52005DC0387

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 24.8.2005

KOM(2005) 387 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Odziv na petletno oceno raziskovalnih dejavnosti Skupnosti (1999–2003), ki so jo izvedli neodvisni, visoko usposobljeni strokovnjaki{SEC(2005) 1054}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Odziv na petletno oceno raziskovalnih dejavnosti Skupnosti (1999–2003), ki so jo izvedli neodvisni, visoko usposobljeni strokovnjaki (Besedilo velja za EGP)

V drugi polovici leta 2004 je strateška skupina trinajstih visoko usposobljenih strokovnjakov[1] izvedla petletno oceno raziskovalnih dejavnosti Skupnosti v obdobju 1999–2003, kot je predvideno v sklepih, ki se nanašajo na 6. okvirni program[2]. V odgovor je skupina strokovnjakov zagotovila jasen in veljaven horizontalen pregled ter oceno raziskovalnih dejavnosti Skupnosti, s pomočjo temeljite, z dokazi podprte analize izvajanja in dosežkov preteklih ter sedanjih dejavnosti. V skladu s sklepi o 6. okvirnem programu Komisija ugotovitve te ocene, skupaj s svojimi stališči, sporoča Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Komisija toplo pozdravlja poročilo o petletni oceni ter njene analize, ugotovitve in priporočila.

Komisija se strinja s strokovno skupino glede štirih glavnih izzivov: privabljanje in nagrajevanje najbolj nadarjenih; ustvarjanje visoko storilnega okolja za raziskave in tehnološki razvoj (RTR) na poslovnem in gospodarskem področju; aktiviranje sredstev za inovacije in trajnostno rast; ustvarjanje zaupanja v znanost in tehnologijo.

Poleg tega beleži pozitivno oceno izvajanja, rezultatov in dodane vrednosti okvirnih programov, predvsem glede prispevka k evropski bazi znanja, povezovanja raziskovalcev v mreže in oblikovanja raziskovalnega sistema v Evropi.

Nazadnje se v veliki meri strinja s priporočili, predstavljenimi z namenom izboljšati relevantnost in kakovost raziskovalnih pobud ter programov sedaj in v prihodnosti. Predlog Komisije za 7. okvirni program, sprejet 6. aprila 2005, v celoti upošteva ta priporočila. Prav tako jih bodo upoštevali pri pripravi celotnega pravnega okvira za raziskave Skupnosti, predvsem za posebne programe ter pravila za udeležbo in razširjanje rezultatov.

Poročilo o oceni je bilo široko razširjeno, med drugim preko strežnika Europa[3], ter predstavljeno glavnim interesnim skupinam in pozdravljeno z njihove strani, predvsem s strani ustreznega odbora ter delovne skupine Evropskega parlamenta in Sveta, Odbora za znanstvene in tehnološke raziskave (CREST) ter programskih odborov.

Komisija se zahvaljuje skupini strokovnjakov za petletno oceno za njihove kreativne ideje in dragoceno delo, ki so ga že opravili in s katerim bodo gotovo nadaljevali, da bi zagotovili pomemben prispevek k raziskavam Skupnosti.

Podrobnejše analize in pripombe k posameznim posebnim priporočilom so na voljo v Delovnem dokumentu osebja Komisije {SEC(2005) 1054}.

PRILOGA

PETLETNA OCENA

okvirnih raziskovalnih programov

Evropske unije

1999–2003

*

**

Sestava skupine strokovnjakov

***

Povzetek

**

SESTAVA SKUPINE STROKOVNJAKOV ZA PETLETNO OCENO V OBDOBJU 1999–2003 |

Dr. Erkki Ormala (Chairman) Finska Vice President, Technology Policy, Nokia Corporation |

Prof. Nicholas Vonortas (Rapporteur) ZDA, Grčija Professor and Director, Center for International Science and Technology Policy & Associate Professor, Department of Economics, The George Washington University |

Dr. Ségolène Ayme Francija Director of Research, INSERM (Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale), SC11 “Gene mapping and Clinical Research”; Director of Orphanet |

Dr. Lucija Čok Slovenija Rector, University of Primorska, Former Minister for Education, Research and Sport |

Prof. Dervilla Donnelly Irska Chair of the Dublin Institute for Advanced Studies; Emeritus Professor of Organic Chemistry, University College, Dublin |

