This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32024D1974
Commission Implementing Decision (EU, Euratom) 2024/1974 of 12 July 2024 establishing the framework for allocating costs related to borrowing and debt management operations under the diversified funding strategy
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1974 z dne 12. julija 2024 o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1974 z dne 12. julija 2024 o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja
C/2024/1520
UL L, 2024/1974, 18.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1974/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
Uradni list |
SL Serija L |
2024/1974 |
18.7.2024 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2024/1974
z dne 12. julija 2024
o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 220a(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila v Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 uvedena diverzificirana strategija financiranja kot enotna metoda financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga s strani Komisije. Diverzificirana strategija financiranja se, razen v ustrezno utemeljenih primerih, uporablja za programe finančne pomoči, za katere so temeljni akti začeli veljati 9. novembra 2022 ali pozneje. |
(2) |
Komisija bi morala določiti potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Za njeno izvajanje je treba sprejeti sklop pravil, da se določi, kako se bodo zadevni stroški razporejali med relevantne programe finančne pomoči, kar bi moralo zagotoviti, da bodo vsi stroški Unije, ki se nanašajo na finančno pomoč, bremenili upravičence do prihodkov iz najemanja posojil. |
(3) |
Metodologija razporejanja stroškov, povezanih z izvajanjem diverzificirane strategije financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU, je bila [prvič] določena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1095 (3). Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2022/2545 (4) so se navedene ureditve razširile na vse operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja v skladu s členom 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, in sicer s ciljno usmerjenimi prilagoditvami metodologije razporejanja stroškov. |
(4) |
V skladu s členom 220(5), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in v skladu s proračunskima načeloma dobrega finančnega poslovodenja in ravnotežja proračuna bi morali obveznost kritja stroškov v zvezi s finančno pomočjo nositi upravičenci do finančne pomoči. Vse stroške bi bilo treba naložiti upravičencem na podlagi enotne metodologije razporejanja stroškov, ki zagotavlja pregledno in sorazmerno razporejanje stroškov. |
(5) |
Metodologija razporejanja stroškov bi morala onemogočiti navzkrižno subvencioniranje stroškov med kategorijami upravičencev. Stroške posojil bi bilo treba v celoti pripisati upravičencem do teh posojil, stroške nepovratnih oblik podpore pa, kadar je ustrezno, splošnemu proračunu Unije, in sicer na podlagi dejanskih stroškov zbiranja in izplačila ustreznega deleža prihodkov različnim upravičencem. Metodologija bi morala zajemati vse stroške, ki jih ima Unija zaradi operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, vključno z vsemi upravnimi stroški, in bi morala zagotoviti, da se za vsako izplačilo izračunajo različne kategorije stroškov. |
(6) |
Da se zagotovi poštena in enaka obravnava upravičencev, bi bilo treba uporabljati skupno in enotno metodologijo za stroške za vse vrste izplačil, in sicer za tista, ki se odplačajo iz splošnega proračuna Unije, in tista, ki jih odplačajo upravičenci. Stroške bi bilo treba upravičencem pripisati na podlagi deleža prejetih prihodkov. |
(7) |
Ta metodologija razporejanja stroškov bi morala razlikovati med tremi kategorijami stroškov: stroški financiranja, stroški upravljanja likvidnosti in upravnimi stroški. Stroški financiranja izhajajo iz obresti in drugih stroškov, ki jih mora Komisija plačati za različne instrumente, izdane za financiranje zadevnih izplačil. Stroški upravljanja likvidnosti nastanejo na osnovi zneskov, ki se začasno izdajo in vodijo na računih likvidnosti kot rezerva za kritje prihodnjih plačil. Ti tekoči operativni režijski stroški so bistvena značilnost diverzificirane strategije financiranja in bi jih bilo treba pravično porazdeliti med vse upravičence. Tretja stroškovna kategorija so upravni stroški za vzdrževanje tehnične in operativne zmogljivosti za izvajanje diverzificirane strategije financiranja, ki izhajajo neposredno iz izvajanja navedene strategije. |
(8) |
Če sta trajanje in struktura programov finančne pomoči, ki se financirajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, drugačna kot pri instrumentu NextGenerationEU in posojilih na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta (5), je primerno, da se s spremembo metodologije razporejanja stroškov omogoči dodatna prožnost. Izvedbeni sklep (EU, Euratom) 2022/2545 določa, da je treba v primeru vzpostavitve novih programov finančne pomoči z drugačnim trajanjem in strukturo pregledati ustreznost metodologije za izračun stroškov NextGenerationEU. |
(9) |
Za zagotovitev želene prožnosti bi morala metodologija razporejanja stroškov vključevati koncept programskih razdelkov za organizacijo in spremljanje dodeljevanja izplačil in povezanih instrumentov financiranja po programih. To bi omogočilo dodeljevanje instrumentov financiranja glede na finančne značilnosti posameznih programov in zagotovilo prilagojeno upravljanje obveznosti z umerjeno izbiro zapadlosti. Uvedba programskih razdelkov bi preprečila navzkrižno subvencioniranje stroškov med programi. |
(10) |
To bi moralo biti poleg tega usklajeno z okvirom sistema upravljanja, vzpostavljenim z Izvedbenim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2023/2825 (6), ki določa, da se pripisovanje instrumentov financiranja programom določi ob upoštevanju zadevnih ciljev glede zapadlosti in specifičnih omejitev različnih programov. |
(11) |
Cilj glede povprečne zapadlosti in okvirni zneski operacij financiranja bi morali biti za vsak program navedeni v sklepih o načrtu financiranja, sprejetih na podlagi člena 4 Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2023/2825. Cilji za posamezen program v okviru splošnih omejitev, določenih v letnem sklepu o najemanju posojil, zagotavljajo nezavezujočo usmeritev glede ravni, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja financiranja, ob predpostavki, da potrebe po financiranju ostanejo nespremenjene. V obdobju oblikovanja programskega oziroma časovnega razdelka se lahko tehtana povprečna zapadlost instrumentov financiranja na program razlikuje od cilja ob koncu obdobja. Komisija bi morala instrumente financiranja dodeliti različnim razdelkom v ustreznih šestmesečnih obdobjih, pri čemer bi morala upoštevati preostale transakcije najemanja posojil, ki so načrtovane za preostanek obdobja financiranja. Pri tem bi morala Komisija po svojih najboljših močeh zagotoviti pravično doseganje različnih ciljev glede povprečne zapadlosti za vsak program finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in nepovratne podpore na podlagi člena 5(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (7) v celotnem obdobju financiranja. Komisija bi morala pri izvajanju operacij najemanja posojil dati prednost doseganju najugodnejših pogojev, pravično doseganje zadevnih ciljev povprečne zapadlosti v vseh programskih razdelkih na ravni dodelitve pa bi moralo biti sekundarni cilj. Komisija bi morala redno posodabljati in spremljati doseganje teh ciljev. |
(12) |
Ob začetku veljavnosti vsakega novega programa finančne pomoči, financiranega s transakcijami, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, bi bilo treba vzpostaviti programski razdelek. Programski razdelki bi morali biti namenjeni bodisi enemu samemu upravičencu bodisi več upravičencem, odvisno od tega, ali temeljni akt programa predvideva samo enega ali več upravičencev do finančne pomoči. |
