), ter odstavek 3, točka (a), in člena 26(2), točke (a) do (f), (h) in (i). Preostali podatki iz sistema Eurodac so hranjeni v centralnem sistemu.

3.   Komunikacijska infrastruktura uporablja obstoječe omrežje „varne čezevropske telematske storitve med upravami“ (TESTA). Zaradi varovanja zaupnosti so osebni podatki, ki se posredujejo v sistem Eurodac ali iz njega, šifrirani.

4.   Vsaka država članica ima eno samo nacionalno točko dostopa. Europol ima eno samo točko dostopa (v nadaljnjem besedilu: Europolova točka dostopa).

5.   Podatki o osebah iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) in člena 26(1), ki se obdelujejo v sistemu Eurodac, se obdelujejo v imenu države članice izvora pod pogoji, določenimi v tej uredbi, in se ločijo z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

6.   Vsi podatkovni nizi, evidentirani v sistemu Eurodac, ki ustrezajo istemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, se povežejo v zaporedje. Kadar se opravi samodejna primerjava v skladu s členoma 27 in 28 in pride do zadetka na podlagi še vsaj enega niza podatkov o prstnih odtisih ali – kadar ti prstni odtisi niso dovolj kakovostni, da bi zagotavljali ustrezno primerjavo, ali niso na voljo – podatkov o podobi obraza v drugem podatkovnem nizu, ki ustreza istemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, sistem Eurodac ta podatkovna niza samodejno poveže na podlagi primerjave. Izvedenec po potrebi v skladu s členom 38(4) in (5) preveri rezultat samodejne primerjave, opravljene v skladu s členoma 27 in 28. Ko država članica, ki prejme rezultat primerjave, potrdi zadetek, pošlje eu-LISA uradno obvestilo, s katerim potrdi povezavo teh podatkovnih nizov.

7.   Pravila, ki veljajo za sistem Eurodac, se uporabljajo tudi za postopke, ki jih države članice opravijo od trenutka posredovanja podatkov v sistem Eurodac do takrat, ko se začnejo uporabljati rezultati primerjave.

1.   Za operativno upravljanje sistema Eurodac je odgovorna eu-LISA.

Operativno upravljanje sistema Eurodac obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema Eurodac 24 ur na dan in sedem dni v tednu v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev, da sistem deluje na zadovoljivi ravni operativne kakovosti, zlasti glede časa, potrebnega za poizvedovanje v sistemu Eurodac. eu-LISA pripravi načrt in sistem neprekinjenega delovanja, pri čemer se upoštevajo potrebe po vzdrževanju in nepredvidene prekinitve delovanja sistema Eurodac, vključno z vplivom ukrepov za neprekinjeno delovanje na varstvo podatkov in varnost.

eu-LISA v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za sistem Eurodac uporabljajo najboljše razpoložljive in najvarnejše tehnologije in tehnike, ki so predmet analize stroškov in koristi.

2.   eu-LISA lahko uporablja dejanske osebne podatke iz produkcijskega sistema Eurodac za testiranje, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, v naslednjih okoliščinah:

V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in beleženje v testnem okolju enaki kot v produkcijskem sistemu Eurodac. Dejanski osebni podatki, prilagojeni za testiranje, se obdelujejo pod strogimi pogoji in se anonimizirajo, tako da ni več mogoče identificirati posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ko je dosežen namen, za katerega je bilo opravljeno testiranje, ali so testi zaključeni, se dejanski osebni podatki takoj in trajno izbrišejo iz testnega okolja.

3.   eu-LISA je odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

4.   Komisija je odgovorna za vse naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, ki niso naloge iz odstavka 3, zlasti za:

5.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (35), eu-LISA za vse svoje osebje, ki mora delati s podatki iz sistema Eurodac, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveznosti glede zaupnosti. Ta odstavek velja tudi po tem, ko temu osebju preneha funkcija ali ko prekine delovno razmerje, ali po zaključku njegovih dolžnosti.

1.   Države članice za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj določijo organe, ki so pooblaščeni, da zahtevajo primerjave s podatki iz sistema Eurodac na podlagi te uredbe. Imenovani organi so organi držav članic, odgovorni za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

2.   Vsaka država članica vodi seznam svojih imenovanih organov.

3.   Vsaka država članica vodi seznam operativnih enot, ki so v okviru njenih imenovanih organov pooblaščene, da prek nacionalne točke dostopa zahtevajo primerjave s podatki iz sistema Eurodac.

1.   Vsaka država članica za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj imenuje nacionalni organ ali enoto takega organa, da deluje kot njen organ, pristojen za preverjanje. Organ, pristojen za preverjanje, je organ države članice, odgovoren za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Imenovani organ in organ, pristojen za preverjanje, sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno po nacionalnem pravu, vendar organ, pristojen za preverjanje, pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje neodvisno. Organ, pristojen za preverjanje, je ločen od operativnih enot iz člena 5(3) in od njih ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Države članice lahko zaradi svoje organizacijske in upravne ureditve v skladu s svojimi ustavnimi ali zakonskimi zahtevami imenujejo več organov, pristojnih za preverjanje.

2.   Organ, pristojen za preverjanje, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji, v skladu s katerimi se zahtevajo primerjave biometričnih ali alfanumeričnih podatkov s podatki iz sistema Eurodac.

Le ustrezno pooblaščeno osebje organa, pristojnega za preverjanje, ima pooblastila, da sprejme in prepošlje zahteve za dostop do sistema Eurodac v skladu s členom 32.

Le organ, pristojen za preverjanje, je pooblaščen, da nacionalni točki dostopa prepošilja zahteve za primerjavo biometričnih ali alfanumeričnih podatkov.

1.   Europol za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj imenuje eno ali več svojih operativnih enot za „Europolov imenovani organ“. Europolov imenovani organ je pooblaščen, da prek Europolove točke dostopa zahteva primerjave s podatki iz sistema Eurodac, da bi se podprlo in okrepilo ukrepanje držav članic pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, za katere je pristojen Europol.

2.   Europol za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj imenuje specializirano enoto, sestavljeno iz ustrezno pooblaščenih uradnikov Europola, da deluje kot njegov organ, pristojen za preverjanje. Europolov organ, pristojen za preverjanje, je pooblaščen, da prek Europolove točke dostopa prepošilja zahteve Europolovega imenovanega organa za primerjave s podatki iz sistema Eurodac. Europolov organ, pristojen za preverjanje, pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje povsem neodvisno od Europolovega imenovanega organa. Europolov organ, pristojen za preverjanje, je ločen od Europolovega imenovanega organa in od njega ne sprejema navodil v zvezi z izidom preverjanja. Europolov organ, pristojen za preverjanje, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji za zahtevanje primerjav biometričnih ali alfanumeričnih podatkov s podatki iz sistema Eurodac.

1.   Sistem Eurodac je od 12. junija 2026 povezan z evropskim iskalnim portalom iz člena 6 Uredbe (EU) 2019/818, da se omogoči uporaba členov 11 in 20 Uredbe (EU) 2018/1240.

2.   Avtomatska obdelava iz člena 20 Uredbe (EU) 2018/1240 omogoča preverjanja iz navedenega člena in nadaljnja preverjanja iz členov 22 in 26 navedene uredbe.

Za namen izvajanja preverjanj iz člena 20(2), točka (k), Uredbe (EU) 2018/1240 centralni sistem ETIAS uporablja evropski iskalni portal za primerjavo podatkov v ETIAS s podatki v sistemu Eurodac, zbranimi na podlagi členov 17, 19, 21, 22, 23, 24 in 26 te uredbe, v načinu „samo za branje“ z uporabo kategorij podatkov v tabeli ustreznic iz Priloge I k tej uredbi, ki ustrezajo osebam, ki so zapustile ozemlje držav članic ali so bile z njega odstranjene v skladu z odločbo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom. Ta preverjanja ne posegajo v posebna pravila iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2018/1240.

1.   Nacionalne enote ETIAS vpogledajo v sistem Eurodac z uporabo istih alfanumeričnih podatkov, kot se uporabljajo za avtomatsko obdelavo iz člena 8.

2.   Za namene člena 1(1), točka (g), te uredbe imajo nacionalne enote ETIAS dostop do sistema Eurodac v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240 za vpogled v podatke v načinu „samo za branje“, da bi obravnavale prošnje za potovalno odobritev. Zlasti lahko nacionalne enote ETIAS vpogledajo v podatke iz členov 17, 19, 21, 22, 23, 24 in 26 te uredbe.

3.   Po vpogledu in dostopu na podlagi odstavkov 1 in 2 se rezultat ocene zapiše samo v dosjejih prosilcev v ETIAS.

1.   eu-LISA vsak mesec pripravi statistiko dela sistema Eurodac, iz katerega je razvidno zlasti:

2.   Mesečni statistični podatki za osebe iz odstavka 1 se objavijo vsak mesec. Konec vsakega leta eu-LISA objavi letne statistične podatke za osebe iz odstavka 1. Statistični podatki so razčlenjeni po državah članicah. Statistični podatki za osebe iz odstavka 1, točka (i), se po možnosti razčlenijo po letu rojstva in spolu.

