1.   Ta naslov zajema:

Za namene tega naslova izraz „kmetijski proizvodi“ zajema kmetijske proizvode, vključno z živili ter ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture, iz poglavij 1 do 23 kombinirane nomenklature iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 ter kmetijske proizvode pod tarifnimi številkami kombinirane nomenklature iz Priloge I k tej uredbi, razen vina in žganih pijač.

2.   Registracija in zaščita geografskih označb ne posegata v obveznost proizvajalcev, da upoštevajo druga pravila Unije, zlasti pravila o dajanju proizvodov na trg, sanitarne in fitosanitarne predpise, skupno ureditev trgov, pravila o konkurenci in zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom.

3.   Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (27) se za sistem geografskih označb iz te uredbe ne uporablja.

1.   Proizvodi z geografskimi označbami, se v skladu s kombinirano nomenklaturo razvrstijo na dvo-, štiri-, šest- ali, kadar tako odloči država članica, osemštevilčno raven. Kadar geografska označba zajema proizvode iz več kot ene kategorije, se opredeli vsak vnos. Razvrstitev proizvodov se uporablja samo za namene registracije, statistike in vodenja evidenc, zlasti za carinske organe. Navedena razvrstitev se ne uporablja za določitev primerljivih proizvodov za namene zaščite pred neposredno in posredno tržno rabo iz člena 26(1), točka (a).

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnično predstavitev razvrstitve iz odstavka 1 tega člena in spletni dostop do nje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Skupina proizvajalcev ali priznana skupina proizvajalcev, kadar taka skupina obstaja, se lahko dogovori o trajnostnih praksah, ki jih je treba upoštevati pri proizvodnji proizvoda z geografsko označbo ali pri izvajanju drugih dejavnosti, za katere velja ena ali več obveznosti iz specifikacije proizvoda. Cilj takih praks je uporaba trajnostnih standardov, ki so višji od standardov iz prava Unije ali nacionalnega prava v smislu okoljske, socialne ali gospodarske trajnostnosti ali dobrobiti živali.

2.   Za namene odstavka 1 „trajnostna praksa“ pomeni prakso, ki prispeva k enemu ali več socialnim, okoljskim ali gospodarskim ciljem, kot so:

3.   Če skupina proizvajalcev ali priznana skupina proizvajalcev, kadar taka skupina obstaja, odloči, da so trajnostne prakse iz odstavka 1 obvezne za vse proizvajalce zadevnega proizvoda, se te prakse vključijo v specifikacijo proizvoda v skladu s postopkom za registracijo ali spremembo.

1.   Skupina proizvajalcev ali priznana skupina proizvajalcev, kadar taka skupina obstaja, lahko pripravi in redno posodablja poročilo o trajnostnosti na podlagi preverljivih informacij, ki zajemajo opis obstoječih trajnostnih praks, vključenih v proizvodnjo proizvoda, opis vplivov metode pridobivanja proizvoda na trajnostnost v smislu okoljskih, socialnih ali gospodarskih zavez ali zavez na področju dobrobiti živali, ter informacij, potrebnih za razumevanje, kako trajnostnost vpliva na razvoj, učinkovitost in položaj proizvoda.

2.   Komisija poskrbi za objavo poročila o trajnostnosti.

1.   Zahtevke za registracijo geografskih označb lahko vloži samo skupina proizvajalcev vložnica. Skupina proizvajalcev vložnica je združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno iz proizvajalcev istega proizvoda, katerega ime se predlaga za registracijo. Javni organi in druge zainteresirane strani lahko pomagajo pri pripravi zahtevka in pri povezanem postopku.

2.   Za namene tega naslova se organ, ki ga imenuje država članica, lahko šteje za skupino proizvajalcev vložnico za geografsko označbo za žgano pijačo, če za zadevne proizvajalce zaradi njihovega števila, geografske lokacije ali organizacijskih značilnosti oblikovanje skupine ni izvedljivo. V takem primeru se ti razlogi navedejo v zahtevku iz člena 10(2).

3.   Za namene tega naslova se lahko za skupino proizvajalcev vložnico šteje en sam proizvajalec, če so dokazano izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

4.   Pri geografski označbi, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko več skupin proizvajalcev vložnic iz različnih držav članic ali tretjih držav vloži skupni zahtevek za registracijo geografske označbe. Tak skupni zahtevek se naslovi na vse zadevne države članice.

1.   Zahtevek za registracijo geografske označbe za proizvod s poreklom iz Unije se naslovi na pristojne organe države članice porekla proizvoda.

2.   Zahtevek iz odstavka 1 vsebuje:

3.   Zadevna država članica preizkusi zahtevek za registracijo, da preveri, ali izpolnjuje pogoje za registracijo iz ustreznih določb za vino, žgane pijače ali kmetijske proizvode, kakor je ustrezno.

4.   Zadevna država članica pri preizkusu iz odstavka 3 tega člena izvede nacionalni postopek ugovora. Z nacionalnim postopkom ugovora se zagotovi objava zahtevka za registracijo z izjemo dokumentov iz člena 12(1), točki (b) in (c), ter določi obdobje najmanj enega meseca od datuma objave, ko lahko vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem v državi članici porekla zadevnega proizvoda vloži ugovor zoper zahtevek za registracijo v tej državi članici.

5.   Zadevna država članica določi načine postopka ugovora. Ti načini lahko vključujejo merila za dopustnost ugovora, obdobje posvetovanja med skupino proizvajalcev vložnico in vsakim vložnikom ugovora ter predložitev poročila skupine proizvajalcev vložnice o izidu posvetovanja, vključno z vsemi spremembami, ki jih je skupina proizvajalcev vložnica vnesla v zahtevek za registracijo.

6.   Če zadevna država članica po preizkusu zahtevka za registracijo ter oceni izida vseh prejetih ugovorov in vseh sprememb zahtevka, dogovorjenih s skupino proizvajalcev vložnico, meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži zahtevek za registracijo na ravni Unije iz člena 13.

7.   Zadevna država članica zagotovi, da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost vložiti pritožbo. Zadevna država članica zagotovi tudi objavo pozitivne odločitve in ustrezne specifikacije proizvoda ter elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

8.   V primeru skupnega zahtevka iz člena 9(4) se zahtevek naslovi na vse zadevne države članice, povezani nacionalni postopki, vključno s fazo ugovora, pa se izvedejo v vseh teh državah članicah.

1.   Država članica lahko začasno odobri prehodno zaščito imena na nacionalni ravni z učinkom od datuma, ko se zahtevek za registracijo na ravni Unije vloži pri Komisiji.

2.   Taka nacionalna zaščita preneha veljati na dan začetka veljavnosti izvedbenega akta, s katerim se odloči o zahtevku za registracijo, sprejetega v skladu s členom 21, ali na dan umika zahtevka za registracijo.

3.   Kadar ime ni registrirano na podlagi te uredbe, je za posledice prehodne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s tem členom, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na notranji trg ali mednarodno trgovino.

1.   Dokumentacija, priložena zahtevku za registracijo, vsebuje:

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi obliko in spletno predstavitev spremne dokumentacije iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), tega člena v zahtevku za registracijo na ravni Unije iz člena 13 ter izločitev ali anonimizacijo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Za geografske označbe za proizvode s poreklom iz Unije zahtevek za registracijo vsebuje:

2.   Za geografske označbe za proizvode s poreklom zunaj Unije zahtevek za registracijo na ravni Unije vsebuje:

3.   Skupni zahtevek za registracijo iz člena 9(4) poleg enotnega dokumenta po potrebi vključuje dokumente iz odstavka 1, točke (b) do (e), ali 2, točke (c), (d) in (e), tega člena iz vseh zadevnih držav članic ali tretjih držav.

4.   Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

5.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi zahtevkov za registracijo na ravni Unije, tudi zahtevkov, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Zahtevek za registracijo geografske označbe na ravni Unije se pri Komisiji vloži elektronsko prek digitalnega sistema.

Komisija po prejemu zahteve ene ali več držav članic prilagodi digitalni sistem, da bi bil primeren za uporabo v nacionalnem delu postopka registracije geografske označbe v kateri koli državi članici, ki to želi.

2.   Kadar se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje zunaj Unije, se vloži pri Komisiji, in sicer ga neposredno vloži vložnik, in sicer skupina proizvajalcev ali en sam proizvajalec, ali se vloži prek organov zadevne tretje države.

En sam proizvajalec iz tretje države mora izpolnjevati pogoje iz člena 9(3). Skupina proizvajalcev iz tretje države je skupina proizvajalcev, ki dela s proizvodom, katerega ime se predlaga za registracijo.

3.   Skupni zahtevek za registracijo iz člena 9(4) vloži:

4.   Komisija objavi imena, za katera so bili vloženi zahtevki za registracijo na ravni Unije, prek digitalnega sistema iz odstavka 1.

1.   Komisija preizkusi zahtevke za registracijo, ki so bili vloženi v skladu s členom 14(1), (2) in (3). Preveri, ali zahtevki vsebujejo zahtevane informacije in ali v njih ni očitnih napak, pri tem pa upošteva rezultate nacionalnega postopka preizkusa in ugovora, ki ga je izvedla zadevna država članica.

2.   Preizkus ne traja dlje kot šest mesecev od dneva prejema zahtevka. Komisija lahko od vložnika zahteva vse potrebne dodatne informacije ali spremembo zahtevka. Kadar Komisija naslovi take zahtevke na vložnika, obdobje preizkusa ni daljše od petih mesecev od dneva, ko Komisija prejme vložnikov odgovor.

3.   Če Komisija ne zaključi preizkusa iz odstavka 2 v predpisanih rokih, vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo in navede predvideni čas, potreben za zaključek preizkusa, ki ni daljši od enega meseca.