(13) |
Za programe, ki omogočajo dodelitev finančne pomoči več kot enemu upravičencu, bi bilo treba izplačila in povezane instrumente financiranja v namenskem programskem razdelku dodatno razdeliti v časovne razdelke, da se zagotovi, da so stroški financiranja, ki se zaračunajo izplačilu navedenemu upravičencu, tesno povezani s prevladujočimi tržnimi obrestnimi merami v času izplačila. Stroški financiranja se stabilizirajo ob koncu časovnega razdelka. |
(14) |
Programskega oddelka, povezanega s programom finančne pomoči, namenjenim enemu samemu upravičencu, ni nujno razdeliti na časovne oddelke, saj vsi stroški bremenijo istega upravičenca. |
(15) |
Dodajanje programskih razdelkov na podlagi tega sklepa ne bi smelo vplivati na obstoječo razporeditev stroškov za kateri koli program, za katerega se že uporablja obstoječa metodologija razporejanja stroškov. Da se to doseže, bi bilo treba izplačila, izvedena pred začetkom veljavnosti tega sklepa, na podlagi instrumenta NextGenerationEU, Uredbe (EU) 2022/2463 in katerega koli drugega programa CAM, ki je veljal pred začetkom veljavnosti Sklepa, ter instrumente financiranja, ki so že bili dodeljeni obstoječim časovnim razdelkom na podlagi Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2022/2545, združiti v namenski programski razdelek za prejšnje programe s časovnimi razdelki. Tak programski razdelek za prejšnje programe bi moral vključevati vse časovne razdelke, ki so že vzpostavljeni za financiranje teh programov, ter vsa prihodnja izplačila in povezane instrumente financiranja v zvezi s temi programi. S tem se bo zagotovilo, da novi pristop ne bo vplival na razporeditev stroškov, ki jih ima Komisija na podlagi obstoječe metodologije razporejanja. |
(16) |
Izračun stroškov financiranja, ki izhajajo iz transakcij najemanja posojil, bi bilo treba izpeljati iz stroškov, ki nastanejo pri vseh operacijah najemanja posojil v programskem razdelku, v primeru programa z več upravičenci pa v vsakem ustreznem časovnem razdelku. Kadar se stroški razporedijo upravičencem iz istega razdelka, bi bilo treba upravičence do posojil oziroma splošni proračun Unije, kar zadeva zunanje namenske prejemke na podlagi člene 3(1) Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (8), bremeniti enako. Ta metoda, po kateri se stroški določajo v celotnem trajanju programa oziroma časovnega razdelka, preprečuje naključnost, ki je značilna za tradicionalno vzajemno (back-to-back) metodo, po kateri so stroški za vsakega posameznega upravičenca odražali pogoje, ki jih je bilo mogoče dobiti na dan, ko je bilo posojilo najeto. |
(17) |
Programski razdelek bi moral biti aktiven v celotnem obdobju, v katerem se izvajajo izplačila v okviru namenskega programa. V programskem razdelku programa z več upravičenci bi moral biti v danem trenutku aktiven le en časovni razdelek. Vzpostavljeni časovni razdelki bi morali praviloma trajati šest mesecev z začetkom 1. januarja ali 1. julija. Pri programskih razdelkih za prejšnje programe bi moral prvi časovni razdelek zajemati obdobje od 1. junija 2021 do 31. decembra 2021, tj. časovni okvir za začetek operacij financiranja NextGenerationEU. Praviloma bi bilo treba prvi časovni razdelek danega programa ustvariti v obdobju izvedbe prvega izplačila. Vsak časovni oziroma programski razdelek bi moral ostati aktiven, dokler se znesek dolgoročnega financiranja, ki mu je dodeljeno, ne ujema z zneskom izplačil. Vendar bi moral v primeru neujemanja ob koncu šestmesečnega obdobja časovni razdelek ostati aktiven, dokler se ne doseže ujemanje zneska izplačil in dolgoročnega financiranja. V tem primeru bi moralo biti mogoče začasno nadaljevati dodeljevanje izplačil aktivnemu časovnemu razdelku, hkrati pa instrumente financiranja pripisovati naslednjemu časovnemu razdelku. |
(18) |
Medtem ko lahko stroški financiranja v obdobju, v katerem je programski oddelek ali, če je ustrezno, časovni razdelek aktiven, variirajo zaradi razlik v pogojih financiranja, na katere Komisija ne more vplivati, bi morala Komisija upravljati operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, da bi zagotovila, da vsak programski razdelek in, če je ustrezno, časovni razdelek dosežeta svoj cilj zapadlosti v primerljivi meri, pri čemer bi morala vedno dati prednost doseganju najugodnejših pogojev za vse programe. |
(19) |
Strategija Komisije za financiranje omogoča boljše obvladovanje obrestnega tveganja in drugih finančnih tveganj. Obrestne mere, ki se zaračunavajo upravičencem do posojil, naj bi bile sicer stabilne, vendar bi lahko bili ob zamenjavi zapadlih dolgoročnih instrumentov financiranja potrebni občasni malenkostni ponovni izračuni obrestnih mer. Komisija bo po potrebi razvila svojo zmogljivost za uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, da bo lahko upravljala morebitno preostalo obrestno tveganje in upravičencem ponudila možnost posojil s fiksno obrestno mero. Stroške teh instrumentov s fiksno obrestno mero bi morali kriti v celoti in izključno upravičenci, ki uporabljajo to možnost. |
(20) |
Zneski izplačil v posameznem programskem razdelku ali, če je ustrezno, v posameznem časovnem razdelku bi morali biti enaki znesku dolgoročnih instrumentov financiranja, pripisanih navedenemu programskemu oziroma časovnemu razdelku. V večini primerov bi se moralo za razdelke programov z več upravičenci izplačilo prihodkov izvesti v istem časovnem razdelku kot izdaja dolgoročnih instrumentov financiranja, uporabljenih za zbiranje prihodkov, ter se tudi pripisati istemu časovnemu razdelku. Vendar bi lahko nepredvidene zamude pri izplačilih privedle do primerov, ko so prihodki iz dolgoročnega financiranja zbrani, vendar jih ni mogoče izplačati, kot je bilo prvotno načrtovano. To možnost bi bilo treba upoštevati pri dodelitvi izplačil različnim časovnim razdelkom. |
(21) |
Primerno je tudi v predhodnem časovnem razdelku omogočiti predvidevanje potreb po izplačilih, ki nastanejo zgodaj v naslednjem časovnem razdelku. Za odziv na take primere in zagotovitev financiranja pod ugodnimi pogoji bi morala obstajati možnost, da se dolgoročni instrumenti financiranja pripišejo naslednjemu časovnemu razdelku. |
(22) |
Zmožnost upravljanja likvidnosti operacij financiranja z dostopanjem do kratkoročnega najemanja posojil in vzdrževanjem denarnih sredstev za bonitetne namene je osrednja in glavna značilnost diverzificirane strategije financiranja. To upravljanje likvidnosti bi moralo Komisiji omogočiti, da izpolni vse potrebe po plačilih in prilagodi izdajanje tržnim pogojem. Primerno je določiti metode za izračun stroškov, povezanih z upravljanjem likvidnosti, iz členov 6 in 8 Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2023/2825. Te bi morale zajemati stroške, ki izhajajo iz izdaje kratkoročnih instrumentov financiranja, z začasno hrambo nekaterih prihodkov na likvidnostnem računu, da se zagotovi zmožnost izvedbe vseh plačil na zahtevo ter upravljanje obrestnih in drugih finančnih tveganj. Stroške, ki nastanejo v zvezi s ponovnimi odkupi in/ali lastništvom obveznic za namene upravljanja likvidnosti, bi bilo prav tako treba obravnavati kot stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi se morala vzpostaviti podlaga za izračun teh stroškov likvidnosti ter za njihovo pošteno in pravično obračunavanje vsem zadevnim upravičencem do prihodkov v zadevnem letu. |
(23) |
