OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje in cilji predloga

Namen strategije Evropa 2020[1] za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter njenih vodilnih pobud „Evropa, gospodarna z viri“ in „Unija inovacij“ je reševanje družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe ter pomanjkanje energije in virov, povečanje konkurenčnosti in zagotavljanje varnosti preskrbe z energijo z učinkovitejšo rabo virov in energije. V skladu s to strategijo je bela knjiga „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[2] pozvala k prekinitvi odvisnosti prometa od nafte in določila cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prometu za 60 % do leta 2050. Bela knjiga napoveduje, da bo Komisija razvila „strategijo za alternativna trajnostna goriva, vključno z ustrezno infrastrukturo“ (pobuda 24) ter izdala „smernice in standarde za infrastrukturo za dovod goriva“ (pobuda 26).

Sporočilo Komisije o evropski strategiji za alternativna goriva[3] ocenjuje glavna razpoložljiva alternativna goriva, ki lahko nadomestijo nafto in hkrati zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v prometu, ter predlaga celovit seznam ukrepov za spodbujanje razvoja trg z alternativnimi gorivi v Evropi, s čimer dopolnjuje druge politike za zmanjšanje porabe nafte in emisij toplogrednih plinov v prometu.

Glavna alternativna goriva so električna energija, vodik, biogoriva, zemeljski plin (v obliki stisnjenega zemeljskega plina (SZP), utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) ali utekočinjenega plina (GTL)) in utekočinjen naftni plin (UNP).

Pomanjkanje infrastrukture za alternativna goriva ter enotnih tehničnih specifikacij za vmesnike med vozili in infrastrukturo je velika ovira za uvedbo alternativnih goriv na trg in sprejem pri potrošnikih.

Namen tega predloga direktive je zagotoviti izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva in uvedbo enotnih tehničnih specifikacij za to infrastrukturo v Uniji. Cilj je pospešiti delo tržnih sil in s to pobudo prispevati h gospodarski rasti v Evropi.

2.           Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

Komisija je preko evropske skupine strokovnjakov za prihodnja pogonska goriva v letih 2010 in 2011 opravila obsežne priprave ter izvedla posvetovanja z industrijo in civilno družbo, v novembru in decembru 2011 pa tudi usmerjena posvetovanja; leta 2011 s strokovnjaki iz držav članic preko skupne skupine strokovnjakov za promet in okolje; v letih 2010–2012 s strokovnjaki za avtomobilizem iz držav članic, z industrijo in civilno družbo v skupini na visoki ravni CARS 21; in s splošno javnostjo preko spletnega javnega posvetovanja v obdobju med avgustom in oktobrom 2011 ter prek konference o „prihodnjih pogonskih gorivih“ v okviru „evropskega tedna trajnostne energije“ v letu 2011.

Poročila obeh strokovnih skupin in skupine na visoki ravni CARS 21 ter povzetki javne konference in prispevkov, prejetih med javnim in usmerjenim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, so bili objavljeni na spletni strani Komisije[4].

Opravljene so bile različne študije. S „Študijo o čistih prometnih sistemih“ se je ugotavljalo, kako bi lahko alternativna goriva prispevala k cilju iz bele knjige o prometu v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za 60 %. V „Študiji izvajanja čistih prometnih sistemov o infrastrukturi za alternativna goriva“ so bile ocenjene različne možnosti za razvoj vseevropske infrastrukture za alternativna goriva[5]. Študija „Toplogredni plini v prometu v EU: poti do 2050“[6] se je ukvarjala s problemi dekarbonizacije, ki so pomembni za to pobudo, in ugotovitve so poudarile pomembno vlogo, ki jo morajo, vzporedno z alternativnimi gorivi, odigrati nenehne tehnične izboljšave v učinkovitosti vozil, da se zagotovi stroškovna učinkovitost celotnega paketa ukrepov.

V oceni učinka, ki je predstavljena skupaj s tem predlogom, je bil preučen scenarij z infrastrukturo za glavna alternativna goriva. Ocenjene so bile različne možnosti politike za potrebno izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva in izvajanje enotnih tehničnih specifikacij.