Dr. Julia King Združeno kraljestvo Principal , Faculty of Engineering, Imperial College London |

Prof. Christoph Mandl Avstrija Faculty of Business, Economics and Computer Science, University of Vienna; Director of Mandl, Luethi & Partner |

Prof. Frieder Meyer-Krahmer Nemčija Director, Fraunhofer Institute for Systems and Innovation Research (ISI) |

Prof. Elzbieta H. Oleksy Poljska Dean of the Faculty of International and Political Studies, University of Lodz; Founding Director of Women's Studies Centre, University of Lodz |

Prof. Alexandre Quintanilha Portugalska Professor in Biophysics, University of Porto |

Prof. Nicoletta Stame Italija Professor of Sociology Università di Roma "La Sapienza"; President of the European Evaluation Society (EES) |

Dr. Rolf Tarrach Španija Professor of Theoretical Physics at the University of Barcelona - Dept. ECM; Former President of the Spanish Council for Scientific Research |

Prof. Françoise Thys-Clement Belgija Chairperson of the Erasme Hospital Council; Professor and Director of the Centre of Economics of Education at the ULB |

POVZETEK

Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih raziskovalnih programov: (i) krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev industrije z namenom spodbujati njeno mednarodno konkurenčnost in (ii) podpiranje drugih politik Evropske unije.

To poročilo, tretja petletna ocena okvirnih raziskovalnih programov (Evropska skupnost, Euratom), preverja izvajanje in uresničevanje okvirnih programov v obdobju 1999–2003. Priporočila se nanašajo na preostanek šestega okvirnega programa, do leta 2006, in predlagajo izboljšave glede narave in usmerjenosti prihodnjih okvirnih programov. Cilj teh priporočil je zagotoviti utemeljen prispevek k izboljšanju kakovosti, relevantnosti in učinkovitosti sedanjega in prihodnjih okvirnih programov.

IZZIV

V OBDOBJU, KI GA ZAJEMA TO POROčILO, SE JE EVROPSKA POLITIčNA SCENA ZNATNO SPREMENILA ZARADI UVEDBE CILJEV, ZASTAVLJENIH V LIZBONI IN BARCELONI, IN ZARADI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA RAZISKOVALNEGA PROSTORA (ERP).

Poleg tega je celotna scena evropskega gospodarstva in raziskovanja razgibana. Globalna, na znanju temelječa konkurenca temeljito spreminja okolje, v katerem delujeta evropsko raziskovanje in industrija. Evropa in ostali industrializirani svet ne moreta več gledati na svoje vodstvo na področju tehnologije kot na nekaj samoumevnega. Medtem ko Evropa še vedno ohranja vodstvo na nekaterih industrijskih področjih, po zaslugi dobro izobraženih zaposlenih, hitra širitev evropskega industrijskega raziskovanja, tehnološkega razvoja in demonstracij (RTR) zunaj Evrope ter nesposobnost, da bi najbolj nadarjene s celega sveta privabili v Evropo, zbujata skrb glede prihodnosti. Naraščajoča razpoložljivost visokokakovostnega, za industrijo pomembnega znanja, učinkovito okolje za inovacije in lažji dostop do trgov zunaj Evrope prispevajo k postopni izgubi evropske konkurenčnosti.

Evropa vedno bolj zaostaja za svojimi glavnimi tekmeci. Storilnost Evrope v smislu rasti, produktivnosti in ustvarjanja delovnih mest ni zadostna za ohranitev blaginje v prihodnosti. O tem razvoju dogodkov in z njim povezanimi izzivi podrobneje poročajo zadnja poročila, kot na primer poročili Sapira (2003) in Koka (2004). Vlada splošno soglasje, da so raziskave, izobraževanje in inovativnost poglavitni element kakršnega koli odgovora na te izzive.

Evropske univerze in raziskovalni inštituti so bili do zdaj vedno sposobni razvijati in ohranjati evropsko bazo znanja. Na mnogih področjih je temu še vedno tako. Vendar pa le nekaj evropskih univerz velja za vodilne v svetu. To je vsaj delno posledica nezadostnih virov in razdrobljenosti evropskega področja RTR. Vendar pa se morajo evropske univerze in inštituti glede znanja in nadarjenosti v celoti odzvati na globalno konkurenco.