Operacije upravljanja likvidnosti bi morale prispevati k zmanjšanju stroškov upravljanja likvidnosti, ki lahko nastanejo pri vzdrževanju denarnih sredstev za bonitetne namene. Donosnost naložb imetij likvidnosti, ki izhaja iz zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu, bi morala zajemati dnevne obresti v zvezi z vsako transakcijo in morebitno provizijo za trgovanje ali ažio/disažio. Donosnost naložb pri teh operacijah bi morala biti vsota stroškov izdaje in imetja take likvidnosti, pri čemer bi bilo treba donosnost naložb takih imetij četrtletno sorazmerno pripisati neporavnanim izplačilom. |
(24) |
Izplačila, ki so višja od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, dodeljenih posameznemu programskemu razdelku oziroma, če je ustrezno, posameznemu časovnemu razdelku, ali plačila obresti, bi lahko povzročila likvidnostni primanjkljaj v navedenem razdelku. Izplačila, ki so nižja od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, dodeljenih posameznemu programskemu razdelku ali, če je ustrezno, posameznemu časovnemu razdelku, ali odplačila, bi lahko povzročila likvidnostni presežek. Izravnava teh likvidnostnih presežkov ali primanjkljajev je neizogibna zahteva za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Teh stroškov se ne bi smelo obračunavati v okviru zadevnih razdelkov, temveč bi jih bilo treba iz njih izločiti in jih upravljati kot ločene režijske stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za razdruževanje stroškov, ki izhajajo iz likvidnostnih primanjkljajev ali presežkov, da bi se lahko absorbirali v širšem programu financiranja v obliki stroškov upravljanja likvidnosti. Komisija bi morala za izravnavo morebitnih pozitivnih ali negativnih stanj denarnih sredstev v programskih razdelkih programov z enim upravičencem ali v časovnih razdelkih programov z več upravičenci glede na skupni znesek izplačil uporabiti razdelek za upravljanje likvidnosti. |
(25) |
Za izvajanje diverzificirane strategije financiranja so potrebne nove zmogljivosti, da se pridobi najugodnejši dostop do kapitalskih trgov ter zagotovi stalno in učinkovito vzdrževanje takšne infrastrukture. To vključuje stroške, ki so potrebni za vodenje računov likvidnosti, pridobitev zmogljivosti za vodenje dražb za obveznice in menice EU ter vzpostavitev novih notranjih zmogljivosti za obdelavo podatkov. Takšne stroške, ki izhajajo neposredno iz izvajanja operacij najemanja posojil in izplačil, bi bilo treba obravnavati kot režijske stroške, ki razlikujejo med stroški, povezanimi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem infrastrukture za najemanje posojil in izplačila. Ti stroški bi morali biti zajeti v stroških storitev za upravne režijske stroške. |
(26) |
Stroški storitev za upravne režijske stroške združujejo vse upravne stroške, nastale neposredno pri izvajanju diverzificirane strategije financiranja. Ti stroški nastanejo bodisi kot stroški vzpostavitve, povezani z enkratnimi stroški izgradnje operativnih zmogljivosti, bodisi kot ponavljajoči se stroški, tj. neizogibni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati operacijam najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in ki nastanejo periodično. Medtem ko so ponavljajoči se stroški redni letni stroški, ki se zaračunajo za izplačila v danem letu, bi bilo treba stroške vzpostavitve pripisati kot enkratne stroške. |
(27) |
Stroški, povezani z vzpostavitvijo in gradnjo zmogljivosti teh operacij, so nastali od leta 2021 in so že bili naloženi upravičencem programov finančne podpore NextGenerationEU prek posebnih režijskih stroškov vzpostavitve. Zato upravičenci do drugih programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 ne bi smeli nositi stroškov, povezanih s to prejšnjo gradnjo zmogljivosti, temveč le prihodnje odhodke, povezane z vzdrževanjem te infrastrukture ali njenim prihodnjim razvojem. Delež upravnih stroškov programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, razen instrumenta NextGenerationEU, bi bilo treba določiti z deležem programa v prihodkih, zbranih prek diverzificirane strategije financiranja v letu, v katerem so nastali ustrezni upravni stroški. |
(28) |
Upravni stroški, vključeni v stroške storitev za upravne režijske stroške, bi morali biti omejeni na zaključen seznam upravičenih stroškov, ki so neposredno povezani z diverzificirano strategijo financiranja. Pogodbeni honorarji za zaposlitev zunanjih svetovalcev so del seznama upravičenih upravnih odhodkov na podlagi dogovorov, sklenjenih v okviru letnega proračuna za leto 2023. Razširitev seznama upravičenih upravnih odhodkov je bila organom držav članic sporočena pred sprejetjem tega sklepa. Združeni stroški storitev za upravne režijske stroške predstavljajo zelo omejen delež združenih stroškov operacij diverzificirane strategije financiranja. |
(29) |
Postopek naknadnega izdajanja računov je zasnovan tako, da se zagotovi povračilo stroškov v naslednjem letu in do trenutka, ko stroški ne nastajajo več zaradi operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in plačil v okviru diverzificirane strategije financiranja. |
(30) |
Unija lahko izjemoma krije stroške obresti in upravne stroške, povezane z najemanjem in dajanjem posojil, kot so posojila za finančno pomoč Ukrajini, odobrena na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 in Uredbe (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Glede na Uredbo (EU) 2022/2463 se potrebna sredstva zagotovijo s prispevki držav članic v skladu s členom 5(1) navedene uredbe, kolikor se ti stroški ne krijejo z drugimi sredstvi. V takem primeru bi moralo biti izdajanje računov za te stroške usklajeno z izdajanjem računov za stroške v zvezi z izplačili kot zunanjimi namenskimi prejemki na podlagi člena 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 in združeno po četrtletjih. |
(31) |
Komisija bi morala za vsako izplačilo izdati potrditveno obvestilo, vključno z nepovratno podporo v smislu člena 2(2), točki (a) in (c), Uredbe 2020/2094, vračljivo podporo državam članicam v smislu člena 2(2), točka (b), Uredbe 2020/2094 in posojili državi članici ali tretji državi v okviru programov finančne pomoči s področja uporabe člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. |
(32) |
Posojila v okviru diverzificirane strategije financiranja bi bilo treba izvajati pod standardnimi finančnimi pogoji (struktura zapadlosti in odplačevanja) za vsako izplačilo, ki spada v isti program pomoči, pod pogojem, da so združljiva z diverzificirano strategijo financiranja. Pri nepovratni podpori bi moralo biti potrditveno obvestilo glavni podporni element, ki določa te finančne pogoje za splošni proračun Unije. V potrditvenem obvestilu se priglasitev stroškov določi na podlagi zadevnih finančnih pogojev. Ti pogoji bi morali vključevati datum izplačila, znesek finančne podpore, datum stroškov financiranja in datum zapadlosti. Potrditveno obvestilo je bistvena podlaga za proračunsko načrtovanje, finančne tokove in obračunavanje nepovratne podpore EU. |
(33) |
V sporazume o posojilih bi moral biti vključen sklic na ta sklep kot na metodo za izračun in zaračunavanje stroškov posojil. |
(34) |
Ta sklep bi se moral uporabljati za vse transakcije najemanja posojil in izplačila v okviru programa NextGenerationEU, vključno s tistimi, ki so bili izvedeni pred začetkom njegove veljavnosti. |
(35) |
Ker je treba med drugimi prednostnimi nalogami politike julija 2024 nujno zagotoviti pomoč Ukrajini v okviru instrumenta za Ukrajino na najustreznejši in najugodnejši način, bi moral ta sklep začeti veljati čim prej – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
POGLAVJE 1
Predmet urejanja, opredelitev pojmov in splošna pravila
Člen 1
Predmet urejanja, področje uporabe in vodilno načelo
1. Ta sklep določa eno in enotno metodologijo za razporejanje stroškov, nastalih zaradi operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki se izvajajo v okviru programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ter nepovratne podpore na podlagi člena 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 (v nadaljnjem besedilu: programi CAM).