Ta odstavek z ničemer ne vpliva na anonimno naravo statističnih podatkov.

3.   eu-LISA v podporo ciljem iz člena 1, točki (c) in (i), pripravlja mesečno medsistemsko statistiko. Ta statistika ne omogoča ugotavljanja istovetnosti posameznikov, zanjo pa se uporabijo podatki iz sistema Eurodac, VIS, ETIAS in SVI.

Statistika iz prvega pododstavka se da na voljo državam članicam, Evropskemu parlamentu, Komisiji, Agenciji Evropske unije za azil, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter Europolu.

Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino mesečne medsistemske statistike iz prvega pododstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Uporaba izključno medsistemske statistike ne zadostuje za zavrnitev dostopa do ozemlja Unije.

4.   eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo zagotovi statistiko o posebnih vidikih, ki so povezani z uporabo te uredbe, in statistiko iz odstavka 1 ter ju na zahtevo da na voljo državam članicam, Evropskemu parlamentu, Agenciji Evropske unije za azil, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter Europolu.

5.   eu-LISA hrani podatke iz odstavkov 1 do 4 tega člena za namene raziskav in analize, s čimer organom iz odstavka 3 tega člena omogoča, da iz centralnega registra za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/818 pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke. Ti podatki ne omogočajo ugotavljanja istovetnosti posameznikov.

6.   Dostop do centralnega registra za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/818 se odobri eu-LISA, Komisiji in organom, ki so jih posamezne države članice imenovale v skladu s členom 40(2) te uredbe, ter pooblaščenim uporabnikom iz Agencije Evropske unije za azil, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola, kadar je takšen dostop relevanten za izvajanje njihovih nalog.

1.   Države članice odvzamejo biometrične podatke osebam iz člena 15(1), člena 18(1) in (2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) in člena 26(1) za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), in od teh oseb zahtevajo, da dajo svoje biometrične podatke, ter jih o tem obvestijo v skladu s členom 42.

2.   Države članice med postopkom odvzema prstnih odtisov in pri zajemu podobe obraza vselej spoštujejo dostojanstvo in telesno integriteto osebe.

3.   Upravni ukrepi, katerih namen je zagotoviti izpolnjevanje obveznosti glede dajanja biometričnih podatkov iz odstavka 1, se določijo v nacionalnem pravu. Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, v skrajnem primeru pa lahko vključujejo uporabo prisile.

4.   Kadar kljub vsem ukrepom, določenim v nacionalnem pravu, kot je navedeno v odstavku 3, ni mogoče zagotoviti, da bo prosilec izpolnil obveznost glede dajanja biometričnih podatkov, se uporabijo ustrezne določbe azilnega prava Unije, ki zadevajo neizpolnjevanje te obveznosti.

5.   Brez poseganja v odstavka 3 in 4, kadar zaradi stanja prstnih konic ali obraza ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki se šteje za ranljivo osebo, in ta oseba ni namerno povzročila takšnega stanja, organi zadevne države članice ne uporabijo upravnih ukrepov, da bi zagotovili izpolnjevanje obveznosti glede dajanja biometričnih podatkov.

6.   Postopek odvzema biometričnih podatkov se določi in uporablja v skladu z nacionalno prakso zadevne države članice ter v skladu z zaščitnimi klavzulami iz Listine ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

1.   Biometrične podatke mladoletnikov od šestega leta dalje odvzamejo uradniki, ki so posebej usposobljeni za odvzem biometričnih podatkov mladoletnikov na otroku prijazen in prilagojen način ter ob polnem spoštovanju otrokove največje koristi in zaščitnih klavzul iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Pri izvajanju te uredbe je najpomembnejše vodilo otrokova največja korist. Če obstaja negotovost glede tega, ali je otrok mlajši od šest let ali ne, in kadar ni dokazov o njegovi starosti, pristojni organi držav članic za namene te uredbe štejejo, da je otrok mlajši od šest let.

Mladoletnika pri odvzemu biometričnih podatkov vselej spremlja odrasel družinski član, kadar je prisoten. Mladoletnika brez spremstva pri odvzemu biometričnih podatkov vselej spremlja zastopnik ali, kadar ta ni imenovan, oseba, ki je usposobljena za varovanje otrokove največje koristi in njegove splošne dobrobiti. Taka usposobljena oseba ni uradnik, odgovoren za odvzem biometričnih podatkov, ter deluje neodvisno in ne prejema navodil od uradnika ali službe, odgovorne za odvzem biometričnih podatkov. Taka usposobljena oseba, kadar je bila določena, je oseba, ki začasno deluje kot zastopnik na podlagi Direktive (EU) 2024/1346.

Proti mladoletnikom se ne sme uporabiti nobena oblika prisile, da bi zagotovili, da bodo izpolnili obveznost glede dajanja biometričnih podatkov. Kadar pa to dovoljuje ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo, se lahko v skrajnem primeru proti mladoletnikom uporabi sorazmerna stopnja prisile, da se zagotovi, da bodo izpolnili to obveznost. Države članice morajo pri uporabi takšne sorazmerne stopnje prisile spoštovati dostojanstvo in telesno integriteto mladoletnika.

Kadar mladoletnik, zlasti mladoletnik brez spremstva ali ločen mladoletnik, zavrne odvzem biometričnih podatkov in se utemeljeno domneva, da obstajajo tveganja v zvezi z njegovim varstvom ali zaščito, kakor oceni uradnik, posebej usposobljen za odvzem biometričnih podatkov mladoletnikov, je mladoletnik napoten k pristojnim nacionalnim službam za zaščito otrok, na nacionalne mehanizme za napotitev ali oboje.

2.   Kadar odvzem prstnih odtisov ali zajem podobe obraza mladoletnika zaradi stanja prstnih konic ali obraza ni mogoč, se uporablja člen 13(5). Kadar se ponovno odvzamejo prstni odtisi ali ponovno zajame podoba obraza mladoletnika, se uporablja odstavek 1 tega člena.

3.   Podatki iz sistema Eurodac, ki se nanašajo na otroka, mlajšega od 14 let, se za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zoper takega otroka uporabljajo le, kadar obstajajo razlogi – poleg tistih iz člena 33(1), točka (c) – za domnevo, da so ti podatki potrebni za namen preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, za katerega je ta otrok osumljen.

4.   Ta uredba ne posega v uporabo pogojev iz člena 13 Direktive (EU) 2024/1346.

1.   Vsaka država članica v skladu s členom 13(2) odvzame biometrične podatke vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je dopolnil vsaj šest let:

Če države članice ne spoštujejo roka 72 ur iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), tega odstavka, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo biometrične podatke in jih posredujejo v sistem Eurodac. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila zagotovljena ustrezna primerjava na podlagi člena 38, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prosilca in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno ponovno odvzela, ponovno posreduje.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov prosilca za mednarodno zaščito zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščite javnega zdravja, države članice take biometrične podatke odvzamejo in posredujejo, takoj ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 1, prvi pododstavek, točki (a) in (b), podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

3.   Na prošnjo zadevne države članice lahko biometrične podatke, alfanumerične podatke in skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, kadar je na voljo, v njenem imenu odvzamejo in posredujejo tudi člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali strokovnjaki podpornih skupin za azil, posebej usposobljeni za ta namen, med izvajanjem pooblastil in opravljanjem svojih nalog v skladu z uredbama (EU) 2019/1896 in (EU) 2021/2303.

4.   Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu s tem členom, se poveže v zaporedje z drugimi podatkovnimi nizi, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je določeno v členu 3(6).

1.   Takoj ko je v skladu z Uredbo (EU) 2024/1351 določena odgovorna država članica, država članica, ki izvaja postopke za določitev odgovorne države članice, posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 17 te uredbe, tako, da doda odgovorno državo članico.

Kadar država članica postane odgovorna, ker se za prosilca utemeljeno domneva, da predstavlja nevarnost za notranjo varnost ali javni red v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) 2024/1351, svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 17 te uredbe, posodobi tako, da doda odgovorno državo članico.

2.   V sistem Eurodac se pošljejo naslednje informacije, da se shranijo v skladu s členom 29(1) za namene posredovanja iz členov 27 in 28:

3.   Kadar se odgovornost prenese na drugo državo članico na podlagi členov 37(1) in 68(3) Uredbe (EU) 2024/1351, država članica, ki ugotovi prenos odgovornosti, ali država članica premestitve navede odgovorno državo članico.