V gospodarstvu, temelječem na znanju, je inovativnost močno odvisna od omrežij, v katerih sodelujejo univerzitetna in industrijska raziskovalna središča. Konvencionalni linearni proces, pri katerem univerzitetna središča ustvarjajo znanje, ki ga nato pobere in uporabi industrija, je nadomestila nova praksa vzajemne inovativnosti, ki jo omogočajo javna/zasebna partnerstva, souporaba znanja in vzajemno učenje.

Nove države članice so medtem v prehodnem obdobju. Ustvariti morajo podjetjem naklonjeno okolje in istočasno pogoje za gospodarstvo, ki temelji na znanju. Institucionalne reforme in dodelitev zadostnih sredstev za ustvarjanje in souporabo znanja sta potrebna ukrepa za izgradnjo trajnostne gospodarske prihodnosti. Premišljena uporaba strukturnih skladov v povezavi z drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti bi lahko pomagala premagati te izzive.

Evropska javnost postaja zaskrbljena zaradi socialnega in gospodarskega učinka znanstvenega in tehnološkega napredka ter tudi zaradi načina, kako se sprejemajo odločitve v zvezi s tem razvojem. Na nekaterih področjih je pomanjkanje javne podpore očitno. Da bi Evropa prevzela vodilno vlogo na področju znanosti in tehnologije, ki je odločilna za prihodnjo blaginjo, je treba ta vprašanja obravnavati tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni.

Da bi obrnila trend, mora Evropa – EU in države članice skupaj – sprejeti usklajene ukrepe za premagovanje štirih ključnih izzivov:

- privabljanje in nagrajevanje najbolj nadarjenih

- ustvarjanje visoko storilnega okolja za RTR na poslovnem in gospodarskem področju

- aktiviranje sredstev za inovacije in trajnostno rast

- ustvarjanje zaupanja v znanost in tehnologijo

Predlog Komisije, da bi v prihodnosti občutno povečali evropski proračun za raziskave, je razveseljiv korak v pravo smer. To zagotavlja možnost za znatno okrepitev evropske baze znanja in evropske konkurenčnosti. Vendar pa lahko uspe le, če to povečanje spremlja povečanje proračuna držav članic za RTR. Znaki so jasni: Evropska unija kot celota mora vložiti več v RTR, da bi se ustrezno odzvala na te izzive.

SKLEPI STROKOVNE SKUPINE

Strokovna skupina ugotavlja, da so okvirni raziskovalni programi EU v obdobju preverjanja (1999–2003) igrali pomembno vlogo pri razvijanju evropske baze znanja. Okvirni programi so odpravili nekatere pomanjkljivosti na področju RTR v Evropi in znatno prispevali k zapolnitvi vrzeli med RTR in inovacijami. Močen poudarek na informacijskih in telekomunikacijskih tehnologijah ter na znanostih o življenju je bil, na primer, učinkovito sredstvo za krepitev evropskih sposobnosti. Industrija, univerze in drugi raziskovalni inštituti so izrazili veliko zanimanje. Okvirni programi so igrali pomembno vlogo pri ustvarjanju in razširjanju novega znanja ter pri vzpostavitvi in krepitvi omrežij med organizacijami, tako med udeleženci iz Evrope kot tudi z udeleženci iz pridruženih držav. Vsa poročila, ki jih je strokovna skupina pregledala na ravni Skupnosti ali držav članic, so sistematično poudarjala pomembno dodatnost in evropsko dodano vrednost za okvirne programe.

Kljub opaznemu uspehu je bil dosežek okvirnih programov vendarle skromnejši v smislu neposrednega prispevka k inovativnosti z možnostjo pridobiti si prevladujoč položaj na svetovnih trgih. O tej domnevni „šibkosti“ se je veliko govorilo. Vendar pa se presoje in študije vplivov običajno opravijo prezgodaj, da bi bili večji gospodarski učinki že lahko razvidni. Poleg tega v središču okvirnega programa nikoli niso bile posebne inovacije, ampak krepitev evropskega raziskovalnega sistema v celoti. Ob upoštevanju proračunskih omejitev programa – manj kot pet odstotkov skupnih vladnih izdatkov za RTR na območju EU – menimo, da so dosežki okvirnega programa v tej „strukturni“ vlogi resnično zelo pomembni.