4.   Kadar Komisija meni, da so izpolnjeni pogoji iz členov 9, 10, 12, 13, 28, 29, 30, 31, 46 in 47, člena 48(1) in (2) ter člena 50 te uredbe, iz členov 93 in 95 ter člena 100(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in iz člena 3(4), člena 23 ter člena 34(4) Uredbe (EU) 2019/787, kakor je ustrezno, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda.

1.   Države članice Komisijo obvestijo o vseh nacionalnih upravnih ali sodnih postopkih, ki bi lahko vplivali na registracijo geografske označbe.

2.   Komisija je izvzeta iz obveznosti spoštovanja rokov za izvedbo preizkusa iz člena 15(2) in obveščanja države članice o razlogih za zamudo, kadar za zahtevek za registracijo iz člena 10(6) prejme obvestilo navedene države članice, s katerim:

3.   Izvzetje iz odstavka 2 velja, dokler zadevna država članica Komisije ne obvesti, da je bilo za prvotni zahtevek ugotovljeno, da je veljaven, ali da država članica umika svojo zahtevo za začasno prekinitev.

4.   Če je bila pozitivna odločitev države članice iz člena 10(6) v celoti ali delno razveljavljena s pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča, navedena država članica po potrebi pretehta ustrezne ukrepe, kot je umik ali sprememba zahtevka za registracijo na ravni Unije.

1.   V treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta in sklica na objavo specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 15(4) lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi, vložijo ugovor pri Komisiji.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v državi članici, ki ni tista, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, lahko vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež ali prebivališče, v roku, ki navedeni državi članici omogoča preizkus tega ugovora in odločitev o tem, ali naj ugovor vloži pri Komisiji v skladu z odstavkom 1. Države članice lahko ta rok določijo v svojem nacionalnem pravu.

3.   V ugovoru se navede, da se nasprotuje registraciji geografske označbe. Ugovor, ki ne vsebuje te navedbe, je neveljaven.

4.   Komisija preizkusi dopustnost ugovora. Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, v petih mesecih od datuma objave iz člena 15(4) vložnika ugovora in vložnika pozove k ustreznemu posvetovanju z razumnim trajanjem, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Komisija vložniku pošlje ugovor in vse dokumente, ki jih je predložil vložnik ugovora. Komisija lahko kadar koli v tem obdobju na zahtevo vložnika enkrat podaljša rok za posvetovanje za največ tri mesece.

5.   Vložnik ugovora in vložnik brez nepotrebnega odlašanja začneta ustrezno posvetovanje. Izmenjata si ustrezne informacije za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s to uredbo, Uredbo (EU) št. 1308/2013 ali Uredbo (EU) 2019/787, kakor je ustrezno.

6.   V enem mesecu po koncu posvetovanja iz odstavka 4 vložnik uradno obvesti Komisijo o izidu posvetovanja, vključno z vsemi izmenjanimi informacijami, ali je bil dosežen dogovor z enim ali vsemi vložniki ugovora, in o vseh posledičnih spremembah zahtevka za registracijo. Vložnik ugovora lahko prav tako o svojem stališču ob koncu posvetovanja obvesti Komisijo.

7.   Kadar se po koncu posvetovanja iz odstavka 4 tega člena podatki, objavljeni v skladu s členom 15(4), spremenijo, Komisija ponovno preizkusi zahtevek za registracijo, kakor je bil spremenjen. Kadar je bil zahtevek za registracijo bistveno spremenjen in Komisija meni, da spremenjeni zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, ponovno objavi enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda v skladu s členom 15(4).

8.   Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

9.   Komisija zaključi svojo oceno zahtevka za registracijo na ravni Unije, pri čemer upošteva vse zahteve za prehodna obdobja, izid postopka ugovora in vse druge zadeve, ki se pojavijo naknadno v zvezi s preizkusom in bi lahko povzročile spremembo enotnega dokumenta.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih postopkov in rokov za postopek ugovora.

11.   Komisija z izvedbenimi akti določi obliko in predstavitev ugovorov ter izločitev ali anonimizacijo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   V treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta in sklica na objavo specifikacije proizvoda v skladu s členom 15(4) lahko organi države članice ali tretje države ali fizične ali pravne osebe s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo obvestilo o pripombah pri Komisiji.

2.   V obvestilu o pripombah se navedejo morebitne napake ali dodatne informacije v zvezi z zahtevkom za registracijo, vključno z morebitnimi kršitvami prava Unije. Obvestilo o pripombah organom ali osebam iz odstavka 1 ne daje nobenih pravic niti ne sproži postopka ugovora.

3.   Kadar se po predložitvi obvestila o pripombah podatki, objavljeni v skladu s členom 15(4), bistveno spremenijo, Komisija ponovno objavi enotni dokument in sklic na objavo specifikacije proizvoda v skladu z navedenim odstavkom.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in predstavitev obvestil o pripombah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Ugovor, vložen v skladu s členom 17, je dopusten le, če vložnik ugovora izkaže, da:

2.   Dopustnost ugovora Komisija oceni glede na ozemlje Unije.

1.   Za proizvode s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih označba je sestavljena iz imena ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 26(1), lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri prehodno obdobje do petih let, da se omogoči nadaljnja uporaba navedene označbe, pod katero so se tržili, če dopustni ugovor iz člena 10(4) ali člena 17 zoper zahtevek za registracijo geografske označbe, katere zaščita je kršena, izkaže, da:

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2), kadar pa je v skladu s členom 10(4) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti podaljša prehodno obdobje, odobreno na podlagi odstavka 1, do skupno 15 let ali neposredno odobri prehodno obdobje do 15 let, če se poleg tega izkaže, da:

4.   Izvedbeni akti iz odstavka 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2), kadar pa je v skladu s členom 10(4) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

5.   Kadar se uporablja označba iz odstavkov 1 in 3, mora biti država porekla jasno in vidno navedena pri označevanju, po potrebi pa tudi v opisu proizvoda, kadar se trži na spletu.

6.   Kar zadeva zahtevke za registracijo geografskih označb in spremembe na ravni Unije, lahko država članica za premagovanje začasnih težav pri doseganju dolgoročnega cilja, s katerim se zagotovi, da vsi gospodarski subjekti, katerih proizvod ima geografsko označbo na zadevnem območju, upoštevajo zadevno specifikacijo proizvoda, odobri prehodno obdobje za uskladitev do 10 let z učinkom od datuma vložitve zahtevka pri Komisiji, če so zadevni gospodarski subjekti zakonito tržili ta proizvod z neprekinjeno uporabo zadevnih imen vsaj pet let pred vložitvijo zahtevka pri organih zadevne države članice in če so se na to sklicevali v nacionalnem postopku ugovora iz člena 10(4).

7.   Kadar čas med zahtevkom za registracijo na ravni Unije in registracijo zadevnega imena presega pet let, lahko država članica prehodno obdobje podaljša za največ pet let. Odločitev o podaljšanju prehodnega obdobja se brez odlašanja sporoči Komisiji, ki to objavi v Uradnem listu Evropske unije.

8.   Odstavek 6 se smiselno uporablja za geografsko označbo, ki se nanaša na geografsko območje v tretji državi, razen glede postopka ugovora.

1.   Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij po preizkusu, izvedenem v skladu s členom 15, meni, da kateri koli od tam navedenih pogojev ni izpolnjen, z izvedbenimi akti zavrne zahtevek za registracijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

2.   Če ni nobenega dopustnega ugovora, Komisija z izvedbenimi akti in brez uporabe postopka iz člena 88(2) registrira geografsko označbo. Komisija lahko upošteva obvestila o pripombah, prejeta v skladu s členom 18.

3.   Kadar Komisija prejme dopustni ugovor, po postopku iz člena 17 in ob upoštevanju njegovega izida:

4.   Izvedbeni akti o registraciji geografske označbe določajo vse pogoje, ki se uporabljajo za registracijo, in ponovno objavo, za namene obveščanja, enotnega dokumenta, objavljenega v skladu s členom 15(4) in spremenjenega po postopku ugovora, v primeru sprememb, ki niso navedene v členu 17(7) in členu 18(3).

5.   Izvedbene uredbe Komisije o registraciji in izvedbeni sklepi Komisije o zavrnitvi se objavijo v seriji L Uradnega lista Evropske unije.

1.   Komisija z izvedbenimi akti in brez uporabe postopka iz člena 88(2) vzpostavi in vodi javno dostopen register Unije za geografske označbe. Navedeni register ima tri dele, in sicer za geografske označbe za vino, žgane pijače oziroma kmetijske proizvode. Podatki, vpisani v navedeni register po 13. maju 2024, morajo biti v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

2.   EUIPO vodi in posodablja register Unije na področju registracij, sprememb in preklicov geografskih označb.

3.   Vsaka geografska označba za vino in kmetijske proizvode se v registru Unije za geografske označbe opredeli kot „zaščitena označba porekla“ oziroma „zaščitena geografska označba“, vsaka geografska označba za žgane pijače pa se opredeli kot „geografska označba“.

4.   Geografske označbe za proizvode iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji na podlagi mednarodnega sporazuma, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register Unije za geografske označbe. Komisija v takih primerih z izvedbenimi akti registrira take geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

Pri vinu in kmetijskih proizvodih se imena takih proizvodov, razen če niso v sporazumih iz prvega pododstavka izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla, vnesejo v register Unije za geografske označbe kot zaščitene geografske označbe.

5.   Vsaka geografska označba se vpiše v register Unije za geografske označbe v izvirni pisavi. Kadar izvirna pisava ni latinica, se geografska označba transkribira ali prečrkuje v latinico, obe različici geografske označbe pa se vpišeta v register Unije za geografske označbe in imata enak status.

6.   Komisija objavi in redno posodablja seznam mednarodnih sporazumov iz odstavka 4 in seznam geografskih označb, zaščitenih na podlagi teh sporazumom.