4.   Kadar se uporablja odstavek 1 ali 3 tega člena ali člen 31(6), sistem Eurodac čim prej, najpozneje pa v 72 urah po prejetju zadevnih podatkov obvesti vse države članice izvora o posredovanju takih podatkov, ki ga opravi druga država članica izvora, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih te posredovale glede oseb iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1) ali člena 24(1) ali člena 26(1). Te države članice izvora v podatkovnih nizih, ki ustrezajo osebam iz člena 15(1), posodobijo tudi podatek glede odgovorne države članice.

1.   V sistemu Eurodac se v skladu s členom 3(2) zapišejo le naslednji podatki:

2.   Kadar je ustrezno, se poleg tega v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) takoj zapišejo naslednji podatki, kadar so na voljo:

3.   Kadar so vsi podatki iz odstavka 1, točke (a) do (f) in (h), tega člena v zvezi z osebo iz člena 15 zapisani v sistemu Eurodac, se štejejo za podatkovni niz, posredovan v sistem Eurodac za namene člena 27(1), točka (aa), Uredbe (EU) 2019/818.

4.   Država članica izvora, ki je presodila, da grožnja za notranjo varnost, ugotovljena na podlagi preverjanja iz Uredbe (EU) 2024/1356 ali na podlagi obravnave na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) 2024/1351 ali členom 9(5) Uredbe (EU) 2024/1348 ne obstaja več, po posvetovanju s katero koli drugo državo članico, ki je evidentirala podatkovni niz iste osebe, varnostno zastavico izbriše iz podatkovnega niza. Sistem Eurodac čim prej, najpozneje pa 72 ur po izbrisu varnostne zastavice, ki ga opravi druga država članica izvora, obvesti vse države članice izvora o tem izbrisu, kadar se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih te posredovale glede oseb iz člena 15(1), člena 22(1), člena 23(1) ali člena 24(1) te uredbe. Te države članice izvora v ustreznem podatkovnem nizu prav tako izbrišejo varnostno zastavico.

1.   Vsaka država članica nemudoma v skladu s členom 13(2) odvzame biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let, ki so jo pristojni nadzorni organi prijeli zaradi nezakonitega prehoda meje te države članice po kopnem, morju ali zraku, ki je prišla iz tretje države, ki ni bila poslana nazaj ali ki ostane fizično prisotna na ozemlju držav članic in ki ni priprta, zaprta ali pridržana celo obdobje med prijetjem in odstranitvijo na podlagi odločitve, da se pošlje nazaj.

2.   Zadevna država članica čim prej, najpozneje pa 72 ur po datumu prijetja posreduje v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1, ki ni bila poslana nazaj:

3.   Kadar je ustrezno, se poleg tega v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) takoj posredujejo naslednji podatki, kadar so na voljo:

4.   Z odstopanjem od odstavka 2 se podatki iz odstavka 2 glede oseb, prijetih kot je navedeno v odstavku 1, ki ostanejo fizično prisotne na ozemlju držav članic, vendar so po prijetju priprte, zaprte ali pridržane za obdobje, ki presega 72 ur, posredujejo pred izpustitvijo teh oseb iz pripora, zapora ali pridržanja.

5.   Kadar države članice ne spoštujejo roka 72 ur iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo biometrične podatke in jih posredujejo v sistem Eurodac. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila zagotovljena ustrezna primerjava na podlagi člena 38, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prijetih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno ponovno odvzela, ponovno posreduje.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov prijete osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščite javnega zdravja, zadevna država članica take biometrične podatke odvzame in posreduje, takoj ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

7.   Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, katere podatki so bili zapisani v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločbo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj zapisani podatkovni niz o zadevni osebi tako, da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je zapustila.

8.   Na prošnjo zadevne države članice lahko biometrične podatke, alfanumerične podatke in skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, kadar je na voljo, v njenem imenu odvzamejo in posredujejo tudi člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali strokovnjaki podpornih skupin za azil, posebej usposobljeni za ta namen, med izvajanjem pooblastil in opravljanjem svojih nalog v skladu z uredbama (EU) 2019/1896 in (EU) 2021/2303.

9.   Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu s tem členom, se poveže v zaporedje z drugimi podatkovnimi nizi, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je določeno v členu 3(6).

10.   Kadar so vsi podatki iz odstavka 2, točke (a) do (f) in (h), tega člena v zvezi z osebo iz odstavka 1 tega člena zapisani v sistemu Eurodac, se štejejo za podatkovni niz, posredovan v sistem Eurodac za namene člena 27(1), točka (aa), Uredbe (EU) 2019/818.

1.   Vsaka država članica nemudoma v skladu s členom 13(2) odvzame biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in nezakonito prebiva na njenem ozemlju.

2.   Zadevna država članica čim prej, najpozneje pa 72 ur po ugotovitvi, da gre za nezakonito prebivajočega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, posreduje v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1:

3.   Kadar je ustrezno, se poleg tega v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2takoj posredujejo naslednji podatki, kadar so na voljo:

4.   Kadar države članice ne spoštujejo roka 72 ur iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo biometrične podatke in jih posredujejo v sistem Eurodac. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila zagotovljena ustrezna primerjava na podlagi člena 38, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise prijetih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno ponovno odvzela, ponovno posreduje.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov prijete osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščite javnega zdravja, zadevna država članica take biometrične podatke odvzame in posreduje, takoj ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

6.   Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, katere podatke so bili zapisani v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločbo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj zapisan podatkovni niz o zadevni osebi tako, da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je zapustila.

7.   Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu s tem členom, se poveže v zaporedje z drugimi podatkovnimi nizi, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je določeno v členu 3(6).

8.   Kadar so vsi podatki iz odstavka 2, točke (a) do (f) in (h), tega člena v zvezi z osebo iz odstavka 1 tega člena zapisani v sistemu Eurodac, se štejejo za podatkovni niz, posredovan v sistem Eurodac za namene člena 27(1), točka (aa), Uredbe (EU) 2019/818.

1.   Vsaka država članica nemudoma odvzame biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in je izkrcana po operaciji iskanja in reševanja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2024/1351.

2.   Zadevna država članica čim prej, najpozneje pa 72 ur po datumu izkrcanja posreduje v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) naslednje podatke v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1:

3.   Kadar je ustrezno, se poleg tega v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) posredujejo naslednji podatki, takoj ko so na voljo:

4.   Kadar države članice ne spoštujejo roka iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo biometrične podatke in jih posredujejo v sistem Eurodac. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila zagotovljena ustrezna primerjava na podlagi člena 38, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise izkrcanih oseb, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno ponovno odvzela, ponovno posreduje.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov izkrcane osebe zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njenega zdravja ali zaščite javnega zdravja, zadevna država članica take biometrične podatke odvzame in posreduje, takoj ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

6.   Države članice lahko v primeru nenadnega prihoda 72-urni rok iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur. To odstopanje začne veljati na dan, ko so Komisija in druge države članice uradno obveščene, in za obdobje, navedeno v uradnem obvestilu. Obdobje iz uradnega obvestila ni daljše od enega meseca.

7.   Takoj ko država članica izvora zagotovi, da je zadevna oseba, katere podatki so bili zapisani v sistemu Eurodac v skladu z odstavkom 1, zapustila ozemlje držav članic v skladu z odločbo o vrnitvi ali odstranitvenim nalogom, posodobi svoj zapisani podatkovni niz o zadevni osebi tako, da doda datum, ko je bila oseba odstranjena z ozemlja ali ga je zapustila.

8.   Na prošnjo zadevne države članice lahko biometrične podatke, alfanumerične podatke in skenirano barvno kopijo osebnega dokumenta ali potne listine, kadar je na voljo, v njenem imenu odvzamejo in posredujejo tudi člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali strokovnjaki podpornih skupin za azil, posebej usposobljeni za ta namen, med izvajanjem pooblastil in opravljanjem svojih nalog v skladu z uredbama (EU) 2019/1896 in (EU) 2021/2303.

9.   Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu s tem členom, se poveže v zaporedje z drugimi podatkovnimi nizi, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je določeno v členu 3(6).

10.   Brez poseganja v uporabo Uredbe (EU) 2024/1351 dejstvo, da se podatki o osebi posredujejo v sistem Eurodac v skladu s tem členom, ne sme povzročati diskriminacije ali različnega obravnavanja osebe iz člena 22(1) te uredbe.

11.   Kadar so vsi podatki iz odstavka 2, točke (a) do (f) in (h), tega člena v zvezi z osebo iz odstavka 1 tega člena zapisani v sistemu Eurodac, se štejejo za podatkovni niz, posredovan v sistem Eurodac za namene člena 27(1), točka (aa), Uredbe (EU) 2019/818.

1.   Takoj ko je država članica premestitve dolžna premestiti zadevno osebo na podlagi člena 67(9) Uredbe (EU) 2024/1351, država članica prejemnica posodobi svoj podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 17, 22, 23 ali 24 te uredbe, tako, da doda državo članico premestitve.