PRIPOROčILA STROKOVNE SKUPINE GLEDE OKVIRNEGA PROGRAMA

Na podlagi preverjanja, podrobneje opisanega v tem poročilu, daje strokovna skupina, da bi okrepila relevantnost in učinkovitost okvirnega programa ter ga naredila bolj prijaznega za uporabnike, naslednja priporočila:

1. Prizadevanje za evropske raziskave in tehnološki razvoj mora biti bolje izraženo in jasno razvidno iz okvirnega programa. Okvirni program bi pridobil, če bi se bolj osredotočil na splošne prednostne naloge in manj obravnaval posebnosti posameznih programov.

2. Okvirni program bi moral v prvi vrsti pospeševati evropsko vodstvo na področju znanosti in tehnologije na svetovni ravni. To zahteva odličnost pri raziskavah, dolgoročne raziskovalne načrte in več poudarka na temeljitih inovacijah ter raziskavah, ki se ne bojijo tvegati, v okviru projektov, ki jih podpira program.

3. Izboljšati je treba usmerjenost k industriji in njeno sodelovanje v okvirnem programu. To zahteva ponovno vzpostavitev pomembnosti industrije in njene vodilne vloge v programih, katerih cilja sta inovativnost in konkurenčnost. Še posebej bi morala biti neposredna udeležba bolj zanimiva za MSP, ki uporabljajo visoko tehnologijo.

4. Za načrtovanje in izvajanje prihodnjih okvirnih programov je potrebna preprosta in trdna opredelitev evropske dodane vrednosti.

5. Upravljanje okvirnih programov mora biti osredotočeno na bistvo in poenostavljeno. Aktivno si je treba prizadevati za to, da bodo postopek prijave, upravljanje in finančni nadzor nad projekti osredotočeni na bistvo in poenostavljeni. Obstaja potreba po izboljšanju postopkov, vključno z ustanovitvijo stalnih odborov na nekaterih prednostnih tematskih področjih in izvajanjem postopka ocenjevanja v času trajanja programa.

6. Izbira instrumentov bi morala biti prožnejša, da bi upoštevali posebne značilnosti financiranih projektov RTR. Nove instrumente je treba v naslednjem okvirnem programu ohraniti, predvsem zaradi stabilnosti. Predlagatelji raziskav bi morali imeti svobodo pri izbiri ustreznih instrumentov.

7. Razširiti je treba obseg in področje uporabe programov na področju človeških virov in mobilnosti. Spodbujati je treba povezave z nacionalnimi/regionalnimi programi, da bi dosegli večje učinke.Načrtovanje programa mora zagotoviti, da se bo industriji sodelovanje zdelo zanimivo. Potreben je močnejši poudarek na mobilnosti med javnim in zasebnim sektorjem ter iz in v tretje države.

8. Okvirni program mora še naprej obravnavati vprašanje zaupanja v znanost in tehnologijo v Evropi ter njune legitimnosti. Znanstvene in družbene probleme je treba še naprej obravnavati v ločenem programu, vendar pa jih je treba vključiti tudi v vse druge programe. Potrebni so ukrepi tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic.

9. Komisija mora začeti posvetovanja z glavnimi interesnimi skupinami, da bi izboljšala postopke v zvezi s pravicami intelektualne lastnine znotraj okvirnih programov. Vendar pa se temeljna načela pravil v zvezi s pravicami intelektualne lastnine za okvirni program zdijo primerna.

10. Oceno okvirnega programa je treba še naprej sistematično razvijati in odražati bi morala novo pojmovanje vzajemne narave inovacij. Ocena bi morala obravnavati tudi strukturni vpliv okvirnega programa na področju evropskega gospodarstva in raziskovanja.