3.           Pravni elementi predloga

Ta predlog direktive določa zahteve za oblikovanje nacionalnih okvirov politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi ter za izgradnjo minimalne infrastrukture za alternativna goriva, vključno z izvajanjem enotnih tehničnih specifikacij.

Predlaga se obvezna pokritost z minimalno infrastrukturo za električno energijo, vodik in zemeljski plin (SZP in UZP), kar je ključnega pomena za to, da potrošniki ta alternativna goriva tudi sprejmejo (uveljavitev na trgu), ter za nadaljnji razvoj in uporabo tehnologije v industriji.

Ta predlog zahteva vzpostavitev minimalnega števila polnilnih postaj za električna vozila v vsaki državi članici, pri čemer jih mora biti 10 % javno dostopnih. Določa minimalno število za države članice, na podlagi nacionalnih ciljev za električna vozila, ki jih je veliko držav članic že določilo, in ekstrapolacijo na končno število, ki se pričakuje za vso Unijo. Večje število električnih vozil je mogoče pričakovati v državah članicah z višjo stopnjo urbanizacije, saj se bodo električna vozila uporabljala predvsem v strnjenih naseljih zaradi omejenega dosega, pričakuje pa se tudi velik pozitiven vpliv na zmanjšanje emisij onesnaževal in hrupa. Električna vozila potrebujejo za popolno polnjenje najmanj dve polnilni postaji na vozilo, poleg tega pa tudi določeno število javno dostopnih postaj za vmesno polnjenje, da se odpravi strah pred premajhnim dosegom.

Izvajanje enotnih tehničnih specifikacij je potrebno za vmesnike med polnilnimi postajami in vozili ter tudi za dobavo električne energije vodnim plovilom z obale.

Obstoječe črpalne postaje za vodik, ki so bile doslej vzpostavljene v okviru projektov predstavitve vozil na vodikov pogon, bodo dopolnjene, da se omogoči kroženje vozil na vodikov pogon po celotnem območju nacionalnega ozemlja. Tako bi lahko vozila na vodikov pogon krožila po vsej Uniji. To je lahko podlaga za morebitno poznejšo vzpostavitev vseevropskega omrežja. Črpalne postaje za vodik zahtevajo izvajanje enotnih tehničnih specifikacij.

Črpalne postaje za UZP bodo zgrajene v vseh morskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih vodah ter ob avtocestah osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) v okviru največjih razdalj. Za črpalne postaje za UZP in tudi črpalne postaje za SZP za motorna vozila se zahteva izvajanje enotnih tehničnih specifikacij.

Črpalne postaje za SZP bodo zgrajene v obsegu, potrebnem za omogočanje kroženja vozil na stisnjeni zemeljski plin (SZP) po vsej Uniji.

Za obveščanje potrošnikov je treba na črpalkah na vseh črpalnih postajah, v navodila za uporabo vozil in na vozila namestiti jasne in enostavne informacije o združljivosti goriv in vozil, ki obstajajo na trgu.

Revizije portfelja alternativnih goriv, pokritosti infrastrukture in sprejetja tehničnih specifikacij za goriva in njihovo infrastrukturo se omogočijo z delegiranimi akti.

Določitev načina obveščanja potrošnikov o gorivih in njihovi združljivosti z vozili se omogoči z izvedbenimi akti.

Vsi bistveni elementi za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo so zajeti v členih, prilogah in uvodnih izjavah tega predloga. Obrazložitveni dokumenti zato niso potrebni.

3.1         Pravna podlaga – oblika pravnega akta

Namen tega predloga direktive je prispevati k dolgoročno trajnostnemu prometu s podporo izgradnji infrastrukture za alternativna goriva. Ta ukrep temelji na členu 91(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Količinsko opredeljene obveznosti, določene v tem predlogu, zagotavljajo predvidljiv okvir za industrijo in stranke. Države članice morajo vzpostaviti nacionalne okvire politike, za katere je v tem predlogu direktive podano minimalno število elementov. Vendar pa se države članice same odločijo glede načinov prenosa za doseganje zastavljenih ciljev. Prilagodljivost prenosa direktive državam članicam omogoča uporabo instrumentov, ki so po njihovem mnenju stroškovno najbolj učinkoviti pri doseganju ciljev, določenih v direktivi.