2.   Kadar oseba prispe v državo članico premestitve, potem ko je ta na podlagi člena 67(9) Uredbe (EU) 2024/1351 potrdila premestitev te osebe, ta država članica pošlje podatkovni niz o zadevni osebi, zapisan v skladu s členom 17 ali 23 te uredbe, vključno z datumom njenega prihoda. Podatkovni niz se hrani v skladu s členom 29(1) za namen posredovanja na podlagi členov 27 in 28.

1.   Vsaka država članica nemudoma odvzame biometrične podatke vsakega državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki je dopolnila vsaj šest let in je evidentirana kot upravičenka do začasne zaščite na ozemlju te države članice na podlagi Direktive 2001/55/ES.

2.   Zadevna država članica v zvezi z vsakim državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva iz odstavka 1 čim prej, najpozneje pa deset dni po njenem evidentiranju kot upravičenka do začasne zaščite posreduje v sistem Eurodac v skladu s členom 3(2) naslednje podatke:

3.   Kadar države članice ne spoštujejo roka desetih dni iz odstavka 2 tega člena, jih to ne odveže obveznosti, da odvzamejo biometrične podatke in jih posredujejo v sistem Eurodac. Kadar so prstne konice v takem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov take kakovosti, da bi bila zagotovljena ustrezna primerjava na podlagi člena 38, država članica izvora ponovno odvzame prstne odtise upravičenca do začasne zaščite, kot je opisano v odstavku 1 tega člena, in jih čim prej, najpozneje pa 48 ur po tem, ko jih je uspešno ponovno odvzela, ponovno posreduje.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar ni mogoče odvzeti biometričnih podatkov upravičenca do začasne zaščite zaradi ukrepov, sprejetih za zagotovitev njegovega zdravja ali zaščite javnega zdravja, zadevna država članica take biometrične podatke odvzame in posreduje, takoj ko je mogoče, najpozneje pa 48 ur po tem, ko ti zdravstveni razlogi ne obstajajo več.

Države članice lahko v primeru hudih tehničnih težav rok desetih dni iz odstavka 2 podaljšajo za največ dodatnih 48 ur, da izvedejo svoje nacionalne načrte neprekinjenega delovanja.

5.   Na prošnjo zadevne države članice lahko biometrične podatke v njenem imenu odvzamejo in posredujejo tudi člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali strokovnjaki podpornih skupin za azil, posebej usposobljeni za ta namen, med izvajanjem pooblastil in opravljanjem svojih nalog v skladu z uredbama (EU) 2019/1896 in (EU) 2021/2303.

6.   Vsak podatkovni niz, ki se zbere in posreduje v skladu s tem členom, se poveže v zaporedje z drugimi podatkovnimi nizi, ki se nanašajo na istega državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je določeno v členu 3(6).

7.   Kadar so vsi podatki iz odstavka 2, točke (a) do (f) in (h), tega člena v zvezi z osebo iz odstavka 1 tega člena zapisani v sistemu Eurodac, se štejejo za podatkovni niz, posredovan v sistem Eurodac za namene člena 27(1), točka (aa), Uredbe (EU) 2019/818.

1.   Biometrični podatki, ki jih posreduje katera koli država članica, razen tistih, ki se posredujejo v skladu s členom 16(2), točki (a) in (c), ter členoma 18 in 20, se samodejno primerjajo z biometričnimi podatki, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v sistemu Eurodac v skladu s členom 15, členom 18(2) ter členi 20, 22 23, 24 in 26.

2.   Biometrični podatki, ki jih posreduje katera koli država članica v skladu s členom 18(1), se samodejno primerjajo z biometričnimi podatki, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v sistemu Eurodac v skladu s členom 15, ter označeni v skladu s členom 31 ter členom 18(2) in členom 20.

3.   Sistem Eurodac na zahtevo države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 1 poleg biometričnih podatkov iz drugih držav članic zajame biometrične podatke, ki jih je ta država članica posredovala že prej.

4.   Sistem Eurodac državi članici izvora samodejno posreduje zadetek ali negativen rezultat primerjave po postopkih, določenih v členu 38(4). Kadar zadetek obstaja, za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, posreduje podatke iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2), skupaj z označbo iz člena 31(1) in (4), kadar je ustrezno. Kadar je prejet negativen rezultat, se podatki iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2) ne posredujejo.

5.   Kadar država članica iz sistema Eurodac prejme zadetek, ki ji lahko pomaga pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 1(1), točka (a), ima ta zadetek prednost pred katerim koli drugim prejetim zadetkom.

1.   Kadar so prstne konice v takšnem stanju, da ni mogoče odvzeti prstnih odtisov takšne kakovosti, da bi zagotavljali ustrezno primerjavo na podlagi člena 38, ali kadar prstni odtisi za primerjavo niso na voljo, država članica opravi primerjavo podatkov o podobi obraza.

2.   Podatki o podobi obraza in podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko samodejno primerjajo s podatki o podobi obraza in podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v sistemu Eurodac v skladu s členom 15, členom 18(2) ter členi 20, 22, 23, 24 in 26, z izjemo podatkov, posredovanih v skladu s členom 16(2), točki (a) in (c), in členoma 18 in 20.

Sistem Eurodac na zahtevo države članice zagotovi, da primerjava iz odstavka 1 poleg podatkov o podobi obraza iz drugih držav članic zajame podobo obraza, ki jo je ta država članica posredovala že prej.

3.   Podatki o podobi obraza in podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki jih posreduje katera koli država članica v skladu s členom 18(1), se lahko samodejno primerjajo s podatki o podobi obraza in podatki o spolu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki so jih posredovale druge države članice in so že shranjeni v sistemu Eurodac v skladu s členom 15, ter označeni v skladu s členom 31, in členom 18(2) in členom 20.

4.   Sistem Eurodac državi članici izvora samodejno posreduje zadetek ali negativen rezultat primerjave po postopkih, določenih v členu 38(5). Kadar zadetek obstaja, za vse podatkovne nize, ki so z njim povezani, posreduje podatke iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2), skupaj z označbo iz člena 31(1) in (4), kader je ustrezno. Kadar je prejet negativen rezultat, se podatki iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2) ne posredujejo.

5.   Kadar država članica iz sistema Eurodac prejme zadetek, ki ji lahko pomaga pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 1(1), točka (a), ima ta zadetek prednost pred katerim koli drugim prejetim zadetkom.

1.   Za namene člena 15(1) se vsak podatkovni niz v zvezi s prosilcem za mednarodno zaščito, zapisan v skladu s členom 17, hrani v sistemu Eurodac deset let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

2.   Biometrični podatki iz člena 18(1) se ne zapišejo v sistemu Eurodac.

3.   Za namene člena 18(2) se vsak podatkovni niz, zapisan v skladu s členom 19, v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je navedena v členu 18(2), točka (a), hrani v sistemu Eurodac pet let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

4.   Za namene člena 18(2) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, kot je navedena v členu 18(2), točka (b) ali (c), zapisan v skladu s členom 19, hrani v sistemu Eurodac tri leta od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

5.   Za namene člena 20 se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, zapisan v skladu s členom 21, hrani v sistemu Eurodac pet let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

6.   Za namene člena 22(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, zapisan v skladu s členom 22, hrani v sistemu Eurodac pet let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

7.   Za namene člena 23(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, zapisan v skladu s členom 23, hrani v sistemu Eurodac pet let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

8.   Za namene člena 24(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, zapisan v skladu s členom 24, hrani v sistemu Eurodac pet let od datuma posredovanja biometričnih podatkov.

9.   Za namene iz člena 26(1) se vsak podatkovni niz v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, zapisan v skladu s členom 26, hrani v sistemu Eurodac eno leto od datuma začetka veljavnosti zadevnega izvedbenega sklepa Sveta. Obdobje hrambe se vsako leto podaljša za čas trajanja začasne zaščite.

10.   Ob izteku obdobij hrambe podatkov iz odstavkov 1 do 9 tega člena se podatki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, samodejno izbrišejo iz sistema Eurodac.

1.   Države članice izvora podatke o osebi, ki je pridobila njeno državljanstvo pred iztekom obdobja iz člena 29(1), (3), (5), (6), (7), (8) ali (9), brez odlašanja izbriše iz sistema Eurodac v skladu s členom 40(3).

Podatke o osebi, ki je pridobila državljanstvo druge države članice pred iztekom obdobja iz člena 29(1), (3), (5), (6), (7), (8) ali (9), država članica izvora izbriše iz sistema Eurodac v skladu s členom 40(3), takoj ko se seznani s tem, da je zadevna oseba pridobila tako državljanstvo.

2.   Sistem Eurodac vse države članice izvora čim prej, najpozneje pa v 72 urah po izbrisu, obvesti o izbrisu podatkov v skladu z odstavkom 1 tega člena, ki ga opravi druga država članica izvora, če se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih te posredovale glede oseb iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) ali člena 26(1).