7.   Komisija dokumentacijo o registraciji geografske označbe hrani v digitalni ali papirni obliki. V primeru preklica registracije Komisija dokumentacijo hrani nadaljnjih deset let.

8.   Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino in predstavitev registra Unije za geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Vsaka oseba lahko enostavno in brezplačno prenese uradni izpisek iz registra Unije za geografske označbe, ki dokazuje registracijo geografske označbe, in druge ustrezne podatke, vključno z datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe ali drugim datumom začetka prednostne pravice. Uradni izpisek o registraciji, vpisan v navedeni register po 13. maju 2024, mora biti v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024. Navedeni uradni izpisek se lahko uporabi kot verodostojno potrdilo v pravnih, sodnih, upravnih in podobnih postopkih.

2.   Kadar nacionalni organi priznajo skupino proizvajalcev v skladu s členom 33, se ta skupina opredeli kot predstavnica proizvajalcev proizvoda z geografsko označbo v registru Unije za geografske označbe in v uradnem izpisku iz odstavka 1 tega člena.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in spletno predstavitev izpiskov iz registra Unije za geografske označbe ter izločitev ali anonimizacijo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Skupina proizvajalcev proizvoda, katerega ime je registrirana geografska označba, lahko vloži zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda. Kadar obstaja priznana skupina proizvajalcev, je ta skupina edina upravičena do vložitve zahtevka.

2.   Spremembe specifikacije proizvoda se razvrstijo v dve kategoriji:

3.   Sprememba velja za spremembo na ravni Unije, če pomeni spremembo enotnega dokumenta ali dokumenta, ki mu je enakovreden, in:

Merila iz točk (a), (b) in (c) preverijo države članice.

4.   Vsaka druga sprememba specifikacije proizvoda za registrirano geografsko označbo, ki ni sprememba na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, se šteje za standardno spremembo.

5.   Standardna sprememba velja za začasno spremembo, kadar zadeva začasno spremembo specifikacije proizvoda zaradi uvedbe obveznih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov ali začasno spremembo, potrebno zaradi naravne nesreče ali slabih vremenskih razmer ali znatnih motenj na trgu zaradi izjemnih okoliščin, tudi zaradi geopolitičnega dogajanja, ki vpliva na oskrbo s surovinami, pod pogojem, da naravno nesrečo, slabe vremenske razmere ali znatne motnje na trgu uradno priznajo pristojni organi.

6.   Spremembe na ravni Unije odobri Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek iz členov 9 in 10 ter členov 12 do 21.

7.   Zahtevki za spremembo na ravni Unije, ki izvirajo iz držav zunaj Unije, morajo vsebovati dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z veljavnimi zakoni o zaščiti geografskih označb v zadevni tretji državi.

8.   Če zahtevek za spremembo specifikacije proizvoda za registrirano geografsko označbo na ravni Unije vključuje tudi standardne ali začasne spremembe, Komisija preizkusi samo spremembo na ravni Unije. Za standardne in začasne spremembe se šteje, da niso bile predložene. Pri preizkusu takih zahtevkov se obravnavajo predvsem predlagane spremembe na ravni Unije. Po potrebi lahko Komisija ali zadevna država članica vložnika pozove, naj spremeni druge elemente specifikacije proizvoda.

9.   Standardne spremembe ocenijo in odobrijo države članice ali tretje države, na ozemlju katerih leži geografsko območje zadevnega proizvoda, ter jih sporočijo Komisiji. Komisija te spremembe objavi.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določbami o spremembah specifikacij proizvodov za geografske označbe na ravni Unije, za katere enotni dokument ni bil objavljen, o dopustnosti zahtevkov za spremembe na ravni Unije, o razmerju med spremembami na ravni Unije in standardnimi spremembami ter o standardnih spremembah, vključno z njihovo objavo;

11.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za spremembo na ravni Unije ter o postopkih, predlogi in sporočanju standardnih sprememb Komisiji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na ustrezno utemeljeno zahtevo države članice, tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi z izvedbenimi akti prekliče registracijo geografske označbe v naslednjih primerih:

2.   Komisija lahko sprejme tudi izvedbene akte o preklicu registracije na zahtevo proizvajalcev proizvoda, ki se trži pod registriranim imenom. Kadar obstaja priznana skupina proizvajalcev, je ta skupina proizvajalcev edina upravičena do vložitve takšne zahteve.

3.   Registracija imena kot pravice intelektualne lastnine, ki ni geografska označba, zlasti kot znamke, je prepovedana eno leto po preklicu registracije geografske označbe, razen če je taka pravica intelektualne lastnine obstajala ali je bila taka znamka registrirana pred registracijo geografske označbe.

4.   Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 10, 13 do 17 in 21.

Ugovori so dopustni samo, če izkazujejo trajno trgovinsko odvisnost zadevne fizične ali pravne osebe v zvezi z registriranim imenom.

5.   Komisija se pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z organi države članice, organi tretje države, ali kadar je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki je prvotno vložil zahtevek za registracijo zadevne geografske označbe, razen če preklic neposredno zahtevajo navedeni prvotni vložniki. Posvetovanje traja vsaj en mesec.

6.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, o predlogi in predstavitvi za zahteve za preklic registracije.

7.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 6 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Geografske označbe, vpisane v register Unije za geografske označbe, so zaščitene pred:

2.   Odstavek 1 se uporablja za vsa domenska imena, ki so dostopna v Uniji.

3.   Nacionalni predpisi o imenih, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, vina in žgane pijače, ne smejo povzročati zamenjave z registriranimi geografskimi označbami.

4.   Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za:

5.   Subjekti iz člena 3(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (29) so upravičeni, da pri carinskih organih vložijo zahtevek, da se vsem tretjim osebam pri gospodarskem prometu prepreči vnos blaga v Unijo, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in krši odstavek 1 tega člena.

6.   Geografske označbe, registrirane na podlagi te uredbe, v Uniji ne morejo postati generične.

7.   Kadar je geografska označba sestavljeno ime, ki vsebuje izraz, ki se šteje za generičnega, uporaba tega izraza na splošno ne pomeni ravnanja iz odstavka 1, točki (a) in (b).

1.   Brez poseganja v člen 26 in člen 37(7) te uredbe ter v člena 7 in 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011 se lahko geografska označba, ki označuje proizvod, uporabljen kot sestavina v predelanem proizvodu, uporablja v imenu tega predelanega proizvoda ali pri njegovem označevanju ali v oglaševalskem gradivu zanj, kadar:

2.   Poleg tega predložijo proizvajalci predpakiranega živila, kakor je opredeljeno v členu 2(2), točka (e), Uredbe (EU) št. 1169/2011, ki kot sestavino vsebuje proizvod z geografsko označbo, kadar želijo to geografsko označbo uporabljati v imenu zadevnega predpakiranega živila, tudi v oglaševalskem gradivu, predhodno pisno priglasitev priznani skupini proizvajalcev, kadar ta za navedeno geografsko označbo obstaja. Ti proizvajalci v tej priglasitvi navedejo informacije, ki dokazujejo, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena, in ustrezno postopajo. Priznana skupina proizvajalcev v štirih mesecih pisno potrdi prejem navedenega priglasila. Proizvajalec predpakiranega živila lahko začne v imenu predpakiranega živila uporabljati geografsko označbo po prejemu tega potrdila ali po izteku navedenega roka, odvisno od tega, kaj nastopi prej. Priznana skupina proizvajalcev lahko temu potrdilu priloži nezavezujoče informacije o uporabi zadevne geografske označbe.

Države članice lahko v skladu s Pogodbama določijo dodatna postopkovna pravila za proizvajalce predpakiranih živil s sedežem na njihovem ozemlju.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 lahko priznana skupina proizvajalcev in proizvajalec predpakiranih živil skleneta pogodbeni sporazum o posebnih tehničnih in vizualnih vidikih glede tega, kako bo geografska označba sestavine predstavljena v imenu predpakiranega živila zunaj seznama sestavin pri označevanju ali v oglaševalskem gradivu.

4.   Ta člen se ne uporablja za žgane pijače.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o uporabi primerljivih proizvodov kot sestavin in meril za podelitev bistvenih značilnosti predelanim proizvodom iz odstavka 1 tega člena.

1.   Generični izrazi se ne registrirajo kot geografske označbe.

2.   Pri ugotavljanju, ali je izraz postal generičen ali ne, se upoštevajo vsi relevantni dejavniki, zlasti:

1.   Geografska označba, za katero je bil vložen zahtevek, potem ko je bil vložen zahtevek za popolnoma ali delno homonimno geografsko označbo ali je bila v Uniji taka označba zaščitena, se ne registrira, razen če v praksi obstaja dovolj velika razlika med pogoji lokalne in že dolgo uveljavljene rabe in predstavitvijo dveh popolnoma ali delno homonimnih označb, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnikov glede prave identitete ali geografskega porekla proizvodov.

2.   Popolnoma ali delno homonimna geografska označba, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav je ime dejanskega območja, regije ali kraja porekla zadevnih proizvodov pravilno.

3.   V tem členu se popolnoma ali delno homonimna geografska označba, za katero se vloži zahtevek ali je zaščitena v Uniji, nanaša na:

4.   Komisija z izvedbenim aktom iz registra Unije izbriše vsako geografsko označbo, registrirano v nasprotju z odstavkom 1 ali 2. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Zahtevek za registracijo znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 26, se zavrne, če je zahtevek za registracijo znamke vložen po datumu vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji.

2.   Znamke Unije, katerih registracija krši odstavek 1, razveljavi EUIPO, nacionalne znamke Unije, katerih registracija krši odstavek 1, pa razveljavijo pristojni nacionalni organi.