3.2         Vsebina predloga

Člen 1 določa področje uporabe Direktive, zahteva izvajanje enotnih tehničnih specifikacij ter izgradnjo minimalne infrastrukture za električno energijo, zemeljski plin (UZP in SZP) in vodik kot alternativna pogonska goriva.

Člen 2 vsebuje opredelitev izrazov za namen te direktive.

Člen 3 od držav članic zahteva oblikovanje nacionalnih okvirov politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi in njihove infrastrukture. Vsebuje določbe o sodelovanju med državami članicami in o obveznosti poročanja Komisiji in poznejšem ocenjevanju teh nacionalnih okvirov politike, ki ga izvede Komisija.

Člen 4 določa zahteve o minimalnem številu polnilnih postaj za električna vozila v vsaki državi članici in enotnih tehničnih specifikacijah, ki jih mora infrastruktura izpolnjevati.

Člen 5 zahteva, da se na ozemlju držav članic, kjer črpalne postaje za vodik že obstajajo, zagotovi dovolj črpalnih postaj za vodik, da se omogoči kroženje vozil na vodikov pogon po celotnem nacionalnem območju. Določa tudi enotne tehnične specifikacije, ki jih mora izpolnjevati infrastruktura.

Člen 6 zahteva, da se vsa morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah ter ceste osrednjega omrežja TEN-T opremijo s črpalnimi postajami za UZP, in določa enotne tehnične specifikacije, ki jih mora izpolnjevati infrastruktura. Zahteva tudi zagotavljanje zadostnega števila črpalnih postaj za SZP znotraj največjih razdalj, da se omogoči kroženje vozil na SZP po vsej Uniji, in določa enotne tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati črpalne postaje za SZP.

Člen 7 določa skupne elemente informacij za potrošnike o gorivih in združljivosti z vozili, ki jih je treba zagotoviti na črpalkah na črpalnih postajah, v navodilih za uporabo vozil in na vozilih.

Člen 8 določa postopek za delegirane akte.

Člen 9 določa postopek v odboru za izvedbene akte.

Člen 10 navaja časovni razpored in vsebino poročil držav članic in Komisije.

Člen 11 določa časovni rok za prenos te direktive in postopek obveščanja o nacionalnih ukrepih za prenos.

Člen 12 določa datum začetka veljavnosti te direktive.

Priloga I določa minimalno število elementov, ki morajo biti vsebovani v nacionalnih okvirih politike.

Priloga II določa najmanjše število polnilnih postaj za električna vozila, ki jih mora zagotoviti vsaka država članica.

Priloga III določa tehnične specifikacije za polnilne postaje za električna vozila, oskrbo ladij z električno energijo z obrežja, črpalne postaje za vodik, črpalne postaje za zemeljski plin (UZP in SZP) ter standarde za gorivo, ki jih je treba uporabljati pri obveščanju potrošnikov o pogonskih gorivih.

Načelo subsidiarnosti

Pravica Unije, da ukrepa na področju prometa, je določena v členih 90 in 91 PDEU, v naslovu VI o skupni prometni politiki.

Pobuda Unije na tem področju je nujna, saj države članice nimajo potrebnih pravnih instrumentov za doseganje vseevropske uskladitve v zvezi z vzpostavitvijo in tehničnimi specifikacijami za infrastrukturo za alternativna goriva.

Dodana vrednost ukrepanja EU na tem področju izhaja iz nadnacionalne narave opredeljenega problema, tj. pomanjkanja infrastrukture za alternativna goriva. Proizvajalci vozil, plovil in opreme morajo v večjem obsegu proizvajati za enotni trg Unije. Morajo pa imeti tudi možnost opiranja na skladen razvoj v državah članicah. Podobno tudi potrošniki in naročniki prevozov pričakujejo vseevropsko mobilnost za vozila in plovila na alternativna goriva. Ukrepanje EU lahko zagotovi zahtevano usklajevanje na ravni celotnega trga Unije in izvajanje enotnih tehničnih specifikacij po vsej EU.