1.   Za namene iz člena 1(1), točka (a), država članica izvora, ki je odobrila mednarodno zaščito osebi, katere podatki so bili na podlagi člena 17 podatki predhodno zapisani v sistemu Eurodac, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s sistemom Eurodac, ki jih določi eu-LISA. Ta označba se shrani v sistemu Eurodac v skladu s členom 29(1) za namene posredovanja na podlagi členov 27 in 28. Sistem Eurodac čim prej, najpozneje pa v 72 urah po označbi podatkov, obvesti vse države članice izvora o tem, da je druga država članica izvora označila podatke, če se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) ali člena 26(1). Te države članice izvora označijo tudi povezane podatkovne nize.

2.   Podatki o upravičencih do mednarodne zaščite, ki se hranijo v sistemu Eurodac v skladu s členom 3(2) in so označeni na podlagi odstavka 1 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, dokler niso samodejno izbrisani iz sistema Eurodac v skladu s členom 29(10).

3.   Država članica izvora odznači podatke v zvezi z državljanom tretje države ali osebo brez državljanstva, katere podatki so bili predhodno označeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, če je njen status odvzet na podlagi člena 14 ali 19 Uredbe (EU) 2024/1347.

4.   Za namene iz člena 1(1), točki (a) in (c), država članica izvora, ki je izdala dokument za prebivanje nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, katere podatki so bili na podlagi člena 22(2) ali člena 23(2), kot je ustrezno, predhodno zapisani v sistemu Eurodac, ali državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, izkrcani po operaciji iskanja in reševanja, katere podatki so bili na podlagi člena 24(2) predhodno zapisani v sistemu Eurodac, označi zadevne podatke v skladu z zahtevami za elektronsko komunikacijo s sistemom Eurodac, ki jih določi eu-LISA. Ta označba se shrani v sistemu Eurodac v skladu s členom 29(6), (7), (8) in (9) za namene posredovanja na podlagi členov 27 in 28. Sistem Eurodac čim prej, najpozneje pa v 72 urah po označbi podatkov, obvesti vse države članice izvora o tem, da je druga država članica izvora označila podatke, če se je pojavil zadetek v zvezi s podatki, ki so jih posredovale glede oseb iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) ali člena 26(1). Te države članice izvora označijo tudi povezane podatkovne nize.

5.   Podatki o nezakonito prebivajočih državljanih tretjih držav ali osebah brez državljanstva, shranjeni v sistemu Eurodac in označeni na podlagi odstavka 4 tega člena, so dani na voljo za primerjavo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, dokler niso samodejno izbrisani iz sistema Eurodac v skladu s členom 29(10).

6.   Za namene člena 68(4) Uredbe (EU) 2024/1351 država članica premestitve po evidentirane podatkov na podlagi člena 25(2) te uredbe sebe vpiše kot odgovorno državo članico in te podatke označi z označbo, ki jo je vnesla država članica, ki je priznala zaščito.

1.   Država članica izvora je odgovorna za zagotavljanje:

2.   Država članica izvora zagotavlja varnost podatkov iz odstavka 1 tega člena pred in med posredovanjem v sistem Eurodac, kot je določeno v členu 48, pa tudi varnost podatkov, ki jih prejme iz sistema Eurodac.

3.   Država članica izvora je odgovorna za dokončno identifikacijo podatkov na podlagi člena 38(4).

4.   eu-LISA zagotovi, da je upravljanje sistema Eurodac, tudi za namene testiranja, skladno s to uredbo in ustreznimi pravili Unije o varstvu podatkov. eu-LISA zlasti:

eu-LISA obvesti Evropski parlament, Svet in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o ukrepih, ki jih sprejme na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.

1.   Biometrični in drugi osebni podatki se digitalno obdelajo in posredujejo v podatkovnem formatu, določenem v dogovorjenem kontrolnem dokumentu vmesnika. eu-LISA določi tehnične zahteve v zvezi s podatkovnim formatom, ki se uporablja za posredovanje podatkov iz držav članic v sistem Eurodac in obratno, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje sistema Eurodac. eu-LISA zagotovi, da se lahko biometrični podatki, ki jih posredujejo države članice, primerjajo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov in obraza.

2.   Države članice posredujejo podatke iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2) v elektronski obliki. Podatki iz člena 17(1) in (2), člena 19(1), člena 21(1), člena 22(2) in (3), člena 23(2) in (3), člena 24(2) in (3) in člena 26(2) se samodejno zapišejo v sistemu Eurodac. eu-LISA določi tehnične zahteve za zagotavljanje pravilnega elektronskega posredovanja podatkov iz držav članic v sistem Eurodac in obratno, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje sistema Eurodac.

3.   Države članice zagotovijo, da bo sklicna številka iz člena 17(1), točka (k), člena 19(1), točka (k), člena 21(1), točka (k), člena 22(2), točka (k), člena 23(2), točka (k), člena 24(2), točka (k), člena 26(2), točka (k), in člena 32(1) omogočala, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in z državo članico, ki podatke posreduje, ter tudi, da se lahko označi, ali so taki podatki povezani z osebo iz člena 15(1), člena 18(2), člena 20(1), člena 22(1), člena 23(1), člena 24(1) ali člena 26(1).

4.   Sklicna številka iz odstavka 3 tega člena se začne z identifikacijsko črko ali črkami, iz katerih je mogoče prepoznati državo članico, ki posreduje podatke. Za identifikacijsko črko oziroma črkami se opredeli kategorija osebe ali zahteve. „1“ se nanaša na osebe iz člena 15(1), „2“ na osebe iz člena 22(1), „3“ na osebe iz člena 23(1), „4“ na zahteve iz člena 33, „5“ na zahteve iz člena 34, „6“ na zahteve iz člena 43, „7“ na zahteve iz člena 18, „8“ na osebe iz člena 20, „9“ na osebe iz člena 24(1) in „0“ na osebe iz člena 26(1).

5.   eu-LISA določi tehnične postopke, ki jih potrebujejo države članice, da zagotovijo, da bo sistem Eurodac prejemal nedvoumne podatke.

6.   Sistem Eurodac potrdi prejem posredovanih podatkov takoj, ko je to mogoče. eu-LISA v ta namen določi potrebne tehnične zahteve, da zagotovi, da države članice prejmejo potrdilo o prejemu, če ga zahtevajo.

1.   Države članice zagotovijo, da so posredovani biometrični podatki ustrezne kakovosti za primerjavo z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov in obraza. Kolikor je to potrebno za zagotovitev zelo visoke ravni natančnosti rezultatov primerjave v sistemu Eurodac, eu-LISA določi, kaj je ustrezna kakovost posredovanih biometričnih podatkov. Sistem Eurodac čim prej preveri kakovost posredovanih biometričnih podatkov. Če biometričnih podatkov ni mogoče primerjati z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov in obraza, sistem Eurodac o tem obvesti zadevno državo članico. Ta država članica nato posreduje biometrične podatke ustrezne kakovosti, pri čemer uporabi enako sklicno številko kot za prejšnji niz biometričnih podatkov.

2.   Sistem Eurodac izvaja primerjave po vrsti, kot so prispele zahteve. Vsako zahtevo obdela v 24 urah po njenem prispetju. Država članica lahko iz razlogov, povezanih z nacionalnim pravom, zahteva, da se posebno urgentne primerjave opravijo v eni uri. Kadar takšnih rokov ni mogoče upoštevati zaradi okoliščin, za katere eu-LISA ni odgovorna, sistem Eurodac zahtevo obdela kot prednostno takoj, ko navedene okoliščine ne obstajajo več. V teh primerih, kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje sistema Eurodac, eu-LISA določi merila za zagotavljanje prednosti pri obdelavi zahtev.

3.   Kolikor je to potrebno za učinkovito delovanje sistema Eurodac, eu-LISA določi operativne postopke za obdelavo prejetih podatkov in za posredovanje rezultata primerjave.

4.   Strokovnjak za prstne odtise v državi članici, ki prejme rezultat primerjave, kot je opredeljen v skladu z njenimi nacionalnimi pravili in posebej usposobljen za vrste primerjav prstnih odtisov, določene v tej uredbi, po potrebi nemudoma pregleda rezultat primerjave podatkov o prstnih odtisih, opravljene na podlagi člena 27.

Kadar po primerjavi podatkov o prstnih odtisih in podatkov o podobi obraza s podatki, zapisanimi v računalniško podprti osrednji podatkovni zbirki, sistem Eurodac da zadetek za prstne odtise in zadetek za podobo obraza, lahko države članice pregledajo rezultat primerjave podatkov o podobi obraza.

Za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), te uredbe dokončno ugotovitev istovetnosti opravi država članica izvora v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami.

5.   Rezultat primerjave podobe obraza, opravljene na podlagi člena 27, kadar prejet zadetek temelji le na podobi obraza, in člena 28, nemudoma pregleda in preveri strokovnjak v državi članici, ki prejme rezultat primerjave, usposobljen v skladu z nacionalno prakso.