3.   Znamka, katere uporaba je v nasprotju s členom 26, vendar je bil zanjo vložen zahtevek, je bila registrirana ali z dobroverno uporabo potrjena na ozemlju Unije, kadar to omogoča ustrezna zakonodaja, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji, se lahko še naprej uporablja in podaljšuje ne glede na registracijo geografske označbe, pod pogojem, da na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 ali Uredbe (EU) 2017/1001 ne obstajajo razlogi za ničnost ali razveljavitev znamke. V takih primerih je dovoljena uporaba geografske označbe, potem ko je registrirana, in ustrezne znamke.

4.   Kadar so bile geografske označbe registrirane v Uniji brez vložitve zahtevka za registracijo na ravni Unije, se za namene odstavkov 1 in 3 kot datum prvega dne zaščite šteje datum vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Komisiji.

5.   Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1169/2011 se lahko garancijske ali certifikacijske znamke iz člena 28(4) Direktive (EU) 2015/2436 in kolektivne znamke iz člena 29(3) navedene direktive ter kolektivne znamke iz poglavja VIII Uredbe (EU) 2017/1001 pri označevanju uporabljajo skupaj z geografsko označbo.

1.   Skupina proizvajalcev je združenje proizvajalcev istega proizvoda ali proizvodov, ne glede na njegovo pravno obliko. Izpolnjuje naslednja merila:

Skupine proizvajalcev vložnice ta merila izpolnjujejo najpozneje na dan registracije zadevne geografske označbe.

Pravico do pridružitve skupini proizvajalcev ima proizvajalec proizvoda z geografsko označbo. Države članice lahko članstvo omejijo na nekatere kategorije proizvajalcev, pri čemer upoštevajo naravo proizvoda, ki ga proizvajajo proizvajalci iz zadevne skupine proizvajalcev.

2.   Države članice se lahko odločijo, da so gospodarski subjekti, predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih z eno od faz dobavne verige proizvodov z geografsko označbo, in deležniki iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko člani skupine proizvajalcev, če imajo posebni interes za proizvode, ki jih proizvajajo proizvajalci iz te skupine. Navedeni člani ne smejo imeti nadzora nad skupino proizvajalcev.

3.   Države članice lahko določijo dodatna pravila, zlasti glede organizacije, statuta, delovanja in narave članstva v skupinah proizvajalcev ter finančnih prispevkov zanje.

4.   Skupina proizvajalcev lahko opravlja zlasti naslednje naloge:

5.   Države članice lahko na svojem ozemlju pomagajo proizvajalcem pri ustanavljanju in upravljanju skupin proizvajalcev.

6.   Če za proizvod z geografsko označbo skupina proizvajalcev ne obstaja, lahko države članice izvajajo naloge iz odstavka 4, točke (b), (e) in (f). Države članice sodelujejo s proizvajalci in jim pomagajo pri ustanavljanju skupine proizvajalcev.

7.   Države članice lahko vzpostavijo javni register skupin proizvajalcev za proizvode z geografskimi označbami s poreklom na njihovem ozemlju, vključno z organi iz člena 9(2) in proizvajalci iz člena 9(3). V tem registru so navedeni vsaj ime, pravna oblika in naslov vsake skupine proizvajalcev in vseh geografskih označb, ki jih zajema zadevna skupina proizvajalcev.

1.   Poleg člena 32 lahko države članice uporabljajo sistem priznavanja skupin proizvajalcev. Sistem priznavanja se lahko uporablja za vse skupine proizvajalcev, katerih člani proizvajajo proizvod z geografsko označbo, ali za skupine proizvajalcev, ki proizvajajo določene kategorije proizvodov z geografskimi označbami. Skupino proizvajalcev je mogoče priznati le na zahtevo. V okviru sistema priznavanja se organi iz člena 9(2) in proizvajalci iz člena 9(3) štejejo za priznane skupine proizvajalcev.

2.   Države članice, ki uporabljajo sistem iz odstavka 1, določijo naslednja merila za priznanje skupine proizvajalcev:

Države članice lahko določijo dodatna merila, kot na primer:

Če skupina proizvajalcev preneha izpolnjevati merila za priznanje, se priznanje zadrži ali prekliče.

3.   Kadar je skupina proizvajalcev priznana v skladu s sistemom iz odstavka 1 tega člena, je priznana skupina proizvajalcev edina, ki je upravičena, da:

4.   Države članice lahko določijo tudi, da je priznana skupina proizvajalcev edina skupina proizvajalcev, ki lahko opravlja naloge:

5.   Skupina proizvajalcev s sedežem v državi članici, ki ne uporablja sistema iz odstavka 1 tega člena, lahko izvaja naloge iz člena 32(4), točke (b), (c), (e) in (f) v državi članici, ki uporablja tak sistem.

6.   Kadar geografska označba zajema čezmejno geografsko območje, organi zadevnih držav članic ali po potrebi Združenega kraljestva v zvezi s Severno Irsko sodelujejo pri imenovanju ene priznane skupine proizvajalcev. Kadar zadevne države članice ali po potrebi Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko ne dosežejo dogovora ali kadar ena od zadevnih držav članic ne uporablja sistema iz odstavka 1, nobena skupina proizvajalcev ni priznana za to geografsko označbo.

7.   Države članice lahko odločijo, da se skupine proizvajalcev, priznane na podlagi nacionalne zakonodaje pred 13. majem 2024, priznajo v skladu z odstavkom 1.

Če taka priznana skupina proizvajalcev ne izpolnjuje meril iz odstavka 2, se ustreznim pravilom prilagodi do 14. maja 2026. Če tudi do navedenega datuma ne izpolnjuje meril, zadevna država članica navedeni rok enkrat podaljša za največ eno leto ali prekliče priznanje.

8.   Če država članica uporablja sistem priznanih skupin proizvajalcev iz odstavka 1, Komisiji prek digitalnega sistema priglasi ime in naslov priznane skupine proizvajalcev za vsako registrirano geografsko označbo in v primeru sprememb te informacije posodobi. Komisija te informacije objavi in ustrezno posodobi register Unije za geografske označbe.

1.   Združenje skupin proizvajalcev se lahko ustanovi na pobudo zainteresiranih skupin proizvajalcev.

2.   Združenje skupin proizvajalcev lahko opravlja zlasti naslednje naloge:

1.   Registri državnih vrhnjih domenskih imen, vzpostavljeni v Uniji, zagotovijo, da se registrirane geografske označbe v postopkih alternativnega reševanja sporov za domenska imena priznajo kot pravica, na katero se je v teh postopkih mogoče sklicevati.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določbami o pooblastitvi EUIPO za vzpostavitev in upravljanje sistema obveščanja in opozarjanja za domenska imena, s katerim bi vložnik ob vložitvi zahtevka za geografsko označbo dobil na voljo informacije o razpoložljivosti geografske označbe kot domenskega imena in neobvezno o registraciji domenskega imena, ki je enako njegovi geografski označbi. Registri državnih vrhnjih domenskih imen, vzpostavljeni v Uniji, lahko EUIPO prostovoljno sporočajo relevantne informacije in podatke.

3.   Komisija do 14. novembra 2025 oceni nujnost in izvedljivost sistema obveščanja in opozarjanja iz odstavka 2, pri čemer upošteva uspešnost prostovoljnega sporočanja informacij in podatkov iz navedenega odstavka ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z glavnimi ugotovitvami. Temu poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

1.   Označbe, kratice in simboli, ki se nanašajo na geografske označbe, se uporabljajo samo za proizvode, proizvedene v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda. Uporabljajo se lahko tudi v informativne in izobraževalne namene, če ni verjetno, da bi taka uporaba zavajala potrošnika.

2.   Določijo se naslednji simboli Unije za označevanje geografskih označb in obveščanje javnosti o njih:

3.   Pri označevanju in v oglaševalskem gradivu kmetijskih proizvodov in žganih pijač s poreklom iz Unije, ki se tržijo pod geografsko označbo, se prikaže simbol Unije, povezan z njo. Pri označevanju mora biti geografska označba v istem vidnem polju kot simbol Unije.

Za geografsko označbo se uporabljajo zahteve za označevanje iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 za predstavitev obveznih podatkov.

4.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 3 se lahko pri žganih pijačah simboli Unije izpustijo.

5.   Pri kmetijskih proizvodih z geografsko označbo se ime proizvajalca ali gospodarskega subjekta pri označevanju navede v istem vidnem polju kot geografska označba. V tem primeru se ime gospodarskega subjekta razume kot ime gospodarskega subjekta, ki je odgovoren za fazo proizvodnje, v kateri se pridobi proizvod z geografsko označbo, ali ki je odgovoren za bistveno predelavo tega proizvoda.

Pri žganih pijačah z geografsko označbo se ime proizvajalca pri označevanju navede v istem vidnem polju kot geografska označba.

Kadar je največja površina embalaže ali posod tolikšna, kot je navedena v členu 16(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011, je navedba imena proizvajalca ali gospodarskega subjekta prostovoljna.

Kmetijski proizvodi in žgane pijače, ki se tržijo z geografsko označbo in so bili označeni pred 14. majem 2026, se lahko še naprej dajejo na trg, ne da bi izpolnjevali obveznost navedbe imena proizvajalca ali gospodarskega subjekta v istem vidnem polju kot geografska označba, do porabe obstoječih zalog.

6.   Kadar so kmetijski proizvodi ali žgane pijače označeni z geografsko označbo, se lahko pri označevanju in v oglaševalskem gradivu kmetijskih proizvodov navedeta označbi „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“, pri označevanju in v oglaševalskem gradivu žganih pijač pa se lahko navede označba „geografska označba“.

Pri označevanju in v oglaševalskem gradivu kmetijskih proizvodov z geografsko označbo se lahko navedeta kratici „ZOP“ ali „ZGO“, ki ustrezata označbama „zaščitena označba porekla“ oziroma „zaščitena geografska označba“.