2. Pri izvajanju metodologije razporejanja stroškov se upoštevata načeli poštene in pravične obravnave, pri čemer se zagotovi, da so stroški razporejeni na podlagi relativnega deleža prejete podpore.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1) |
„upravičenec“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki je stranka sporazuma o posojilih v okviru programa CAM, ali splošni proračun Unije za nepovratno podporo na podlagi člena 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053; |
(2) |
„izplačilo“ pomeni prenos prihodkov, pridobljenih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga, za financiranje vračljive ali nepovratne podpore upravičencu; |
(3) |
„finančni instrumenti“ pomenijo obveznice, dolžniške vrednostne papirje, komercialne zapise, menice EU in druge ustrezne kratko- in/ali dolgoročne finančne transakcije v okviru diverzificirane strategije financiranja; |
(4) |
„obrestno obdobje“ pomeni obdobje dvanajstih (12) mesecev ali drugo tako obdobje, ki se lahko določi v potrditvenem obvestilu in ki se začne na datum izplačila ali datum prejšnjega plačila obresti; |
(5) |
„upravljanje likvidnosti“ pomeni upravljanje denarnih tokov, povezanih z instrumenti financiranja in izplačili; |
(6) |
„sporazum o posojilu“ pomeni sporazum o podpori v obliki posojila med Evropsko unijo, ki jo zastopa Komisija, in upravičencem v okviru programa CAM; |
(7) |
„operacije najemanja posojil“ pomenijo operacije iz člena 2(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2023/2825; |
(8) |
„operacije upravljanja dolga“ pomenijo operacije iz člena 2(2) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2023/2825; |
(9) |
„operacije upravljanja likvidnosti“ pomenijo operacije iz člena 2(3) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2023/2825; |
(10) |
„kratkoročno financiranje“ pomeni financiranje iz člena 2(16) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2023/2825; |
(11) |
„dolgoročno financiranje“ pomeni financiranje iz člena 2(10) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2023/2825; |
(12) |
„program z enim upravičencem“ pomeni program CAM, katerega temeljni akt omogoča izplačilo posojil ali nepovratnih sredstev enemu upravičencu; |
(13) |
„program z več upravičenci“ pomeni program CAM, katerega temeljni akt omogoča izplačilo posojil ali nepovratnih sredstev več kot enemu upravičencu; |
(14) |
„program NextGenerationEU“ oziroma „NextGenerationEU“ pomeni vsak program, ki se financira na podlagi člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094, kolikor se z njim izvajajo ukrepi iz člena 1(2) navedene uredbe; |
(15) |
„posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost“ (v nadaljnjem besedilu: posojila RRF) pomenijo podporo v obliki posojil na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (10); |
(16) |
„instrument za Ukrajino“ pomeni instrument, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2024/792 za zagotavljanje podpore Ukrajini v obdobju 2024–2027; |
(17) |
„makrofinančna pomoč +“ pomeni instrument, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2022/2463 za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023. |
Člen 3
Vrste stroškov
Določijo se naslednje kategorije stroškov:
(a) |
stroški financiranja; |
(b) |
stroški upravljanja likvidnosti; |
(c) |
stroški storitev za upravne režijske stroške. |
POGLAVJE 2
Stroški financiranja in stroški upravljanja likvidnosti
Člen 4
Oblikovanje programskih razdelkov in časovnih razdelkov
1. Posamezen programski razdelek zajema en program CAM. Oblikuje se po začetku veljavnosti vsakega programa CAM.
2. Vsak programski razdelek za program z več upravičenci vključuje tudi časovne razdelke. Posamezen časovni razdelek zajema šestmesečno obdobje z začetkom 1. januarja ali 1. julija. Ko začne veljati nov program CAM, pade prvi časovni razdelek v šestmesečno obdobje, v katerem se izvrši prvo izplačilo, in se konča 30. junija ali 31. decembra. V vsakem programskem razdelku je v danem trenutku aktiven le en časovni razdelek, razen odstopanja iz člena 5(6) tega sklepa.
3. Vsak časovni razdelek ostane aktiven, dokler znesek izplačil finančne pomoči ni enak znesku ustreznih dolgoročnih instrumentov financiranja, ki so mu dodeljeni.
4. Programski razdelki za programe z enim upravičencem ne vključujejo časovnih razdelkov.
5. Programski razdelki ostanejo aktivni, dokler skupni znesek izplačil finančne pomoči ni enak skupnemu znesku ustreznih dolgoročnih instrumentov financiranja, ki so jim dodeljeni.
Člen 5
Dodeljevanje instrumentov financiranja in izplačil programskim razdelkom in časovnim razdelkom
1. Izplačila v okviru danega programa CAM in z njim povezani instrumenti financiranja, ki so mu dodeljeni, se pripišejo programskemu razdelku, vzpostavljenemu za navedeni program CAM. Izplačila v okviru danega programa z več upravičenci in z njim povezani instrumenti financiranja se pripišejo časovnemu razdelku, ki je aktiven v trenutku izplačila.
2. Izplačilo ostane pripisano istemu programskemu oziroma časovnemu razdelku v zvezi z vsemi neporavnanimi zneski, ki jih je treba še odplačati.
3. Dolgoročni instrumenti financiranja, razen instrumentov iz odstavka 7, se pripišejo programskim razdelkom in, če je ustrezno, časovnim razdelkom, ki so aktivni v trenutku sklenitve operacije najemanja posojil, ki je podlaga zanje.
4. Vendar se lahko instrumenti financiranja, katerih prihodki se zbirajo za financiranje izplačila v naslednjem časovnem razdelku, pripišejo zadevnemu časovnemu razdelku.
5. Če znesek izplačil ob koncu šestmesečnega obdobja časovnega razdelka presega znesek dolgoročnih instrumentov financiranja, se dolgoročni instrumenti financiranja na podlagi operacij najemanja posojil po koncu šestmesečnega obdobja časovnega razdelka pripišejo navedenemu časovnemu razdelku, dokler znesek dolgoročnih instrumentov financiranja ni enak znesku izplačil v navedenem časovnem razdelku.
6. Pripis dolgoročnih instrumentov financiranja programskemu oziroma časovnemu razdelku se izvede v trenutku, ko se izvede transakcija, pri čemer se v največji možni meri zagotovi pravično doseganje različnih ciljev glede povprečne zapadlosti za vsak program CAM v tekočem obdobju financiranja in ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
(a) |
združenih zneskov in ciljev glede povprečne zapadlosti, načrtovanih v okviru diverzificirane strategije financiranja, kot je določeno v sklepih, sprejetih na podlagi člena 4 Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2023/2825; |
(b) |
vseh zahtev, ki izhajajo iz temeljnih aktov za posamezne programe, zlasti zgornje meje povprečne zapadlosti za vsak program CAM in najvišjega zneska obveznosti, ki jih je splošni proračun Unije v danem letu v okviru navedenega programa CAM sposoben prevzeti; |
(c) |
zapadlosti posojil, določenih v sporazumih o posojilih, sklenjenih med Unijo, ki jo zastopa Komisija, in upravičencem; |
(d) |
vsake pomembne posodobitve financiranja ali načrtovanja izplačil iz sklepa na podlagi člena 4 Izvedbenega sklepa (EU, Euratom) 2023/2825. |
7. Vsak dolgoročni instrument financiranja ostane delno ali v celoti pripisan istemu programskemu oziroma časovnemu razdelku v zvezi z vsemi neporavnanimi zneski, ki jih je treba še odplačati.