Za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), te uredbe dokončno ugotovitev istovetnosti opravi država članica izvora v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami.

Informacije, prejete iz sistema Eurodac, o drugih podatkih, ki so se izkazali za nezanesljive, se izbrišejo takoj, ko se ugotovi nezanesljivost podatkov.

6.   Kadar dokončna ugotovitev istovetnosti v skladu z odstavkoma 4 in 5 pokaže, da rezultat primerjave, prejet iz sistema Eurodac, ne ustreza biometričnim podatkom, ki so bili poslani v primerjavo, države članice rezultat primerjave nemudoma izbrišejo in o tem čim prej, najpozneje pa v treh delovnih dneh po prejetju rezultata, obvestijo eu-LISA, ki jo hkrati seznanijo s sklicno številko države članice izvora in sklicno številko države članice, ki je rezultat prejela.

1.   Država članica izvora ima dostop do podatkov, ki jih je posredovala in so zapisani v sistemu Eurodac v skladu s to uredbo.

Države članice ne iščejo po podatkih, ki jih je posredovala druga država članica, oziroma ne prejmejo takih podatkov, razen tistih, ki so rezultat primerjave iz členov 27 in 28.

2.   Dostop do podatkov, zapisanih v sistemu Eurodac, na podlagi odstavka 1 tega člena imajo tisti organi držav članic, ki so jih za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), imenovale posamezne države članice. S tem imenovanjem je natančno opredeljena enota, ki je odgovorna za izvajanje nalog, povezanih z uporabo te uredbe. Vsaka država članica brez odlašanja pošlje Komisiji in eu-LISA seznam teh enot in kakršne koli spremembe tega seznama. eu-LISA konsolidirani seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb tega seznama eu-LISA enkrat letno na spletu objavi posodobljen konsolidirani seznam.

3.   Samo država članica izvora ima pravico s popravki ali dopolnitvami spreminjati podatke, ki jih je posredovala v sistem Eurodac, ali jih izbrisati, ne da bi to vplivalo na izbris, ki se opravi na podlagi člena 29.

4.   Dostop za namen vpogleda v podatke sistema Eurodac, ki so shranjeni v CIR, se odobri ustrezno pooblaščenemu osebju nacionalnih organov posameznih držav članic in ustrezno pooblaščenemu osebju organov Unije, ki so pristojni za namene iz členov 20 in 21 Uredbe (EU) 2019/818. Navedeni dostop je omejen na obseg, potreben za izvajanje nalog teh nacionalnih organov in organov Unije in za doseganje teh namenov, ter mora biti sorazmeren z zastavljenimi cilji.

5.   Če ima država članica ali eu-LISA dokaz, da so podatki, zapisani v sistemu Eurodac, dejansko nepravilni, o tem čim prej obvesti državo članico izvora brez poseganja v uradno obvestilo o kršitvi varstva osebnih podatkov na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/679.

Če ima država članica dokaz, da so bili podatki v sistemu Eurodac zapisani v nasprotju s to uredbo, o tem čim prej obvesti eu-LISA, Komisijo in državo članico izvora. Slednja zadevne podatke preveri in jih, če je potrebno, brez odlašanja spremeni ali izbriše.

6.   eu-LISA podatkov, zapisanih v sistemu Eurodac, ne prenese ali daje na voljo organom katere koli tretje države. Ta prepoved ne velja za prenos teh podatkov tretjim državam, za katere se uporablja Uredba (EU) 2024/1351.

1.   eu-LISA vodi evidentirane zapise vseh postopkov obdelave podatkov v okviru sistema Eurodac. Ti evidentirani zapisi kažejo namen, datum in uro dostopanja do podatkov, podatke, ki so bili posredovani, podatke, ki so bili uporabljeni za poizvedbo, ter naziv enote, ki je vnesla ali pridobila podatke, in imena odgovornih oseb.

2.   eu-LISA za namene člena 8 te uredbe vodi evidentirane zapise vsakega postopka obdelave podatkov, izvedenega v sistemu Eurodac. Evidentirani zapisi postopkov take vrste vključujejo elemente iz odstavka 1 tega člena in zadetke, ki jih je sprožila avtomatska obdelava iz člena 20 Uredbe (EU) 2018/1240.

3.   Za namene člena 10 te uredbe države članice in eu-LISA vodijo evidentirane zapise vsakega postopka obdelave podatkov, ki se izvede v sistemu Eurodac in VIS v skladu s tem členom in členom 34 Uredbe (ES) št. 767/2008.

4.   Evidentirani zapisi iz odstavka 1 tega člena se smejo uporabljati zgolj za podatkovnovarstveni nadzor nad dopustnostjo obdelave podatkov ter za zagotavljanje varnosti podatkov na podlagi člena 46. Ti evidentirani zapisi so zaščiteni z ustreznimi ukrepi proti nepooblaščenemu dostopu ter se po enoletnem obdobju od izteka obdobja hrambe iz člena 29 izbrišejo, razen če so potrebni za postopke nadzorovanja, ki že potekajo.

5.   Za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c), (g), (h) in (j), vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme ukrepe, potrebne za dosego ciljev iz odstavkov 1 do 4 tega člena. Poleg tega vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

1.   Država članica izvora osebo, na katero se nanaša člen 15(1), člen 18(1) in (2), člen 20(1), člen 22(1), člen 23(1), člen 24(1) ali člen 26(1) te uredbe, pisno in po potrebi ustno, v jeziku, ki ga ta oseba razume ali za katerega se razumno domneva, da ga ta oseba razume, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku obvesti o naslednjem:

2.   V primeru osebe, na katero se nanaša člen 15(1), člen 18(1) in (2), člen 20(1), člen 22(1), člen 23(1), člen 24(1) in člen 26(1), se ji informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovijo v času odvzema njenih biometričnih podatkov.

Kadar je oseba, na katero se nanaša člen 15(1), člen 18(1) in (2), člen 20(1), člen 22(1), člen 23(1), člen 24(1) in člen 26(1), mladoletnik, države članice zagotovijo informacije na način, ki ustreza starosti zadevne osebe.

Postopek za odvzem biometričnih podatkov se mladoletnikom pojasni z uporabo brošur, infografik ali prikazov oziroma kombinacije katerega koli od navedenega, kot je ustrezno, posebej zasnovanih tako, da jih mladoletniki razumejo.

3.   V skladu s postopkom iz člena 77(2) Uredbe (EU) 2024/1351 se pripravi skupna brošura, ki vsebuje vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena in informacije iz člena 19(1) navedene uredbe.

Brošura mora biti jasna in enostavna ter napisana v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jeziku, ki ga zadevna oseba razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume.

Brošura je oblikovana na način, da se državam članicam omogoči, da jo dopolnijo z dodatnimi informacijami, ki se nanašajo na posamezno državo članico. Slednje vključujejo vsaj upravne ukrepe za zagotovitev skladnosti z obveznostjo glede dajanja biometričnih podatkov, pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, možnost pridobitve informacij in pomoči od nacionalnih nadzornih organov, kontaktne podatke urada upravljavca in pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter kontaktne podatke nacionalnih nadzornih organov.

1.   Za namene iz člena 1(1), točke (a), (b), (c) in (j), te uredbe se pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v zvezi z dostopom do osebnih podatkov, njihovim popravkom, dopolnitvijo ali izbrisom ali omejitvijo njihove obdelave uresničujejo v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2016/679 in uporabljajo, kakor je določeno v tem členu.

2.   Pravica do dostopa, ki jo ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v vsaki državi članici, vključuje pravico, da je obveščen o tem, kateri osebni podatki o njem so zapisani v sistemu Eurodac, vključno s katerim koli zapisom, ki kaže na to, da bi oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost, in o tem, katera država članica jih je posredovala v sistem Eurodac, pod pogoji iz Uredbe (EU) 2016/679 in nacionalnega prava, sprejetega na njeni podlagi. Takšen dostop do osebnih podatkov lahko odobri samo država članica.

Kjer se pravice do popravka in izbrisa osebnih podatkov uresničujejo v državi članici, ki ni tista oziroma tiste, ki so posredovale podatke, organi navedene države članice vzpostavijo stik z organi države članice oziroma držav članic, ki so posredovale podatke, tako da lahko preverijo pravilnost podatkov ter zakonitost njihovega posredovanja v sistem Eurodac in zapisovanja v njem.