7.   Označbe in kratice se lahko uporabljajo pri označevanju in v oglaševalskem gradivu predelanih proizvodov, kadar se geografska označba nanaša na njihovo sestavino. V tem primeru se označba ali kratica navede poleg imena sestavine, ki je jasno prikazana kot sestavina. Simbol Unije se ne navede v povezavi z imenom živila v smislu člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

8.   Simboli Unije, ki predstavljajo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, označbe „zaščitena označba porekla“, „zaščitena geografska označba“ in „geografska označba“ ter kratici „ZOP“ in „ZGO“ se lahko pri označevanju navedejo šele po objavi akta o registraciji navedene geografske označbe.

9.   Pri označevanju se lahko prikaže tudi naslednje:

10.   Simboli Unije, povezani z geografskimi označbami, vnesenimi v register Unije za geografske označbe, ki označujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav, so lahko prikazani pri označevanju proizvodov in v oglaševalskem gradivu, pri čemer se simboli uporabljajo v skladu z odstavkom 3.

11.   Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične značilnosti simbolov Unije za geografske označbe in tehnična pravila za njihovo uporabo ter uporabo označb in kratic na proizvodih, ki se tržijo z registrirano geografsko označbo, vključno z jezikovnimi različicami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   To poglavje se uporablja za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode.

Vendar se odstavek 2, prvi pododstavek, točka (a), odstavek 3 in, glede preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda, odstavek 4 tega člena ter členi 39, 40, 41 in 44 uporabljajo samo za žgane pijače in kmetijske proizvode.

2.   V tem poglavju nadzor pomeni:

V tem poglavju izvrševanje vključuje vse ukrepe, s katerimi se zagotavlja skladnost z naslovom II, poglavje 3, te uredbe.

3.   Pristojni organi, pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere so bile prenesene nekatere naloge uradnega nadzora, morajo izpolnjevati zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625.

4.   Komisija ne glede na člen 116(1) Uredbe (EU) 2017/625 izvaja nadzor, vključno s presojami, nad geografskimi označbami, kot je določen v naslovu VI, poglavje I, Uredbe (EU) 2017/625, na podlagi analize tveganja, glede na relativni obseg geografskih označb v državi članici, število opravljenih pregledov ali nepravilnosti v zvezi s preverjanjem skladnosti ali uporabe geografskih označb, kot so navedene v letnem poročilu držav članic, pripravljenem v skladu s členom 113 Uredbe (EU) 2017/625. Člen 116(2) ter členi 118 in 120 do 124 Uredbe (EU) 2017/625 se ne uporabljajo za nadzor, vključno s presojami, nad geografskimi označbami.

1.   Za namene tega poglavja vsak gospodarski subjekt, ki želi sodelovati pri kateri koli dejavnosti, vključeni v specifikacijo proizvoda z geografsko označbo, o tem uradno obvesti pristojne organe, pooblaščena telesa ali fizične osebe iz odstavka 3, točki (a) in (b). Države članice pripravijo in posodabljajo seznam gospodarskih subjektov, ki izvajajo dejavnosti, za katere velja ena ali več obveznosti iz specifikacije proizvoda z geografsko označbo iz registra Unije za geografske označbe s poreklom z njihovega ozemlja.

2.   Proizvajalci so odgovorni za lastni nadzor, ki zagotavlja, da so proizvodi z geografskimi označbami skladni s specifikacijo proizvoda, preden se dajo na trg.

3.   Poleg lastnega nadzora iz odstavka 2 pred dajanjem na trg proizvoda z geografsko označbo s poreklom iz Unije skladnost s specifikacijo proizvoda preveri:

4.   Za geografske označbe, ki označujejo proizvode s poreklom iz tretje države, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem zadevnega proizvoda na trg preveri:

5.   Kadar dejavnost, vključeno v specifikacijo proizvoda, izvaja eden ali več gospodarskih subjektov v državi, ki ni država porekla geografske označbe, se določbe za preverjanje skladnosti teh gospodarskih subjektov določijo v specifikaciji proizvoda. Če zadevna dejavnost poteka v Uniji, jo gospodarski subjekti priglasijo pristojnim organom države članice, v kateri poteka dejavnost, nad njimi pa se izvede preverjanje.

6.   Kadar država članica uporablja člen 9(2), skladnost s specifikacijo proizvoda preverja organ, ki se ne šteje za skupino proizvajalcev na podlagi navedenega odstavka.

7.   Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda lahko nosijo gospodarski subjekti, pri katerih se navedeni nadzor izvaja. Države članice lahko zaračunajo pristojbine ali takse, s katerimi se v celoti ali delno krijejo stroški uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov, pooblaščenih teles in fizičnih oseb iz člena 39(3) za vsak proizvod z geografska označbo ter te informacije posodabljajo.

2.   Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz člena 39(4) in te informacije redno posodablja.

3.   Komisija lahko vzpostavi digitalni portal, na katerem se objavijo imena in naslovi pristojnih organov, pooblaščenih teles in organov za certificiranje proizvodov ter fizičnih oseb iz odstavkov 1 in 2.

1.   Pooblaščena telesa iz člena 39(3), točka (b), in organi za certificiranje proizvodov iz člena 39(4), točka (b), morajo izpolnjevati tistega od naslednjih standardov, ki je relevanten za prenesene naloge, in biti akreditirani v skladu z njim:

2.   Akreditacijo iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ, priznan v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, ki je podpisnik večstranskega sporazuma v okviru Evropskega združenja za akreditacijo, ki zajema standarde iz odstavka 1, ali akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega dogovora o priznavanju v okviru Mednarodnega akreditacijskega foruma ali mednarodnega dogovora o priznavanju v okviru Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev, ki zajema standarde iz odstavka 1.

1.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za preverjanje in izvrševanje v zvezi z uporabo geografskih označb, potem ko je bil proizvod z geografsko označbo dan na trg, kar vključuje dejavnosti, kot so skladiščenje, tranzit, distribucija ali ponujanje v prodajo, vključno z elektronskim trgovanjem. Navedeni organi so lahko isti kot pristojni organi iz člena 39(3), točka (a), te uredbe in člena 116a(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Organi iz odstavka 1 na podlagi analize tveganja in prejetih obvestil, med drugim od skupin proizvajalcev, redno in ustrezno pogosto ukrepajo, da zagotovijo skladnost s specifikacijo proizvoda ali enotnim dokumentom ali dokumentom, ki je enakovreden enotnemu dokumentu, za zadevno geografsko označbo, tudi kar zadeva spletno predstavitev in označevanje.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da preprečijo ali ustavijo uporabo, tudi prek spletnih vmesnikov, imen proizvodov ali storitev, proizvedenih, opravljenih ali trženih na njihovem ozemlju ali namenjenih za izvoz v tretje države, ki je v nasprotju s členoma 26 in 27.

4.   Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da s svojega ozemlja onemogočijo dostop do domenskih imen, ki so v nasprotju s členom 26(2).

5.   Organ ali organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, omogočajo lažjo izmenjavo informacij med ustreznimi službami, agencijami in organi, kot so policija, agencije za boj proti ponarejanju, carina, uradi za intelektualno lastnino, organi na področju živilske zakonodajein tržni inšpektorji, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje.

1.   Vse informacije o oglaševanju, promociji in prodaji proizvodov, ki so dostopne osebam s sedežem v Uniji in ki so v nasprotju z zaščito geografskih označb iz členov 26 in 27 te uredbe, se štejejo za nezakonito vsebino, kot je opredeljena v členu 3, točka (h), Uredbe (EU) 2022/2065.

2.   Ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi držav članic lahko v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2065 izdajo odločbo o ukrepanju zoper nezakonito vsebino iz odstavka 1 tega člena.

3.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2022/2065 lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti ponudnike storitev gostovanja o prisotnosti vsebine, ki krši člena 26 in 27 te uredbe.

1.   Države članice si medsebojno pomagajo pri izvajanju nadzora in izvrševanju iz tega poglavja v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2017/625.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o naravi in vrsti informacij, ki se izmenjujejo med državami članicami, ter načinih izmenjevanja teh informacij za namene nadzora in izvrševanja iz tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Gospodarski subjekt, za čigar proizvod se po preverjanju skladnosti iz člena 39 te uredbe in člena 116a Uredbe (EU) št. 1308/2013 ugotovi, da je skladen s specifikacijo proizvoda geografske označbe, zaščitene v skladu s to uredbo, je na zahtevo in odvisno od sistema, ki se uporablja v zadevni državi članici, upravičen do:

2.   Potrdilo o skladnosti in uvrstitev na seznam iz odstavka 1, točka (a) oziroma (b), se na zahtevo data na voljo izvršilnim, carinskim ali drugim organom v Uniji, ki preverjajo uporabo geografskih označb na blagu, ki je deklarirano za prosti promet ali dano na notranji trg. Gospodarski subjekt lahko da potrdilo ali uvrstitev na seznam na voljo javnosti ali kateri koli osebi, ki lahko pri poslovanju zahteva dokazilo o skladnosti. Potrdilo in uvrstitev na seznam se redno posodabljata na podlagi ocene tveganja.

3.   Gospodarskemu subjektu, ki ni več upravičen do potrdila o skladnosti ali je bil umaknjen s seznama, ni dovoljeno še naprej prikazovati ali uporabljati potrdila o skladnosti ali uvrstitve na seznam.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o predlogi in vsebini potrdila o skladnosti in uvrstitvi na seznam, predlogah, v katerih jih gospodarski subjekti ali trgovci dajo na voljo za namene nadzora ali pri poslovanju, ter okoliščinah in predlogah, v katerih se v primeru proizvodov s poreklom iz tretjih držav zahteva enakovredno potrdilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.    „Označba porekla“ kmetijskega proizvoda je ime, ki opredeljuje proizvod:

2.    „Geografska označba“ kmetijskega proizvoda je ime, ki opredeljuje proizvod:

3.   Ne glede na odstavek 1 se nekatera imena registrirajo kot označbe porekla, čeprav surovine zadevnih proizvodov prihajajo z geografskega območja, ki je večje ali različno od opredeljenega geografskega območja, pod pogojem, da:

Za namene tega odstavka se za surovine lahko štejejo samo žive živali, meso in mleko.

