Zdravje in varnost pri delu: izpostavljenost hrupu

 

POVZETEK

Direktiva velja za dejavnosti, pri katerih so delavci zaradi svojega dela izpostavljeni tveganjem zaradi hrupa.

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Določa minimalne zahteve za zaščito delavcev pred zdravstvenimi in varnostnimi tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu, zlasti pred tveganjem okvare sluha.

KLJUČNE TOČKE

Na delovnem mestu se mejne vrednosti izpostavljenosti hrupu, ki jih ni dovoljeno preseči, nanašajo predvsem na dnevno ali tedensko izpostavljenost 87 decibelom (dB), ob upoštevanju kakršne koli omejitve hrupa zaradi opreme za varovanje sluha.

Opozorilne vrednosti izpostavljenosti oz. ravni decibelov, pri katerih mora delodajalec sprejeti določene ukrepe, za dnevno ali tedensko izpostavljenost znašajo 80 dB (nižja vrednost) in 85 dB (višja vrednost).

Delodajalec je dolžan oceniti in, če je treba, meriti ravni hrupa, ki so jim delavci izpostavljeni, pri tem pa mora upoštevati zlasti:

—	raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti, vključno z izpostavljenostjo impulznemu hrupu (*),

—	mejno vrednost izpostavljenosti in opozorilne vrednosti izpostavljenosti,

—	vplive na delavce iz posebej rizičnih skupin,

—	vplive, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu, vibracij ali opozorilnih signalov in drugih zvokov, povezanih z varnostjo,

—	podatke o emisiji hrupa, ki jih zagotovijo proizvajalci,

—	drugo delovno opremo, ki bi lahko zmanjšala hrup,

—	izpostavljenost hrupu preko običajnega delovnega časa,

—	informacije zdravstvenega nadzora in

—	razpoložljivost opreme za varovanje sluha.

Če je le mogoče, je treba dejavnike tveganja odstraniti pri viru ali zmanjšati na najnižjo možno raven, pri tem pa upoštevati:

—	druge metode dela, pri katerih je izpostavljenost hrupu manjša,

—	izbiro primerne opreme,

—	ureditev delovnih mest,

—	usposabljanje delavcev ter posvetovanje in sodelovanje z njimi,

—	uporabo varoval, ograjenih prostorov, ogrinjal za absorpcijo zvoka, dušilnikov in izolacije,

—	vzdrževanje delovnega mesta in opreme ter

—	organizacijo dela, urnikov in časa za odmor.

Izpostavljenost delavca nikakor ne sme preseči mejnih vrednosti izpostavljenosti.

Delovna mesta, na katerih so opozorilne vrednosti izpostavljenosti presežene, morajo biti ustrezno označena dostop do njih mora biti omejen. Delodajalec mora vsakemu delavcu priskrbeti opremo za varovanje sluha. Uporaba opreme za varovanje sluha je obvezna tam, kjer je raven hrupa višja od zgornje opozorilne vrednosti.

Če ravni hrupa pomenijo zdravstveno tveganje, morajo države članice EU zagotoviti ustrezen zdravstveni nadzor delavcev. Delavci, ki so bili izpostavljeni hrupu, močnejšemu od zgornje opozorilne vrednosti, imajo pravico do pregleda sluha, delavci, pri katerih izpostavljenost presega spodnjo opozorilno vrednost izpostavljenosti, pa imajo pravico do preventivnega avdiometričnega preizkusa.

Kadar se pri delavcu ugotovi okvara sluha, zdravnik oceni, ali je to posledica izpostavljenosti hrupu pri delu. V tem primeru:

—	je treba delavca o tem obvestiti,

—	mora delodajalec preučiti oceno tveganja in ukrepe za zmanjšanje tveganj,

—	mora delodajalec upoštevati nasvet zdravnika, vključno z možnostjo, da se delavcu dodeli drugo delo, in

—	mora delodajalec nadaljevati z nadzorom in sistematskimi pregledi vseh drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni.

OD KDAJ SE UPORABLJA TA DIREKTIVA?

Direktiva je začela veljati 15. februarja 2003.

KLJUČNI POJEM

(*) Impulzni hrup: zelo močan in kratkotrajen hrup, kot je na primer udarec s kladivom.

AKT

Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (Sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Zadnja posodobitev 02.10.2015