3.   Kar zadeva zapis, ki kaže na to, da bi oseba lahko predstavljala grožnjo za notranjo varnost, lahko države članice omejijo pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz tega člena v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Če se izkaže, da so podatki, zapisani v sistemu Eurodac, dejansko nepravilni ali da so bili zapisani nezakonito, jih država članica, ki jih je posredovala, popravi ali izbriše v skladu s členom 40(3). Ta država članica posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno potrdi, da je ukrepala za popravo, dopolnitev, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

5.   Če se država članica, ki je posredovala podatke, ne strinja, da so podatki, zapisani v sistemu Eurodac, dejansko nepravilni ali da so bili zapisani nezakonito, posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, pisno pojasni, zakaj ne namerava popraviti, ali izbrisati podatkov.

Ta država članica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, še obvesti o tem, kaj lahko ukrene, če se s tem pojasnilom ne strinja. To obvestilo vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali – če je to primerno – pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice, ter o finančni ali drugi pomoči, ki je na voljo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki te države članice.

6.   Vsaka zahteva na podlagi odstavkov 1 in 2 za dostop do osebnih podatkov, njihov popravek, dopolnitev, izbris ali omejitev njihove obdelave, vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje istovetnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi biometrične podatke. Ti podatki se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavkov 1 in 2 ter se takoj po uporabi izbrišejo.

7.   Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k takojšnji uveljavitvi pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do osebnih podatkov, njihovega popravka, dopolnitve, izbrisa ter omejitve njihove obdelave.

8.   Kadar koli oseba zaprosi za dostop do podatkov, ki se nanašajo nanjo, pristojni organ vodi evidentiran zapis v obliki pisnega dokumenta o takšnem zaprosilu in načinu, na katerega je bilo podano, in ta dokument brez odlašanja da na voljo nacionalnim nadzornim organom.

9.   Nacionalni nadzorni organ države članice, ki je posredovala podatke, in nacionalni nadzorni organ države članice, v kateri se nahaja posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, temu posamezniku, kadar sta za to zaprošena, zagotovita informacije o uresničevanju njegove pravice, da od upravljavca podatkov zahteva dostop do svojih podatkov, njihov popravek, dopolnitev, izbris ali omejitev njihove obdelave. Nadzorni organi v ta namen sodelujejo med seboj v skladu s poglavjem VII Uredbe (EU) 2016/679.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da njen nadzorni organ ali organi iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo opravlja zadevna država članica za namene iz člena 1(1), točka (a), (b), (c) in (j), te uredbe, pa tudi njihovo posredovanje v sistem Eurodac.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nadzorni organ možnost posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje s področja biometričnih podatkov.

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotavlja, da je obdelava vseh osebnih podatkov v sistemu Eurodac, zlasti s strani eu-LISA, skladna z Uredbo (EU) 2018/1725 in s to uredbo.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotavlja, da se vsaj vsaka tri leta izvede revizija dejavnosti eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o takšnih revizijah se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, eu-LISA in nacionalnim nadzornim organom. eu-LISA ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

1.   V skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725 nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov – vsak v okviru svojih pristojnosti – dejavno sodelujejo v skladu s svojimi pristojnostmi in zagotavljajo usklajen nadzor nad sistemom Eurodac.

2.   Države članice zagotovijo, da neodvisen organ v skladu s členom 47(1) vsako leto opravi revizijo obdelave osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno z analizo vzorca obrazloženih elektronskih zahtev.

Revizija se priloži letnemu poročilu držav članic iz člena 57(8).

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov si v okviru svojih pristojnosti izmenjujejo ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in inšpekcijskih pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, obravnavajo probleme v zvezi z izvajanjem neodvisnega nadzora ali uveljavljanjem pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravljajo harmonizirane predloge za skupne rešitve morebitnih problemov ter spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

4.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se za namene odstavka 3 sestanejo najmanj dvakrat na leto v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov. Stroške in organizacijo sestankov krije Evropski odbor za varstvo podatkov. Poslovnik za sestanke se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Evropski odbor za varstvo podatkov vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošlje skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje v zvezi z vsako državo članico, ki ga pripravi nacionalni nadzorni organ te države članice.

1.   Nadzorni organ oziroma organi vsake države članice iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo opravljajo države članice na podlagi te uredbe za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pa tudi njihovo posredovanje v sistem Eurodac in iz njega.

2.   Obdelava osebnih podatkov s strani Europola na podlagi te uredbe poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, nadzoruje pa jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

3.   Osebni podatki, pridobljeni na podlagi te uredbe iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se obdelujejo le za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, za katerega je država članica ali Europol zaprosil za podatke.

4.   Brez poseganja v člen 24 Direktive (EU) 2016/680 sistem Eurodac, imenovani organi, organi, pristojni za preverjanje, in Europol vodijo evidentirane zapise o iskanjih, s čimer nacionalnim nadzornim organom in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da nadzorujejo skladnost obdelave podatkov z določbami Unije o varstvu podatkov, med drugim zato, da se evidentirani zapisi vodijo z namenom sestavljanja letnih poročil iz člena 57(8) te uredbe. Razen za takšne namene se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanjih po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, razen če so podatki potrebni za namene posebne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol podatke zahtevala.

1.   Država članica izvora zagotavlja varnost podatkov pred in med njihovim posredovanjem v sistem Eurodac.

2.   Vsaka država članica v zvezi z vsemi podatki, ki jih njeni pristojni organi obdelujejo na podlagi te uredbe, sprejme potrebne ukrepe, vključno z načrtom varovanja podatkov, za:

3.   Države članice in Europol obvestijo eu-LISA o varnostnih incidentih, povezanih s sistemom Eurodac, ki jih zasledijo v svojih sistemih, brez poseganja v uradno obveščanje in sporočanje v zvezi s kršitvami varnosti osebnih podatkov na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (EU) 2016/679, členov 30 in 31 Direktive (EU) 2016/680, oziroma členov 34 in 35 Uredbe (EU) 2016/794. eu-LISA brez poseganja v člen 34 in člen 35 Uredbe (EU) 2018/1725 brez nepotrebnega odlašanja obvesti države članice, Europol in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o varnostnih incidentih, povezanih s sistemom Eurodac, ki jih je zasledila na njihovih sistemih. Zadevne države članice, eu-LISA in Europol v primeru varnostnega incidenta medsebojno sodelujejo.

4.   eu-LISA sprejme potrebne ukrepe za dosego ciljev, določenih v odstavku 2 tega člena, v zvezi z delovanjem sistema Eurodac, vključno s sprejetjem načrta varovanja podatkov.

Pred začetkom operativne uporabe sistema Eurodac se varnostni okvir za poslovno in tehnično okolje sistema Eurodac posodobi v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2018/1725.

5.   Agencija Evropske unije za azil sprejme potrebne ukrepe za izvajanje člena 18(4), vključno s sprejetjem načrta varovanja podatkov iz odstavka 2 tega člena.

1.   Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz sistema Eurodac na podlagi te uredbe, se ne prenesejo ali dajejo na voljo nobeni tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Ta prepoved velja tudi, če se na nacionalni ravni ali med državami članicami ti podatki nadalje obdelujejo v smislu člena 4, točka 2, Uredbe (EU) 2016/679 in člena 3, točka 2, Direktive (EU) 2016/680.

2.   Osebni podatki, ki izvirajo iz ene države članice in si jih države članice med seboj izmenjujejo na podlagi zadetka, pridobljenega za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne prenesejo tretjim državam, če obstaja resnična nevarnost, da bi zaradi takšnega prenosa posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, lahko postal žrtev mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja oziroma katerih koli drugih kršitev njegovih temeljnih pravic.

3.   Osebni podatki, ki izvirajo iz ene države članice in si jih države članice in Europol izmenjujejo na podlagi zadetka, pridobljenega za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne prenesejo tretjim državam, če obstaja resnična nevarnost, da bi zaradi takšnega prenosa posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, lahko postal žrtev mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja oziroma katerih koli drugih kršitev njegovih temeljnih pravic. Poleg tega se podatki prenesejo le, če je to potrebno in sorazmerno v primerih, ki spadajo v pristojnost Europola, v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/794 in ob soglasju države članice izvora.

4.   V zvezi z osebami iz člena 15(1), člena 18(1) in (2) ali člena 20(1) se nobeni tretji državi ne razkrijejo informacije o dejstvu, da je bila v državi članici podana prošnja za mednarodno zaščito ali da se za to osebo izvaja sprejemni postopek.

5.   Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 tega člena ne posegajo v pravico držav članic, da v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ali nacionalnimi pravili, sprejetimi na podlagi poglavja V Direktive (EU) 2016/680, kot je ustrezno, prenesejo take podatke tretjim državam, v katerih se uporablja Uredba (EU) 2024/1351.

1.   Z odstopanjem od člena 49 se osebni podatki, ki se nanašajo na osebe iz člena 15(1), člena 18(2)(a), člena 20(1), člena 22(2), člena 23(1), člena 24(1) in člena 26(1), ter jih države članice pridobijo po zadetku za namene iz člena 1(1), točka (a), (b), (c) ali (j), lahko prenesejo ali dajo na voljo tretji državi s soglasjem države članice izvora.