1.   Krma za proizvod živalskega izvora, katerega ime je registrirano kot označba porekla, mora v celoti izvirati z opredeljenega geografskega območja.

2.   Kadar krme ni mogoče v celoti pridobivati z opredeljenega geografskega območja, se lahko dodaja krma, ki ne izvira z navedenega območja, pod pogojem, da to ne vpliva na kakovost ali značilnosti proizvoda, ki so pretežno posledica geografskega okolja. Količina krme, ki ne izvira z opredeljenega geografskega območja, na letni ravni ne sme presegati 50 % suhe snovi.

3.   Začasna sprememba iz člena 24(5) lahko odstopa od odstavka 2 tega člena, dokler ni mogoče ponovno omogočiti pridobivanja krme z opredeljenega geografskega območja, pod pogojem, da povezava iz člena 49(1), točka (f)(i), ni v celoti izničena.

4.   Vse omejitve porekla surovin, določene v specifikaciji proizvoda, katerega ime je registrirano kot geografska označba, morajo biti upravičene na podlagi povezave iz člena 49(1), točka (f)(ii).

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo odstopanj in pogojev glede zakola živih živali in izvora surovin. Navedena odstopanja in pogoji morajo temeljiti na objektivnih merilih, pri čemer se upoštevajo dobrobit živali, kakovost ali uporaba surovin ter priznano znanje in izkušnje ali naravni dejavniki, vključno z omejitvami, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo na določenih območjih.

1.   Imena ni mogoče registrirati kot geografsko označbo, kadar sovpada s poimenovanjem rastlinske sorte ali živalske pasme in bi lahko potrošnika zavajalo glede prave identitete ali porekla proizvoda z geografsko označbo ali povzročilo zmedo glede proizvodov z geografsko označbo in zadevne rastlinske sorte ali živalske pasme.

2.   Pogoji iz odstavka 1 se ocenijo glede na dejansko uporabo sovpadajočih imen, vključno z uporabo poimenovanja rastlinske sorte ali živalske pasme zunaj območja njenega porekla in uporabo poimenovanja rastlinske sorte.

3.   Ta uredba ne preprečuje, da bi bil na trg dan proizvod, ki ni v skladu s specifikacijo proizvoda za registrirano geografsko označbo in katerega označevanje vključuje ime ali del imena zadevne geografske označbe, ki vsebuje poimenovanje rastlinske sorte ali živalske pasme ali sestoji iz njega, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za opredelitev uporabe poimenovanj rastlinske sorte ali živalske pasme.

1.   Specifikacija proizvoda obsega vsaj naslednje:

2.   Specifikacija proizvoda lahko vključuje tudi:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda iz odstavka 1 tega člena, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo preobsežni zahtevki za registracijo.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o predlogi specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Enotni dokument vsebuje:

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi predlogo in spletno predstavitev enotnega dokumenta iz odstavka 1 tega člena ter izločitev ali anonimizacijo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Vzpostavi se shema za zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP), s katero se zaščitijo tradicionalne metode proizvodnje in recepti, tako da se:

2.   Registracija in zaščita zajamčenih tradicionalnih posebnosti ne posegata v obveznost proizvajalcev, da upoštevajo druga pravila Unije, zlasti pravila o dajanju proizvodov na trg, enotni skupni ureditvi trgov in označevanju živil.

3.   Direktiva (EU) 2015/1535 se ne uporablja za shemo zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz te uredbe.

1.   Ime izpolnjuje pogoje za registracijo kot zajamčena tradicionalna posebnost, kadar opisuje proizvod:

2.   Da se ime registrira kot zajamčena tradicionalna posebnost:

3.   Kadar se v postopku ugovora iz člena 61 izkaže, da se ime uporablja tudi v drugi državi članici ali v tretji državi, se lahko, da bi se primerljivi proizvodi ali proizvodi, ki imajo identično ali podobno ime, razlikovali, z odločitvijo o registraciji, sprejeto v skladu s členom 64(3), točka (b), zagotovi, da je ime zajamčene tradicionalne posebnosti dopolnjeno s trditvijo „izdelano po tradiciji“, čemur neposredno sledi ime države ali regije zadevnega proizvoda.

4.   Ime se ne registrira, če se nanaša le na splošne trditve, uporabljene za skupino proizvodov, ali na trditve, ki so določene v posebni zakonodaji Unije.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih pravil, ki pojasnjujejo merila za upravičenost iz tega člena.

1.   Specifikacija proizvoda obsega vsaj naslednje:

Specifikacija proizvoda lahko vključuje tudi zahteve za označevanje.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, ki omejujejo informacije iz specifikacije proizvoda, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo preobsežni zahtevki za registracijo.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o predlogi specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Skupina proizvajalcev je združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno iz proizvajalcev istega proizvoda ali proizvodov. Ustanovi se na pobudo proizvajalcev glede na naravo zadevnega proizvoda ali proizvodov. Skupina proizvajalcev mora delovati pregledno in nediskriminatorno. Poleg tega mora biti demokratično organizirana, kontrolirajo in nadzorujejo pa jo njeni člani.

2.   Države članice se lahko odločijo, da so gospodarski subjekti, predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih z eno od faz dobavne verige proizvodov, označenih kot zajamčena tradicionalna posebnost, in deležniki iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko člani skupine proizvajalcev, če imajo posebni interes za proizvode, ki jih proizvajajo proizvajalci iz te skupine. Navedeni člani ne smejo imeti nadzora nad skupino proizvajalcev.

3.   Skupina proizvajalcev lahko opravlja zlasti naslednje naloge:

1.   Zahtevke za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti lahko vloži samo skupina proizvajalcev vložnica. Skupina proizvajalcev vložnica je združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki ga sestavljajo proizvajalci istega proizvoda, katerega ime se predlaga za registracijo, ali en sam proizvajalec, kadar je zadevna oseba edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek. Več skupin proizvajalcev vložnic iz različnih držav članic ali tretjih držav lahko vloži skupni zahtevek za registracijo. Javni organi in druge zainteresirane strani lahko pomagajo pri pripravi zahtevka in pri s tem povezanem postopku.

2.   Zahtevek za registracijo imena kot zajamčene tradicionalne posebnosti vsebuje:

3.   Kadar zahtevek pripravi skupina proizvajalcev s sedežem v državi članici, ga naslovi na organe navedene države članice. Država članica zahtevek preizkusi, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz meril za upravičenost iz člena 53. Država članica pri preizkusu izvede nacionalni postopek ugovora. Če država članica meni, da so zahteve iz tega poglavja izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži zahtevek za registracijo na ravni Unije, kot je navedeno v členu 58.

4.   Država članica zagotovi, da ima vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom možnost izpodbijati njeno odločitev. Država članica zagotovi tudi objavo pozitivne odločitve in ustrezne specifikacije proizvoda ter elektronski dostop do specifikacije proizvoda.

1.   Zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti na ravni Unije vsebuje specifikacijo proizvoda iz člena 54 in:

2.   Dokumenti iz odstavka 1 se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

3.   Skupni zahtevek vključuje specifikacijo proizvoda iz člena 54 in, če je ustrezno, izjavo iz odstavka 1, točka (b), tega člena vseh zadevnih držav članic ali tretjih držav. Povezani nacionalni postopki, vključno s fazo ugovora, se izvedejo v vseh zadevnih državah članicah.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za registracijo, tudi za zahtevke za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti na ravni Unije se pri Komisiji vloži elektronsko prek digitalnega sistema. Komisija na zahtevo vsaj ene države članice prilagodi digitalni sistem, da bi bil primeren za uporabo v nacionalnem delu postopka registracije zajamčene geografske posebnosti v kateri koli državi članici, ki to želi.

2.   Kadar zahtevek za registracijo pripravi vložnik s sedežem v tretji državi, ga pri Komisiji neposredno vloži vložnik, tj. skupina proizvajalcev ali en sam proizvajalec, ali se vloži prek organov zadevne tretje države.

3.   Skupni zahtevek za registracijo iz člena 56(1) vloži:

4.   Komisija objavi imena, za katera so bili vloženi zahtevki za registracijo na ravni Unije, prek digitalnega sistema iz odstavka 1.

1.   Komisija preizkusi vsak zahtevek, ki ga prejme v skladu s členom 58(1), (2) in (3), da preveri, ali vsebuje zahtevane informacije in ali v njem ni očitnih napak, pri tem pa upošteva rezultate postopka preizkusa in ugovora, ki ga je izvedla zadevna država članica. Takšen preizkus upošteva izsledke nacionalne faze postopka, ki jo je izvedla zadevna država članica.

2.   Preizkus ne traja dlje kot šest mesecev od dneva prejema zahtevka. Komisija lahko od vložnika zahteva vse potrebne dodatne informacije ali spremembo zahtevka. Kadar Komisija naslovi tako zahtevo na vložnika, obdobje preizkusa ni daljše od petih mesecev od dneva, ko Komisija prejme vložnikov odgovor.

3.   Če Komisija ne zaključi preizkusa iz odstavka 2 v predpisanih rokih, vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo in navede predvideni čas, potreben za zaključek preizkusa, ki ni daljši od enega meseca.

4.   Kadar Komisija na podlagi preizkusa, izvedenega v skladu z odstavkom 1 tega člena, meni, da so pogoji iz členov 53, 54, 56 in 57 izpolnjeni, specifikacijo proizvoda objavi v Uradnem listu Evropske unije.

1.   Države članice Komisijo obveščajo o vseh nacionalnih upravnih ali sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti.