8. Z odstopanjem od odstavka 1, kadar hipotetični znesek dolgoročnih instrumentov financiranja, pripisanih predhodnemu časovnemu razdelku istega programskega razdelka, presega znesek izplačil, pripisanih navedenemu razdelku v skladu z navedenim odstavkom, se izplačila še naprej dodeljujejo navedenemu časovnemu razdelku, ki bo zato ostal aktiven, dokler znesek izvedenih izplačil ni enak znesku dolgoročnih instrumentov financiranja.
9. Dolgoročni instrumenti financiranja, ki nadomestijo dolgoročne instrumente financiranja, ki se bližajo zapadlosti, se pripišejo istemu programskemu oziroma časovnemu razdelku. V primeru neujemanja med datumom zapadlosti dolgoročnega instrumenta, ki se bliža zapadlosti, in datumom najema posojil dolgoročnega instrumenta, ki ga nadomešča, se uporablja člen 7.
Člen 6
Razdelek za upravljanje likvidnosti
1. Razdelek za upravljanje likvidnosti deluje, dokler niso operacije najemanja posojil, odobrene v programih CAM, v celoti poplačane.
2. Kratkoročni instrumenti financiranja, operacije upravljanja likvidnosti in operacije upravljanja dolga ter stroški, ki izhajajo iz njih, se pripišejo razdelku za upravljanje likvidnosti.
Člen 7
Izravnava likvidnostnih stanj
1. Raven imetij likvidnosti v katerem koli programskem razdelku oziroma časovnem razdelku se izračuna dnevno kot razlika med prilivi in odlivi, kot je določeno v koraku 3 točke 1 Priloge.
2. Vsi pozitivni zneski iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: likvidnostni presežek) se dnevno razporedijo iz zadevnega programskega oziroma časovnega razdelka v razdelek za upravljanje likvidnosti, kot je določeno v koraku 4 točke 1 Priloge, in sicer na stroške financiranja zadevnega programskega oziroma časovnega razdelka na ta dan.
3. Vsi zneski, ki ustrezajo negativnemu znesku iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: likvidnostni primanjkljaj), se dnevno razporedijo iz razdelka za upravljanje likvidnosti in pripišejo ustreznemu programskemu oziroma časovnemu razdelku, kot je določeno v koraku 6 točke 1 Priloge, in sicer na stroške financiranja razdelka za upravljanje likvidnosti, vključno z vsemi prerazporeditvami iz odstavka 2, na ta dan.
Člen 8
Izračun stroškov financiranja za programske razdelke in časovne razdelke
1. Stroški financiranja za vse programske razdelke in časovne razdelke se izračunavajo dnevno.
2. Stroški financiranja instrumenta financiranja zajemajo dnevne obresti v zvezi z vsakim instrumentom financiranja in potencialni ažio/disažio na podlagi celotne cene ob izdaji.
3. Dnevni stroški financiranja za programski oziroma časovni razdelek zajemajo dnevne stroške financiranja instrumentov financiranja, pripisanih navedenemu programskemu oziroma časovnemu razdelku po rezultatih uporabe člena 7(2) in (3).
Člen 9
Izračun stroškov upravljanja likvidnosti
1. Stroški upravljanja likvidnosti so vsota stroškov kapitala v razdelku za upravljanje likvidnosti, kot je določeno v točki 2 Priloge.
2. Stroški kapitala so razlika med obračunanimi obrestmi v okviru zadevnih instrumentov financiranja razdelka za upravljanje likvidnosti, stroški in donosi, ki izhajajo iz izravnave likvidnostnih presežkov ali likvidnostnih primanjkljajev iz člena 7(2) in (3), ter donosnostjo naložb, ki jih ustvarijo sredstva.
3. Donosnost naložb imetij likvidnosti zajema vse s tem povezane stroške naložbe.
4. Stroški upravljanja likvidnosti se računajo dnevno.
Člen 10
Razporejanje stroškov upravljanja likvidnosti
1. Stroški upravljanja likvidnosti se izračunajo kot vsota dnevnih stroškov upravljanja likvidnosti v četrtletju. Ti stroški se pripišejo vsakemu izplačilu sorazmerno glede na relativni delež izplačila v skupnih neizplačanih zneskih izplačil ob koncu četrtletja.
Člen 11
Pripisovanje stroškov financiranja izplačilu
1. Izplačila iz istega programskega oziroma časovnega razdelka krijejo enake povprečne dnevne stroške financiranja do njihovega odplačila.
2. Za vsako neporavnano izplačilo se dnevni stroški financiranja izračunajo tako, da se skupni stroški financiranja programskega oziroma časovnega razdelka po uporabi člena 7(2) in (3) pomnožijo z zneskom izplačila, deljenim s skupnimi neizplačanimi zneski izplačil iz programskega razdelka, ki mu je izplačilo pripisano.
POGLAVJE 3
Stroški storitev za upravne režijske stroške
Člen 12
Stroški storitev za upravne režijske stroške
Stroške storitev za upravne režijske stroške sestavljajo ponavljajoči se upravni stroški za upravičence. Ti zajemajo stroške vzpostavitve za posojila RRF v okviru omejitev iz člena 14 in člena 21(5). Stroški storitev za upravne režijske stroške se izračunajo v skladu s točko 3 Priloge.
Člen 13
Ponavljajoči se upravni stroški
1. Ponavljajoče se upravne stroške sestavljajo vsi stroški, ki nastanejo Komisiji pri izvajanju operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki vključujejo naslednje vrste: pravne stroške, na primer stroške pravnega svetovanja in mnenj, stroške upravljanja dolga in likvidnosti, stroške vodenja računov in upravljanja plačil, stroške zunanje revizije, stroške za vzdrževanje dražbenega sistema, honorarje bonitetnih agencij, pristojbine za kotacijo, davke, registracijo, objavo in poravnavo, stroške za informacijsko tehnologijo in raziskave, povezane s trgom, honorarje za svetovanje in druge stroške v zvezi z odnosi z vlagatelji in orodji za upravljanje vlagateljev ter honorarje pogodbenih uslužbencev in stroške usposabljanja, povezane z izvajanjem diverzificirane strategije financiranja.
2. Če so takšni stroški skupni operacijam najemanja posojil, ki se izvajajo za druge programe finančne pomoči, se stroški, vključeni v izračun, izračunajo kot sorazmerni delež, pripisan operacijam najemanja posojil in upravljanja dolga, dodeljenim navedenemu programu CAM v zadevnem koledarskem letu.
3. Ponavljajoči se upravni stroški se izračunajo za vsako izplačilo, prejeto v skladu z vsakim sporazumom o posojilih, sorazmerno glede na skupne zneske neporavnanih izplačil na podlagi različnih programov CAM ob koncu koledarskega leta.
Člen 14
Stroški vzpostavitve posojil RRF
1. Stroški vzpostavitve posojil RRF zajemajo vse stroške, ki jih ima Komisija pri gradnji zmogljivosti za izvajanje operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in upravljanja plačil v okviru NextGenerationEU. Vključujejo stroške, povezane z vzpostavitvijo računov NextGenerationEU, vzpostavitvijo dražbenega sistema, orodja za upravljanje vlagateljev, drugimi stroški informacijske tehnologije ter pristojbinami za tržne raziskave in svetovanje.
2. Države članice, ki podpišejo sporazume o posojilih RRF, nosijo 48 % skupnih stroškov vzpostavitve.
3. Države članice v letih 2021, 2022 in 2023 plačajo stroške vzpostavitve iz odstavka 1 sorazmerno z deležem zneska posojila na podlagi podpisanega sporazuma o posojilih RRF glede na skupni znesek posojil za vse podpisane sporazume o posojilih RRF, kot je določeno v točki 3(2)(i) in (ii) Priloge.