PRIčAKOVANJA – OKVIRNI POGOJI

Evropska politika na področju raziskav in inovacij lahko premaga izzive le s pomočjo sistemskega pristopa, ki odraža vzajemno naravo inovacij in zapletenost evropskega sistema inovacij. Politika na področju RTR bi morala biti usklajena z drugimi socialno-ekonomskimi politikami, ki vplivajo na evropsko okolje za inovacije. Sem spadajo konkurenčnost, zaščita intelektualne lastnine, konkurenca, državne pomoči, človeški viri, izobraževanje, enakopravnost spolov in etika. Politike na strani povpraševanja, zlasti javna naročila v zvezi z RTR in inovativnim blagom ter ureditev, igrajo odločilno vlogo pri spodbujanju inovativnosti in nastanku vodilnih trgov. Radi bi, da Komisija (i) jasneje poudari prispevek okvirnih programov k širšemu procesu oblikovanja politike EU; (ii) prouči načine za povečanje prodorne moči inovativnih tehnologij s pomočjo ukrepov na strani povpraševanja in (iii) skupaj z državami članicami okrepi prizadevanja za usposobitev večjega števila raziskovalcev in da le-te s pomočjo privlačnejših raziskovalnih karier tudi obdrži.

Močno se zavzemamo za hitro uvedbo evropskega patenta z zahtevo po enem samem jeziku. Vprašanje patentiranja računalniško izvedenih inovacij in gensko spremenjenih organizmov je treba hitro razrešiti. Hitra in primerna zaščita intelektualne lastnine je pomembna podpora inovacijam in naložbam v RTR.

Predpisi Skupnosti na področju državnih pomoči so v reviziji. Omrežja RTR, v katerih podjetja vseh velikosti sodelujejo z akademskim svetom, in novo pojmovanje vzajemne narave inovacij predstavljajo izziv tradicionalnim pravilom financiranja. To omejeno javno financiranje projektov RTR v predkonkurenčnem obdobju in določitev ravni podpore glede na podjetje, ki prejme pomoč, je treba preveriti. Razvoja Evrope ne bi smela ovirati uporaba predpisov, ki so strožji od predpisov njenih glavnih tekmecev.

Nazadnje strokovna skupina na podlagi preverjenih dokazov predlaga nekaj priporočil glede prihodnje politike EU na področju raziskav:

1. Proces izgradnje ERP se mora nadaljevati. Skladnost med nacionalnimi politikami na področju znanosti in inovacij ter okvirnim programom se mora povečati. Okvirni program bi moral zajemati dejavnosti na področju RTR, katerih vrednost v Evropi je velika, in ki so prilagojene za učinkovitost na lokalni ravni ter prevzemanje na nacionalni in regionalni ravni. Odobravamo ukrepe, ki jih je predvidela Komisija v svojem sporočilu o prihodnji politiki EU na področju raziskav. Da bi razvili visokokakovostna, mednarodno konkurenčna raziskovalna okolja v Evropi, je treba ustrezno zasnovati ukrepe. Evropi morajo zagotoviti možnost političnega odziva na zgoraj navedene ključne izzive.

2. Evropa si mora prizadevati za najboljšo možno vključitev novih držav članic. Vključitev v vse politike in instrumente EU je predpogoj za učinkovito izkoriščanje pomembnega človeškega in gospodarskega potenciala teh držav za izgradnjo bolj konkurenčne in povezane Evrope, ki uživa trajnostni razvoj. Okvirni program bi moral pomagati pospeševati proces vključevanja.

3. Podpiramo ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta. Svet potrebuje zadostna sredstva, da bi prispeval k evropski znanstveni bazi. Spodbujati mora odličnost v znanosti, biti stroškovno učinkovit in spodbujati razvoj raziskovalnih okolij svetovnih razsežnosti. Znanstvena področja z možnostjo dolgoročnega vpliva na konkurenčnost in inovativnost je treba močno podpirati.

4. Podpiramo idejo o vzpostavitvi omejenega števila „tehnoloških platform“ z željo, da bi Evropa postala vodilna v ključnih nastajajočih tehnologijah in bi se pri tem povečale zasebne naložbe v RTR. Ti obsežni programi sodelovanja bi morali temeljiti na industriji, z javnimi/zasebnimi partnerstvi tako za financiranje kot tudi za izvajanje. Vključevati bi morali akademske ustanove, velika in majhna podjetja in pogosto tudi neevropske udeležence. Odlično upravljanje zbranih virov iz okvirnega programa, nacionalnih virov in industrije bo potrebno za doseganje želenega učinka.

[1] Glej seznam strokovnjakov v Dodatku.

[2] Sklep 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 232, 29.8.2002) in Sklep Sveta 2002/668/Euratom (UL L 232, 29.8.2002).

[3] http://europa.eu.int/comm/research/reports/2004/pdf/fya_en.pdf