2.   Komisija je izvzeta iz obveznosti spoštovanja rokov za izvedbo preizkusa iz člena 59(2) in obveščanja zadevne države članice o razlogih za zamudo, kadar za zahtevek za registracijo iz člena 56 prejme sporočilo države članice, s katerim ta:

3.   Izvzetje velja, dokler država članica Komisije ne obvesti, da je bilo za prvotni zahtevek ugotovljeno, da je veljaven, ali da država članica umika svojo zahtevo za začasno prekinitev.

4.   Če je bila pozitivna odločitev iz člena 56(3) v celoti ali delno razveljavljena s pravnomočno sodbo nacionalnega sodišča, zadevna država članica po potrebi pretehta ustrezne ukrepe, kot je umik ali sprememba zahtevka za registracijo na ravni Unije.

1.   V treh mesecih od datuma objave specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 59(4) lahko organi države članice ali tretje države oziroma fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi vložijo ugovor pri Komisiji.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v državi članici, ki ni tista, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, lahko vloži ugovor pri državi članici, v kateri ima sedež ali prebivališče, v roku, ki navedeni državi članici omogoča, da ta ugovor preizkusi in se odloči, ali ga bo vložila pri Komisiji v skladu z odstavkom 1. Države članice lahko ta rok določijo v nacionalni zakonodaji.

3.   V ugovoru se navede, da se nasprotuje registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti. Ugovor, ki ne vsebuje te navedbe, je neveljaven.

4.   Komisija preuči dopustnost ugovora. Če Komisija meni, da je ugovor dopusten, v petih mesecih od datuma objave specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije iz člena 59(4) vložnika ugovora in vložnika zahtevka pozove k ustreznemu posvetovanju z razumnim trajanjem, ki ne sme biti daljše od treh mesecev. Komisija vložniku zahtevka pošlje ugovor in vse dokumente, ki jih je predložil vložnik ugovora. Komisija lahko kadar koli v teh treh mesecih na zahtevo vložnika zahtevka podaljša rok za posvetovanja za največ tri mesece.

5.   Vložnik ugovora in vložnik zahtevka brez nepotrebnega odlašanja začneta posvetovanje. Drug drugemu zagotovita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s pogoji iz tega poglavja.

6.   V enem mesecu po koncu posvetovanja iz odstavka 4 vložnik zahtevka uradno obvesti Komisijo o izidu posvetovanja, vključno z vsemi izmenjanimi informacijami, ter o tem, ali je bil dosežen dogovor z enim ali vsemi vložniki ugovora, in o vseh posledičnih spremembah zahtevka. Vložnik ugovora lahko prav tako ob koncu posvetovanja o svojem stališču obvesti Komisijo.

7.   Kadar se po koncu posvetovanja specifikacija proizvoda, objavljena v skladu s členom 59(4), spremeni, Komisija ponovno preizkusi zahtevek za registracijo, kakor je bil spremenjen. Kadar je bil zahtevek bistveno spremenjen in Komisija meni, da spremenjeni zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, specifikacijo proizvoda ponovno objavi v skladu z navedenim odstavkom.

8.   Dokumenti iz tega člena se pripravijo v enem od uradnih jezikov Unije.

9.   Komisija zaključi svojo oceno zahtevka za registracijo na ravni Unije, pri čemer upošteva vse zahteve za prehodna obdobja, izid postopka ugovora in vse druge zadeve, ki se pojavijo po njenem preizkusu in bi lahko povzročile spremembo specifikacije proizvoda.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih postopkov in rokov za postopek ugovora.

11.   Komisija z izvedbenimi akti določi obliko in predstavitev ugovorov ter izločitev ali anonimizacijo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Ugovor, vložen v skladu s členom 61, je dopusten le, če vložnik ugovora dokaže, da:

2.   Dopustnost ugovora se oceni glede na ozemlje Unije.

1.   Za proizvode, katerih označba je sestavljena iz imena ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 68, lahko Komisija z izvedbenimi akti odobri prehodno obdobje do petih let, da se omogoči nadaljnja uporaba označbe, s katero so bili trženi, pod pogojem, da dopustni ugovor v skladu s členom 56(3) ali členom 61 zoper zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, katere zaščita je kršena, kaže, da se je taka označba zakonito uporabljala na notranjem trgu najmanj pet let pred datumom objave specifikacije proizvoda iz člena 59(4).

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2), kadar pa je na podlagi člena 56(3) vložen dopustni ugovor, se sprejmejo brez uporabe postopka pregleda.

1.   Kadar Komisija na podlagi razpoložljivih informacij po preizkusu, izvedenem v skladu s členom 59, meni, da kateri koli od pogojev iz navedenega člena ni izpolnjen, z izvedbenimi akti zavrne zahtevek za registracijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

2.   Če ni nobenega dopustnega ugovora, Komisija z izvedbenimi akti in brez uporabe postopka iz člena 88(2) registrira zajamčeno tradicionalno posebnost.

3.   Kadar Komisija prejme dopustni ugovor, potem ko je končan postopek iz člena 61 in ob upoštevanju njegovega izida:

4.   Izvedbeni akti o registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti določajo vse pogoje, ki se uporabljajo za registracijo, in ponovno objavo, za namene obveščanja, specifikacije proizvoda, objavljene v skladu s členom 59(4) in spremenjene po postopku ugovora, v primeru sprememb, ki niso navedene v členu 61(7).

5.   Izvedbene uredbe Komisije o registraciji in izvedbeni sklepi Komisije o zavrnitvi se objavijo v seriji L Uradnega lista Evropske unije.

1.   Komisija z izvedbenimi akti in brez uporabe postopka iz člena 88(2) vzpostavi in vodi javno dostopen register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti. Podatki, vpisani v navedeni register po 13. maju 2024, morajo biti v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.   Komisija dokumentacijo o registraciji zajamčene tradicionalne posebnosti hrani v digitalni ali papirni obliki. V primeru preklica registracije Komisija dokumentacijo hrani nadaljnjih deset let.

3.   Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino in predstavitev registra Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Skupina proizvajalcev proizvoda, katerega ime je registrirana zajamčena tradicionalna posebnost, lahko vloži zahtevek za odobritev spremembe specifikacije proizvoda. Zahtevki vsebujejo opis zahtevanih sprememb in njihovo utemeljitev.

2.   Za postopek spremembe specifikacije proizvoda se smiselno uporablja postopek iz členov 56 do 64.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o postopku za spremembo specifikacije proizvoda.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za spremembo specifikacije proizvoda. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na ustrezno utemeljeno zahtevo države članice, tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom in s sedežem ali prebivališčem v tretji državi z izvedbenimi akti prekliče registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti v naslednjih primerih:

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti prekliče registracijo tudi na zahtevo proizvajalcev proizvoda, ki se trži pod registriranim imenom.

3.   Za postopek preklica se smiselno uporabljajo členi 56 do 62 in člen 64.

Ugovori so dopustni samo, če izkazujejo trajno trgovinsko odvisnost zadevne fizične ali pravne osebe v zvezi z registriranim imenom.

4.   Komisija se pred sprejetjem izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 posvetuje z organi zadevne države članice, organi zadevne tretje države, ali kadar je mogoče, s proizvajalcem iz tretje države, ki je prvotno vložil zahtevek za registracijo zajamčene tradicionalne posebnosti, razen če preklic neposredno zahtevajo navedeni prvotni vložniki. Posvetovanje traja vsaj en mesec.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahteve za preklic registracije zajamčene tradicionalne posebnosti.

6.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 5 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Registrirane zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene pred vsako zlorabo, posnemanjem ali namigovanjem, tudi če je zaščiteno ime prevedeno in tudi kadar so ti proizvodi uporabljeni kot sestavina, ali pred vsakršnimi drugimi praksami, ki bi lahko zavajale potrošnika.

2.   Imena, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode in živila na nacionalni ravni, ne smejo povzročiti zamenjave z registriranimi zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi.

3.   Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za proizvode, prodane na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.

4.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi postopkovne zahteve za zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih pravil o uporabi zajamčenih tradicionalnih posebnosti v imenu predelanih proizvodov v zvezi z uporabo primerljivih sestavin in meril za podelitev bistvenih značilnosti predelanim proizvodom.

1.   Določi se simbol Unije za proizvode, označene kot zajamčena tradicionalna posebnost. Označba „zajamčena tradicionalna posebnost“, kratica „ZTP“ in simbol Unije, ki se nanašajo na zajamčeno tradicionalno posebnost, se lahko uporabljajo samo za proizvode, proizvedene v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda. Uporabljajo se lahko tudi v informativne in izobraževalne namene, če ni verjetno, da bi taka uporaba zavajala potrošnika. Pri označevanju se lahko navede označba „zajamčena tradicionalna posebnost“ ali ustrezna kratica „ZTP“.

2.   Pri proizvodih s poreklom v Uniji, ki se tržijo kot zajamčena tradicionalna posebnost, registrirana v skladu s to uredbo, se pri označevanju in v oglaševalskem gradivu simbol Unije iz odstavka 2 prikaže skupaj z registriranim imenom v istem vidnem polju. Za registrirano zajamčeno tradicionalno posebnost se uporabljajo zahteve za označevanje iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1169/2011 za predstavitev obveznih podatkov.

3.   Simbol Unije se lahko uporabi pri označevanju zajamčenih tradicionalnih posebnosti, ki so proizvedene zunaj Unije.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične značilnosti simbola Unije ter tehnična pravila za njegovo uporabo in uporabo označbe in kratice na proizvodih, ki se tržijo kot zajamčena tradicionalna posebnost, vključno z jezikovnimi različicami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Ime, registrirano kot zajamčena tradicionalna posebnost, lahko uporablja vsaka fizična ali pravna oseba, ki trži proizvod, ki je v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.   Države članice zagotovijo, da so gospodarski subjekti vključeni v preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda, ki je vzpostavljeno v skladu s členom 72.