4. Do 30. junija 2024 se vsi nerazporejeni stroški vzpostavitve za države članice, ki so podpisale sporazume o posojilih RRF, razporedijo sorazmerno glede na delež zneska posojil, podpisanih v okviru posameznega sporazuma o posojilih RRF, v skupnih zneskih posojil za vse podpisane sporazume o posojilih RRF do 31. decembra 2023, kot je določeno v točki 3(2)(iii) Priloge.
5. Po koncu leta 2023 se ne plačujejo nobeni dodatni stroški vzpostavitve za operacije najemanja posojil, niti se ne razporedijo programom CAM, razen če spadajo na področje uporabe člena 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053.
POGLAVJE 4
Izdajanje računov
Člen 15
Potrditveno obvestilo
1. Za vsako izplačilo se sestavi potrditveno obvestilo, ki vsebuje pogoje, na podlagi katerih Komisija zahteva povračilo stroškov.
2. V potrditvenem obvestilu se določijo pogoji za plačilo stroškov financiranja in odplačilo glavnice, ki se v primeru nepovratne podpore plačajo iz splošnega proračuna Unije na podlagi člena 5(1), prvi pododstavek, Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053, v primeru sporazumov o posojilih pa jih plačajo upravičenci.
3. Potrditveno obvestilo mora vsebovati naslednje elemente:
(a) |
znesek izplačila; |
(b) |
zapadlost; |
(c) |
načrt odplačevanja; |
(d) |
pripis izplačila časovnemu razdelku; |
(e) |
obrestno obdobje z navedbo datuma plačila. |
4. Potrditveno obvestilo za posojila vsebuje tudi vse dodatne elemente, navedene v sporazumih o posojilih.
Člen 16
Izdajanje računov za stroške financiranja
1. Stroški financiranja se izračunajo glede na vsako izplačilo ob koncu obdobja obresti, določenega v potrditvenem obvestilu.
2. Izdajanje računov se izvrši ob koncu obrestnega obdobja, določenega v potrditvenem obvestilu. V zvezi z izplačili, pri katerih se za stroške ali odplačilo glavnice bremeni splošni proračun Unije, kot so izplačila, evidentirana kot zunanji namenski prejemki na podlagi člena 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 in instrumenta makrofinančne pomoči +, kadar Ukrajina zaprosi za subvencioniranje povezanih stroškov, ter v zvezi z izplačili posojil na podlagi instrumenta za Ukrajino, se lahko računi združujejo po četrtletjih ali v okviru letnega računa, ki zajema vsa štiri četrtletja leta.
Člen 17
Izdajanje računov za stroške upravljanja likvidnosti
Stroški upravljanja likvidnosti se zaračunajo na začetku vsakega koledarskega leta za stroške, nastale v prejšnjem koledarskem letu.
Člen 18
Izdajanje računov za stroške storitev za upravne režijske stroške
1. Upravičencem do posojil se na začetku vsakega koledarskega leta izda račun za stroške storitev za upravne režijske stroške, nastale v prejšnjem koledarskem letu.
2. Plačila upravičencev za stroške storitev pomenijo notranje namenske prejemke v smislu člena 21(3), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.
Člen 19
Razveljavitev
1. Izvedbeni sklep (EU, Euratom) 2022/2545 se razveljavi.
2. Sklicevanje na razveljavljeni sklep se šteje za sklicevanje na ta sklep in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.
Člen 20
Prehodne in končne določbe
1. S tem sklepom se vzpostavi programski razdelek za prejšnje programe s časovnimi razdelki. Tak programski razdelek za prejšnje programe sestavljajo vsa izplačila, pripisana časovnim razdelkom pred začetkom veljavnosti tega sklepa, in povezani instrumenti financiranja, ki so jim dodeljeni, v okviru instrumenta NextGenerationEU, Uredbe (EU) 2022/2463 in katerega koli drugega programa CAM, ki je veljal pred 19. julijem 2024.
2. Izplačila v okviru instrumenta NextGenerationEU, ki se izvedejo od 19. julija 2024, in z njimi povezani instrumenti financiranja se pripišejo programskemu razdelku za prejšnje programe in ustreznim časovnim razdelkom v njem.
3. Prvi časovni razdelek programskega oddelka za prejšnje programe se oblikuje za sedemmesečno obdobje, in sicer od 1. junija 2021 do 31. decembra 2021. Brez poseganja v člen 4(1) se za programe CAM, katerih temeljni akt je začel veljati v obdobju od 1. januarja 2024 do 19. julija 2024, vzpostavijo novi programski razdelki.
4. Brez poseganja v odstavek 1 se izplačila na podlagi navedenih programov CAM, izvedena od 19. julija 2024, in instrumenti financiranja, ki so jim dodeljeni, pripišejo zadevnemu novemu programskemu razdelku in, če je ustrezno, časovnim razdelkom.
5. Brez poseganja v člen 14 stroške vzpostavitve za posojila RRF še naprej plačujejo zadevni upravičenci.
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 12. julija 2024
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1046/oj.
(2) Uredba (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L 319, 13.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2434/oj).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1095 z dne 2. julija 2021 o vzpostavitvi metodologije razporejanja stroškov, povezanih z izposojanjem in upravljanjem dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU (UL L 236, 5.7.2021, str. 75, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2021/1095/oj).
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2022/2545 z dne 19. decembra 2022 o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja (UL L 328, 22.12.2022, str. 123, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2022/2545/oj).
(5) Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2463/oj).
(6) Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2023/2825 z dne 12. decembra 2023 o določitvi ureditev za upravljanje in izvajanje operacij Unije za najemanje posojil in upravljanje dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja ter s tem povezanih operacij dajanja posojil (UL L, 2023/2825, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2023/2825/oj).
(7) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, p. 1, ELI:http://data.europa.eu/eli/dec/2020/2053/oj).
(8) Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2020/2094/oj).
(9) Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj).
(10) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj).
PRILOGA I
V formulah iz te priloge „R“ pomeni bodisi programski bodisi časovni razdelek, saj se za stroške, pripisane enemu ali drugemu, uporablja ista metodologija izravnave.