2.   Prenosi podatkov v tretjo državo na podlagi odstavka 1 tega člena se opravijo v skladu z ustreznimi določbami prava Unije, zlasti določbami o varstvu podatkov, vključno s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679, ter, kadar je ustrezno, sporazumi o ponovnem sprejemu in nacionalnim pravom države članice, ki prenaša podatke.

3.   Podatki se na podlagi odstavka 1 v tretjo državo prenesejo le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.   Izvajanje Uredbe (EU) 2016/679, tudi kar zadeva prenos osebnih podatkov tretjim državam na podlagi tega člena in zlasti uporabo, sorazmernost in potrebnost prenosov na podlagi člena 49(1), točka (d), navedene uredbe, spremlja neodvisni nacionalni nadzorni organ, ustanovljen na podlagi poglavja VI Uredbe (EU) 2016/679.

5.   Prenosi osebnih podatkov v tretje države na podlagi tega člena ne posegajo v pravice oseb iz člena 15(1), člena 18(2)(a), člena 20(1), člena 22(2), člena 23(1), člena 24(1) in člena 26(1) te uredbe, zlasti glede nevračanja, ali prepoved razkritja ali pridobivanja informacij v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2024/1348.

6.   Tretja država nima neposrednega dostopa do sistema Eurodac za primerjavo ali posredovanje biometričnih podatkov ali katerih koli drugih osebnih podatkov o državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva in se ji ne odobri dostop do sistema Eurodac prek nacionalne točke dostopa države članice.

1.   Države članice in Europol zagotovijo, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zabeleženi ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, pa tudi zaradi zagotovitve notranjega spremljanja.

2.   Zabeležka ali dokumentacija mora v vseh primerih vsebovati:

3.   Zabeležke in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter zagotovitev celovitosti in varnosti podatkov. Zabeležke, ki vsebujejo osebne podatke, se ne uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje iz člena 57.

Nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo za namen opravljanja svojih nalog na zahtevo dostop do teh zabeležk.

1.   Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela premoženjsko ali nepremoženjsko škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave ali katerega koli drugega dejanja, ki ni združljivo s to uredbo, je upravičena do odškodnine od države članice, odgovorne za nastalo škodo, ali od eu-LISA, če je odgovorna za nastalo škodo in kolikor ni izpolnila obveznosti na podlagi te uredbe, ki so bile posebej namenjene njej, ali kadar je ukrepala zunaj zakonitih navodil te države članice ali v nasprotju z njimi. Odgovorna država članica ali eu-LISA je svoje odgovornosti – v celoti ali delno – odvezana, če dokaže, da nikakor ni odgovorna za okoliščino, ki je povzročila škodo.

2.   Če neka država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti na podlagi te uredbe in zaradi tega nastane škoda v sistemu Eurodac, je ta država članica odgovorna za nastalo škodo, razen če in kolikor eu-LISA ali druga država članica ni ustrezno ukrepala, da bi preprečila nastanek škode ali zmanjšala njen učinek.

3.   Odškodninske zahtevke, naslovljene na državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 tega člena, urejajo določbe nacionalnega prava obtožene države članice v skladu s členoma 79 in 80 Uredbe (EU) 2016/679 ter členoma 54 in 55 Direktive (EU) 2016/680. Za odškodninske zahtevke zoper eu-LISA zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 tega člena veljajo pogoji iz Pogodb.

1.   Stroški, ki nastanejo z ustanovitvijo in delovanjem sistema Eurodac in komunikacijske infrastrukture, bremenijo splošni proračun Unije.

2.   Stroški nacionalnih točk dostopa in Europolove točke dostopa in stroški njihove priključitve na sistem Eurodac bremenijo posamezne države članice oziroma Europol.

3.   Vsaka država članica in Europol na lastne stroške vzpostavita in vzdržujeta tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje te uredbe, ter sta odgovorna za kritje stroškov, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   eu-LISA Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o dejavnostih sistema Eurodac, tudi o njegovem tehničnem delovanju in varnosti. Letno poročilo vključuje informacije o vodenju in delovanju sistema Eurodac glede na vnaprej določene količinske kazalnike za cilje v zvezi s storilnostjo, stroškovno učinkovitostjo in kakovostjo storitev.

2.   eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja sistema Eurodac glede na cilje iz odstavka 1.

3.   Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistike ima eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v sistemu Eurodac.

4.   eu-LISA do 12. junija 2027 izvede študijo o tehnični izvedljivosti dodajanja programske opreme za prepoznavanje obrazov v sistem Eurodac za namen primerjave podob obraza, tudi mladoletnikov. V študiji se ocenita zanesljivost in natančnost rezultatov, pridobljenih s programsko opremo za prepoznavanje obrazov za namene sistema Eurodac, in podajo morebitna potrebna priporočila pred uvedbo tehnologije za prepoznavanje obraza v sistem Eurodac.

5.   Komisija do 12. junija 2029, nato pa vsaka štiri leta, pripravi celostno oceno sistema Eurodac, pri čemer preveri dosežene rezultate glede na cilje in učinek na temeljne pravice, zlasti pravice do varstva podatkov in zasebnosti, vključno s tem, ali je dostop za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vodil k posredni diskriminaciji oseb, ki jih zajema ta uredba, ter oceni, ali še vedno veljajo temeljni razlogi, vključno z uporabo programske opreme za prepoznavanje obrazov, in morebitne posledice za prihodnje operacije, obenem pa pripravi morebitna potrebna priporočila. Zadevna ocena vključuje tudi presojo sinergij med to uredbo in Uredbo (EU) 2018/1862. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice eu-LISA in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo letnega poročila iz odstavka 1.

7.   eu-LISA, države članice in Europol Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo celostne ocene, predvidene v odstavku 5. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

8.   Vse države članice in Europol v skladu z določbami nacionalnega prava o objavi informacij občutljive narave vsaki dve leti pripravijo poročila o učinkovitosti primerjave biometričnih podatkov s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:

Poročila držav članic in Europola iz prvega pododstavka se posredujejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

9.   Na podlagi poročil držav članic in Europola iz odstavka 8 in poleg celostne ocene iz odstavka 5 Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o dostopanju do sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

1.   Komisija do 12. junija 2028 oceni delovanje in operativno učinkovitost katerega koli informacijskega sistema, ki se uporablja za izmenjavo podatkov o upravičencih do začasne zaščite za namene upravnega sodelovanja iz člena 27 Direktive 2001/55/ES.

2.   Komisija oceni tudi pričakovani učinek uporabe člena 26 te uredbe v primeru, da se aktivira Direktiva 2001/55/ES, pri čemer upošteva:

3.   Glede na rezultat ocen iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija po potrebi pripravi zakonodajni predlog za spremembo ali razveljavitev člena 26.

1.   Vsaka država članica do 12. septembra 2024 Komisijo uradno obvesti o svojih imenovanih organih, operativnih enotah iz člena 5(3) in svojem organu, pristojnem za preverjanje, ter jo brez odlašanja uradno obvesti tudi o morebitnih spremembah.

2.   Europol najpozneje do 12. septembra 2024 Komisiji uradno sporoči svoj imenovani organ in svoj organ, pristojen za preverjanje, ter jo brez odlašanja uradno obvesti o vsaki spremembi v zvezi s tem.

3.   Komisija objavi informacije iz odstavkov 1 in 2 vsako leto v Uradnem listu Evropske unije ter jih brez odlašanja da na voljo v posodobljeni spletni elektronski publikaciji.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 12. junija 2026.

Vendar se člen 26 uporablja od 12. junija 2029.

3.   Ta uredba se ne uporablja za osebe, ki uživajo začasno zaščito na podlagi Izvedbenega sklepa (EU) 2022/382 in katero koli drugo enakovredno nacionalno zaščito na podlagi navedenega sklepa, morebitne prihodnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2022/382 in morebitna podaljšanja te začasne zaščite.

4.   Države članice in eu-LISA se najpozneje 12. decembra 2024 dogovorijo o kontrolnem dokumentu vmesnika.

5.   Primerjave podob obraza z uporabo programske opreme za prepoznavanje obrazov iz členov 15 in 16 te uredbe se uporabljajo od datuma uvedbe tehnologije za prepoznavanje obraza v sistemu Eurodac. Programska oprema za prepoznavanje obrazov se uvede v sistemu Eurodac v enem letu po zaključku študije o uvedbi programske opreme za prepoznavanje obrazov iz člena 57(4). Do tega datuma se podoba obraza shranjuje v sistemu Eurodac kot del podatkovnih nizov o posameznikih, na katere se nanašajo osebni podatki, državi članici pa se posredujejo po primerjavi prstnih odtisov, kadar pride do zadetka.

6.   Države članice Komisijo in eu-LISA uradno obvestijo, takoj ko vzpostavijo tehnične pogoje za posredovanje podatkov v sistem Eurodac, najpozneje pa 12. junija 2026.