1.   Nadzor zajamčenih tradicionalnih posebnosti pomeni:

2.   Za namene tega poglavja izvrševanje vključuje vse ukrepe, s katerimi se zagotavlja skladnost s členi 68, 69 in 70 te uredbe.

3.   Pristojni organi, pooblaščena telesa in fizične osebe, na katere so bile prenesene nekatere naloge uradnega nadzora, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) 2017/625.

4.   Vsak gospodarski subjekt, ki želi sodelovati pri kateri koli dejavnosti, za katero velja ena ali več obveznosti iz specifikacije proizvoda, označenega kot zajamčena tradicionalna posebnost, o tem uradno obvesti pristojne organe, pooblaščena telesa ali fizične osebe iz odstavka 6, točki (a) in (b).

Države članice sestavijo seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo dejavnosti, za katere velja ena ali več obveznosti iz specifikacije proizvoda za proizvod, označen kot zajamčena tradicionalna posebnost, vpisan v register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti na njihovem ozemlju, in ga posodabljajo.

5.   Proizvajalci so odgovorni za lastni nadzor, ki zagotavlja, da so proizvodi, označeni kot zajamčene tradicionalne posebnosti, skladni s specifikacijo proizvoda, preden se dajo na trg.

6.   Poleg lastnega nadzora iz odstavka 5 pred dajanjem na trg proizvoda, označenega kot zajamčena tradicionalna posebnost, s poreklom iz Unije skladnost s specifikacijo proizvoda preveri:

7.   Za zajamčene tradicionalne posebnosti, ki označujejo proizvod s poreklom iz tretje države, skladnost s specifikacijo proizvoda pred dajanjem proizvoda na trg preveri:

Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda lahko nosijo gospodarski subjekti, pri katerih se navedeni nadzor izvaja. Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje stroškov preverjanja skladnosti s specifikacijo proizvoda.

8.   Države članice objavijo imena in naslove pristojnih organov, pooblaščenih teles in fizičnih oseb iz odstavka 6 za vsak proizvod, označen kot zajamčena tradicionalna posebnost, ter te informacije posodabljajo.

9.   Komisija objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov iz odstavka 7 ter te informacije redno posodablja.

10.   Komisija lahko vzpostavi digitalni portal, na katerem se objavijo imena in naslovi pristojnih organov, pooblaščenih teles in organov za certificiranje proizvodov ter fizičnih oseb iz odstavkov 6 in 7.

11.   Komisija sprejme izvedbene akte o obvestilih, ki jih morajo tretje države poslati Komisiji, tudi obvestilih o imenih in naslovih pristojnih organov in organov za certificiranje proizvodov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

12.   Komisija lahko z izvedbenimi akti in brez uporabe postopka iz člena 88(2) določi načine za objavo imen in naslovov pristojnih organov in pooblaščenih teles iz tega člena.

1.   Pooblaščena telesa iz člena 72(6), točka (b), in organi za certificiranje proizvodov iz člena 72(7), točka (b), morajo izpolnjevati tistega od naslednjih standardov, ki je relevanten za prenesene naloge, in biti akreditirani v skladu z njim:

2.   Akreditacijo iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ, priznan v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, ki je podpisnik večstranskega sporazuma v okviru Evropskega združenja za akreditacijo, ki zajema standarde iz odstavka 1, ali akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega dogovora o priznavanju v okviru Mednarodnega akreditacijskega foruma ali mednarodnega dogovora o priznavanju v okviru Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev, ki zajema standarde iz odstavka 1.

1.   Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za preverjanje in izvrševanje v zvezi z uporabo zajamčene tradicionalne posebnosti, potem ko je bil proizvod, označen z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, dan na trg, kar vključuje dejavnosti, kot so skladiščenje, tranzit, distribucija ali ponujanje v prodajo, vključno z elektronskim trgovanjem. Navedeni organi so lahko isti kot pristojni organi iz člena 72(6), točka (a). Uporaba zajamčene tradicionalne posebnosti se preveri na podlagi analize tveganja.

2.   Organi iz odstavka 1 zagotovijo skladnost s specifikacijo proizvoda za zadevno zajamčeno tradicionalno posebnost.

3.   Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da preprečijo ali ustavijo uporabo imen proizvodov ali storitev, proizvedenih, opravljenih ali trženih na njihovem ozemlju ali namenjenih za izvoz v tretje države, ki je v nasprotju z zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz člena 68.

4.   Organ ali organi, imenovani v skladu z odstavkom 1, omogočajo lažjo izmenjavo informacij med ustreznimi službami, agencijami in organi, kot so policija, agencije za boj proti ponarejanju, carina, uradi za intelektualno lastnino, organi na področju živilske zakonodaje in tržni inšpektorji, da bi zagotovili učinkovito izvrševanje.

1.   Vse informacije o oglaševanju, promociji in prodaji proizvodov, ki so dostopne osebam s sedežem v Uniji in ki so v nasprotju z zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti iz člena 68 te uredbe, se štejejo za nezakonito vsebino, kot je opredeljena v členu 3, točka (h), Uredbe (EU) 2022/2065.

2.   Ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi držav članic lahko v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2065 izdajo odločbo o ukrepanju zoper nezakonito vsebino iz odstavka 1 tega člena.

1.   Države članice si medsebojno pomagajo pri izvajanju nadzora in izvrševanju iz tega poglavja v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) 2017/625.

2.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o naravi in vrsti informacij, ki se izmenjujejo med državami članicami, ter načinih izmenjevanja teh informacij za namene nadzora in izvrševanja iz tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Gospodarski subjekt, za čigar proizvod se po preverjanju skladnosti iz člena 72 ugotovi, da je skladen s specifikacijo proizvoda za zajamčeno tradicionalno posebnost, zaščiteno v skladu s to uredbo, je na zahtevo in odvisno od sistema, ki se uporablja v zadevni državi članici, upravičen do:

2.   Potrdilo o skladnosti in uvrstitev na seznam iz odstavka 1, točka (a) oziroma (b), se redno posodabljata na podlagi analize tveganja.

3.   Gospodarskemu subjektu, ki ni več upravičen do potrdila o skladnosti ali je bil umaknjen s seznama, ni dovoljeno še naprej prikazovati ali uporabljati potrdila o skladnosti ali uvrstitve na seznam.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o predlogi in vsebini potrdila o skladnosti in uvrstitvi na seznam, ter okoliščinah in predlogah, v katerih jih morajo gospodarski subjekti ali trgovci dati na voljo za namene nadzora ali pri poslovanju, tudi v primeru enakovrednega potrdila glede proizvodov s poreklom iz tretjih držav. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Države članice lahko ohranijo nacionalna pravila o neobveznih navedbah in shemah kakovosti, ki niso zajeti v tej uredbi, pod pogojem, da so takšna pravila v skladu s pravom Unije.

2.   Komisija lahko vzpostavi in zagotavlja podporo za digitalni sistem za vključitev navedb in shem iz odstavka 1, da bi spodbudila poznavanje proizvodov in shem po vsej Uniji. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tehnične podrobnosti, potrebne za priglasitev neobveznih navedb kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

1.   Neobvezne navedbe kakovosti izpolnjujejo naslednja merila:

2.   Neobvezne navedbe kakovosti, ki opisujejo tehnične lastnosti proizvoda z namenom uveljavitve obveznih tržnih standardov in niso namenjene obveščanju potrošnikov o navedenih lastnostih proizvoda, ne spadajo na področje uporabe tega poglavja.

3.   Neobvezne navedbe kakovosti izključujejo neobvezne rezervirane navedbe, ki podpirajo in dopolnjujejo posebne tržne standarde, določene na podlagi sektorja ali kategorije proizvoda.

4.   Da bi upoštevali posebne značilnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil o merilih iz odstavka 1 tega člena.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o predlogah, postopkih ali drugih tehničnih podrobnostih, potrebnih za uporabo tega poglavja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

6.   Komisija pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov v skladu z odstavkoma 4 in 5 upošteva vse ustrezne mednarodne standarde.

1.   Kot neobvezni izraz kakovosti se uvede izraz „gorski proizvod“. Rezervira se kot sestavljeni izraz. Uporablja se le za opis proizvodov, ki so namenjeni za prehrano ljudi iz Priloge I k PDEU ter pri katerih:

2.   Za namene tega člena so gorska območja v Uniji območja, razmejena na podlagi člena 32(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

Pri proizvodih iz tretjih držav gorska območja vključujejo območja, ki jih je kot taka uradno določila zadevna tretja država ali ki izpolnjujejo merila, enakovredna tistim iz člena 32(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.   V ustrezno utemeljenih primerih ter da bi upoštevali naravne omejitve, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo na gorskih območjih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo odstopanj od pogojev iz odstavka 1 tega člena, zlasti pogojev, pod katerimi je dovoljeno, da surovine ali krma izvirajo zunaj gorskih območij, pogojev, pod katerimi lahko predelava proizvodov poteka zunaj gorskih območij na geografskem območju, ki se opredeli, in opredelitve tega geografskega območja.

4.   Da bi upoštevali naravne omejitve, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo na gorskih območjih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe glede uvedbe metod proizvodnje in drugih meril, ki so pomembna za uporabo neobvezne navedbe kakovosti iz odstavka 1 tega člena.

1.   Neobvezne navedbe kakovosti se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z ustreznimi pogoji uporabe.

2.   Določbe tega poglavja ne posegajo v uporabo pravil Unije ali nacionalnih pravil, ki urejajo intelektualno lastnino, in zlasti pravil v zvezi z označbami porekla, geografskimi označbami in znamkami ter v pravice, ki jih ta pravila zagotavljajo.

3.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila uporabe neobveznih navedb kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 88(2).

4.   Države članice na podlagi analize tveganja izvajajo nadzor za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz tega poglavja in v primeru kršitve naložijo ustrezne upravne kazni.