1. Izračun stroškov financiranja
Stroški financiranja se izračunajo po naslednjem postopku:
|
Korak 1: Izračun skupnih dnevnih stroškov posameznega instrumenta financiranja v programskem oziroma časovnem razdelku ali v razdelku za upravljanje likvidnosti Dnevne obračunane obresti se izračunajo:
Prestopna leta se vključijo v izračun dnevnih obračunanih obresti za vsak posamezni instrument dolgoročnega financiranja, kot sledi:
Za dodatne izdaje obveznic, tj. povečanja obsega pretekle izdaje, se lahko prvi kupon izračuna kot kratek ali dolg kupon, ki se obračunava od datuma poravnave dodatno izdanih obveznic do datuma naslednjega kupona. Plačila kuponov bi bilo treba izračunati na naslednji način, razen če je z vlagatelji dogovorjeno drugače: Najprej se za vsak posamezni instrument dolgoročnega financiranja izračunajo obračunane obresti, ki se obračunavajo od datuma plačila prejšnjega kupona, in sicer na naslednji način:
Za kratke in dolge kupone bi bilo treba plačila izračunati na naslednji način:
Obračunane obresti, prejete od vlagateljev ob izdaji, začasno povečajo imetja likvidnosti, dokler se ne pobotajo s plačilom prvega kupona. Obračunane obresti se odražajo v izračunih stroškov prek likvidnostnega razdelka, vendar niso del dnevnih obračunanih obresti, povezanih z instrumenti financiranja in ustreznimi programskimi razdelki oziroma časovnim razdelkom. Vsi stroški ali donos operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki jih ima Komisija, se v skladu s to metodologijo prenesejo na upravičence. Vsota dnevnih obračunanih obresti, s katerimi se izvaja zgornja metoda za vsak posamezni instrument financiranja, je enaka vsoti dnevnih obračunanih obresti v celotnem obračunskem obdobju, in sicer:
Za vsak instrument financiranja se ažio/disažio linearno razporedi po življenjski dobi instrumenta: ažio/disažiodnevni = (100 – cena ob izdaji) : (datum zapadlosti – datum izdaje) pri čemer je cena ob izdaji = celotna cena (vključno z bančnimi stroški) Za vsako transakcijo upravljanja dolga in/ali likvidnosti se vsota dnevnih obračunanih obresti, s katerimi se izvaja metoda za vsak posamezni instrument financiranja ali naložbeni instrument, izračuna na naslednji način:
a vsak instrument za upravljanje dolga in likvidnosti se stroški transakcije linearno razporedijo po življenjski dobi instrumenta: Stroški transakcijednevni = stroški : (datum zapadlosti – datum izdaje) Za vsak instrument financiranja se izračunajo skupni dnevni stroški: SFdnevni na instrument = OOdnevne + ažio/disažiodnevni
|
|
Korak 2: Izračun združenih skupnih dnevnih stroškov financiranja Za vsak programski oziroma časovni razdelek so skupni dnevni stroški za programski oziroma časovni razdelek pred izravnavo iz člena 7 vsota vseh skupnih dnevnih stroškov vsakega instrumenta financiranja, pripisanega programskemu oziroma časovnemu razdelku: SFdnevniR(x)pred izravnavo = ∑ SFdnevni na instrument, razporejen v R(x) Za razdelek za upravljanje likvidnosti so stroški financiranja naslednji: SFdnevniRULpred izravnavo = ∑ SFdnevni na instrument, razporejen v RUL |
|
Korak 3: Izračun likvidnostnih stanj v programskih oziroma časovnih razdelkih Raven imetij likvidnosti se izračuna dnevno na naslednji način: likvidnostR(x) = prilivi [prihodek od izdaje + obrestiposojila/nepovratna sredstva + odplačilaposojila/nepovratna sredstva] – odlivi [izplačila + kuponineporavnani dolg + povračila dolga] Če je likvidnostR(x) negativna, odraža znesek likvidnostnega primanjkljaja programskega oziroma časovnega razdelka, ki se opredeli kot likvidnostR(primanjkljaj), in če je pozitivna, odraža znesek likvidnostnega presežka programskega oziroma časovnega razdelka, ki se opredeli kot likvidnostR(presežek). |
|
Korak 4: Izračun stroškov financiranja instrumentov financiranja z likvidnostnim presežkom V tem koraku je opredeljen tisti del SF programskih oziroma časovnih razdelkov z likvidnostnim presežkom, ki se lahko pripiše likvidnosti tega programskega oziroma časovnega razdelka. Stroški financiranja, povezani z instrumenti financiranja, se izračunajo na naslednji način: SFRz likvidnostnim presežkom(presežek) = SFdnevniR(presežek)pred izravnavo * likvidnost R(presežek) : skupniR(presežek) SFdnevniR(presežek)po izravnavi = SF dnevniR(presežek)pred izravnavo – SFRz likvidnostnim presežkom(presežek) |
|
Korak 5: Izračun stroškov razdelka za upravljanje likvidnosti, če se mu stroški financiranja pripišejo iz programskega oziroma časovnega razdelka z likvidnostnim presežkom Če razdelek za upravljanje likvidnosti prejme presežek iz programskega oziroma časovnega razdelka, se stroški razdelka za upravljanje likvidnosti izračunajo na naslednji način: SFdnevniRULpo izravnavi = SFdnevniRULpred izravnavo + ∑ SFRz likvidnostnim presežkom(presežek) |
|
Korak 6: Izračun stroškov financiranja programskega oziroma časovnega razdelka z likvidnostnim primanjkljajem Kakršen koli likvidnostni primanjkljaj v programskem oziroma časovnem razdelku se izravna s prenosom likvidnosti iz razdelka za upravljanje likvidnosti po dnevnih stroških financiranja (korak 5). Za programske oziroma časovne razdelke s pozitivnim likvidnostnim stanjem stroški financiranja po izravnavi izhajajo že iz koraka 4 zgoraj. SFprenos likvidnosti iz RUL = SF dnevniRULpo izravnavi * znesek prenosa : skupnoRUL SFdnevniR(primanjkljaj)po izravnavi = SFdnevniR(primanjkljaj)pred izravnavo + SFprenos likvidnosti iz RUL Razdelek za upravljanje likvidnosti je zato rezultat neporavnanih kratkoročnih instrumentov financiranja, poleg kakršnih koli prenosov presežka iz drugih programskih oziroma časovnih razdelkov, zmanjšanih za morebitne prenose za nadomestitev primanjkljajev iz drugih programskih oziroma časovnih razdelkov. Za prenose stroškov se uporablja postopen pristop, pri katerem se najprej stroški, povezani s presežki v drugih programskih oziroma časovnih razdelkih, dodajo razdelku za upravljanje likvidnosti, nato pa se povprečni stroški neporavnanih kratkoročnih instrumentov financiranja in presežki iz drugih programskih oziroma časovnih razdelkov prenesejo v druge programske oziroma časovne razdelke s primanjkljajem. Imetja likvidnosti so rezultat te izravnave ter vseh stroškov ali donosov iz navedenih imetij, ki še niso bili preneseni na upravičence. Imetja likvidnosti odražajo tudi časovno neujemanje trenutka, ko se kupon ali obračunane obresti plačajo in prejmejo od vlagateljev s trenutkom, ko se zaračunajo upravičencem. Raven imetij likvidnosti v razdelku za upravljanje likvidnosti se izračuna dnevno na naslednji način: skupnoRUL(x) = prilivi [prihodek od izdaje + likvidnostR(presežek)] – odlivi [likvidnostR(primanjkljaj) + povračila dolga] imetjaRUL(x) = skupnoRUL(x) + DN imetij likvidnostidnevno + UPLIletna plačila + prilivi imetij likvidnostidnevno – odlivi imetij likvidnostidnevno Čeprav se lahko stroški financiranja med programskimi razdelki in med časovnimi razdelki razlikujejo zaradi razlik v pogojih financiranja, na katere Komisija ne more vplivati, bo Komisija upravljala operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, da bi zagotovila, da bodo imeli vsi programski oziroma časovni razdelki profile zapadlosti, ki so čim bližje njihovim ciljnim zapadlostim, kot so opredeljene s tem sklepom. |
|
Korak 7: Izračun dnevnih stroškov financiranja izplačila Dnevni stroški financiranja izplačila so znesek izplačila, pomnožen z relativnim deležem izplačila glede na programski oziroma časovni razdelek, v katerega je razporejeno izplačilo. SF izplačila v R(x) = SFdnevniR(x)po izravnavi * neporavnani znesek izplačila : ∑ neporavnanih izplačil v R(x) |
2. Izračun stroškov upravljanja likvidnosti
Stroški upravljanja likvidnosti na izplačilo se izračunajo kot vsota dnevnih stroškov imetja v razdelku za upravljanje likvidnosti po izravnavi likvidnostnih stanj programskih oziroma časovnih razdelkov v obdobju izračuna. Donosi ali stroški v primeru negativnih obrestnih mer se izračunajo na podlagi likvidnosti, ki je na voljo po izravnavi, tj. povečani za likvidnostne presežke in zmanjšani za likvidnostne primanjkljaje, kot je opisano v prvi točki koraka 6. Vse izredne pristojbine ali kazni, plačane ali prejete, se vključijo v izračun stroškov upravljanja likvidnosti in prištejejo donosu na transakcijo na datum plačila. Vsi donosi se odštejejo na naslednji način:
UPLIčetrtletno = ∑ SFdnevniRULpo izravnavi v četrtletju – DN imetij likvidnostičetrtletno
UPLI se vsakemu izplačilu pripiše na naslednji način:
UPLI za izplačilo =
UPLIčetrtletno *
∑ neporavnanega izplačilakonec četrtletja : ∑ neporavnanih izplačilkonec četrtletja
3. Izračun stroškov storitev za upravne režijske stroške
3.1. Izračun ponavljajočih se upravnih stroškov
Ponavljajoči se upravni stroški se izračunajo na naslednji način:
letni ponavljajoči se upravni stroškiskupaj = ∑ ponavljajočih se postavk upravnih stroškov za koledarsko leto
Ponavljajoči se upravni stroški se razporedijo na naslednji način:
letni ponavljajoči se upravni stroškina upravičenca =
letni ponavljajoči se upravni stroškiskupaj *
∑ neporavnanega izplačila upravičencuob koncu leta : ∑ neporavnanih izplačilob koncu leta
3.2. Izračun in razporeditev stroškov vzpostavitve
Stroški vzpostavitve na upravičenca do posojil RRF se izračunajo po naslednjem postopku:
(1) |
Stroški vzpostavitve za posojila RRF se izračunajo na naslednji način: stroški vzpostavitveza posojila RRF = 48 % * ∑ postavk stroškov vzpostavitve |
(2) |
Stroški vzpostavitve za posojila RRF se za leta 2021, 2022 in 2023 razporedijo vsaki državi članici, ki je podpisala sporazum o posojilih RRF, in sicer na naslednji način: stroški vzpostavitvena podpisano posojilo RRF = stroški vzpostavitveza posojila RRF * znesek podpisanega posojila na državo članico ob koncu leta : skupni najvišji znesek posojil RRF |
(3) |
Od 1. januarja 2024 se vsi nerazporejeni stroški vzpostavitve izračunajo na naslednji način: nerazporejeni stroški vzpostavitve za posojila RRF = stroški vzpostavitveza posojila RRF – ∑ postavk stroškov vzpostavitve, razporejenih posojilom RRFv letih 2021, 2022 in 2023 |
Razporedijo se kot dodatni stroški vzpostavitve za izplačila državam članicam na podlagi sporazumov o posojilih RRF, in sicer na naslednji način:
dodatni stroški vzpostavitvena upravičenca = nerazporejeni stroški vzpostavitve za posojila RRFkonec leta 2023 *
∑ zneskov podp isanih posojil na upravičencakonec leta 2023 : skupni znesek posojil na podlagi podpisanih sporazumov o posojilih RRFkonec leta 2023
3.3. Izračun stroškov storitev na upravičenca
SSletni = ∑ postavk ponavljajočih se upravnih stroškov + ∑ postavk upravnih stroškov vzpostavitve
4. Glosar kratic
OOdnevne |
stroški obračunanih obresti, razčlenjeni po dnevih |
OOdnevne, prestopno leto |
stroški obračunanih obresti, razčlenjeni po dnevih, za prestopno leto (366 dni). OO neprestopno leto je 365 dni. |
OOkuponi dodatne izdaje |
obračunane obresti, izračunane za kratke in dolge kupone (za dneve od datuma prvotne izdaje ali od datuma kupona do novega datuma poravnave) |
OOskupne |
obračunane obresti, izračunane kot vsota dnevnih obračunanih obresti instrumenta financiranja ali naložbenega instrumenta v celotnem obračunskem obdobju (od začetka do zapadlosti) |
UPRAV stroškiletni |
vsota upravnih stroškov v koledarskem letu |
ažio/disažiodnevni |
ažio ali disažio, razčlenjen po dnevih |
upravičenka |
država članica ali tretja država, ki je stranka sporazuma o posojilih v okviru programa CAM, ali proračun Unije za nepovratno podporo v skladu s členom 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 |
SF |
stroški financiranja |
SF posamezne priglasitve stroškov v R(x) |
SF priglasitve stroškov v programskem razdelku X oziroma časovnem razdelku X |
SFdnevni na instrument |
SF na dan na instrument financiranja |
SFdnevniR(primanjkljaj)po izravnavi |
SF na dan po izravnavi za programski oziroma časovni razdelek z začetnim likvidnostnim primanjkljajem |
SFdnevniR(presežek)po izravnavi |
SF na dan po izravnavi za programski razdelek oziroma časovni razdelek z začetnim likvidnostnim presežkom |
SFdnevniRULpo izravnavi |
SF na dan za RUL po izravnavi |
SFdnevniRULpred izravnavo |
SF na dan za RUL pred izravnavo |
SFdnevniR(x)pred izravnavo |
SF na dan pred izravnavo za programski razdelek X oziroma časovni razdelek X |
SFRz likvidnostnim presežkom(presežek) |
SF na dan v zvezi z likvidnostnim presežkom v programskem oziroma časovnem razdelku |
SFprenos likvidnosti iz RUL |
SF na dan v zvezi z likvidnostjo, ki se prenese v RUL |
SSletni |
vsota upravnih stroškov storitve v koledarskem letu |
kupon |
obresti, ki jih plača izdajatelj na obveznico |
kupon tap |
znesek obresti, ki jih izdajatelj plača na obveznico v primeru dodatne izdaje obveznic, za kratke ali dolge kupone, vključno z obračunanimi obrestmi |
R(x) |
skupna vsota priglasitev stroškov in likvidnosti v programskem razdelku X oziroma časovnem razdelku X |
imetjaRUL(x) |
dnevna likvidnostna pozicija fonda financiranja po izravnavi in po upoštevanju DN imetij in obresti, zaračunanih upravičencem |
likvidnostR(x) |
znesek likvidnosti v programskem razdelku X oziroma časovnem razdelku X |
stroški RULčetrtletni |
stroški upravljanja likvidnosti v četrtletju |
UPLIčetrtletno |
stroški ali prihodki od izvajanja upravljanja likvidnosti, izračunani kot vsota dnevnih stroškov (RUL) in donosa likvidnosti v četrtletju |
UPLIletna plačila |
stroški ali prihodki od izvajanja upravljanja likvidnosti, izračunani kot vsota dnevnih stroškov (RUL) in donosa likvidnosti v preteklih obdobjih |
hipotetični |
nominalni znesek |
DN imetij likvidnostičetrtletno |
donosnost naložb imetij likvidnosti v četrtletju |
skupnoRUL(x) |
dnevna likvidnostna pozicija razdelka za upravljanje likvidnosti pred DN imetij in obresti, zaračunanih upravičencem, ob upoštevanju prihodkov kratkoročnega financiranja, presežkov in primanjkljajev iz programskih razdelkov in časovnih razdelkov ter plačil povračila dolga |
PRILOGA II
Korelacijska tabela |
|
Sklep (EU) 2022/2545 |
Ta sklep |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2 |
Člen 2 |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 4 |
Člen 5 |
Člen 5 |
Člen 6 |
Člen 6 |
Člen 7 |
Člen 7 |
Člen 8 |
Člen 8 |
Člen 9 |
Člen 9 |
Člen 10 |
Člen 10 |
Člen 11 |
Člen 11 |
Člen 12 |
Člen 12 |
Člen 13 |
Člen 13 |
Člen 14 |
Člen 14 |
Člen 15 |
Člen 15 |
Člen 16 |
Člen 16 |
Člen 17 |
Člen 17 |
Člen 18 |
Člen 18 |
Člen 19 |
Člen 19 |
Člen 20 |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1974/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)