Načelo sorazmernosti

Zaradi izpolnjevanja načela sorazmernosti predlagani ukrep obravnava samo alternativna goriva, električno energijo, vodik in zemeljski plin (UZP in SZP), v primeru katerih neuspešnost trga zahteva javno posredovanje, in dve vrsti prevoza (cestni in vodni), pri katerih razvoja minimalnega potrebnega omrežja ni mogoče doseči brez podpore EU. Ta dva sektorja predstavljata več kot 80 % prevoza tovora in potnikov. V teh dveh sektorjih so alternativna goriva bistvena za zmanjševanje odvisnosti od nafte, večjo konkurenčnost Evrope ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za proračun EU bodo nastali le omejeni stroški, povezani z nadaljevanjem izvajanja Direktive.

2013/0012 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[8],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[9],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija si v svojem sporočilu „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[10] prizadeva okrepiti konkurenčnost in varnost oskrbe z energijo z učinkovitejšo rabo virov in energije.

(2) Bela knjiga „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[11] poziva k odpravi odvisnosti prometnega sistema od nafte. Posledično se je Komisija zavezala, da bo razvila strategijo za alternativna trajnostna goriva in ustrezno infrastrukturo. Bela knjiga je tudi postavila cilj 60-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prometu do leta 2050.

(3) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES[12] je določila cilj 10-odstotnega tržnega deleža obnovljivih virov v pogonskih gorivih.

(4) Na podlagi posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in nacionalnimi strokovnjaki ter strokovnega znanja[13] so bili električna energija, vodik, biogoriva, zemeljski plin in utekočinjen naftni plin (UNP) opredeljeni kot glavna alternativna goriva, ki imajo potencial za dolgoročno nadomestitev nafte in dekarbonizacijo.

(5) Poročilo skupine na visoki ravni CARS 21 z dne 6. junija 2012[14] navaja, da pomanjkanje harmonizirane infrastrukture za alternativna goriva v Uniji ovira tržno uveljavitev vozil na alternativna goriva in prelaga njihove okoljske koristi v prihodnost. Sporočilo Komisije o Akcijskem načrtu CARS 2020 za avtomobilsko industrijo v Evropi povzema glavna priporočila iz poročila skupine na visoki ravni CARS 21 in na njihovi podlagi predstavlja akcijski načrt[15]. Ta direktiva o infrastrukturi za alternativna goriva je eden ključnih ukrepov, ki jih je napovedala Komisija.

(6) Treba bi se bilo izogniti razdrobljenosti notranjega trga zaradi neusklajene uvedbe alternativnih goriv na trg. Usklajeni okviri politike vseh držav članic bi zato morali zagotoviti dolgoročno varnost, ki je potrebna za zasebne in javne naložbe v tehnologijo vozil in goriv ter izgradnjo infrastrukture. Države članice bi morale zato vzpostaviti nacionalne okvire politike z navedbo namenov, ciljev in podpornih ukrepov za razvoj trga z alternativnimi gorivi, vključno z infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti. Države članice bi morale s sosednjimi državami članicami na regionalni ali makroregionalni ravni sodelovati s posvetovanji ali skupnimi okviri politike, zlasti kjer se zahteva čezmejna neprekinjena pokritost z infrastrukturo za alternativna goriva ali izgradnja nove infrastrukture v bližini nacionalnih meja. Komisija bi morala po rednem ocenjevanju okvirov zagotoviti usklajevanje teh nacionalnih okvirov politike in njihovo skladnost na ravni EU.

(7) Le goriva, zajeta v nacionalnih okvirih politike, bi morala biti upravičena do podpornih ukrepov Unije in nacionalnih podpornih ukrepov za infrastrukturo za alternativna goriva, da se javna podpora osredotoči na usklajen razvoj notranjega trga v smeri vseevropske mobilnosti vozil in plovil na alternativna goriva.

(8) Podporni ukrepi za infrastrukturo za alternativna goriva se izvajajo v skladu s pravili o državni pomoči PDEU.

(9) Biogoriva se proizvajajo iz biomase, kot je opredeljeno v Direktivi 2009/28/ES[16]. Biogoriva so trenutno najpomembnejša vrsta alternativnih goriv in v prometu EU predstavljajo 4,4 %. Če so proizvedena na trajnosten način in ne povzročijo posredne spremembe v rabi zemlje, lahko prispevajo k znatnemu zmanjšanju celotnih emisij CO2. Lahko bi zagotovila čisto energijo za vse vrste prevoza. Toda omejena dobava in pomisleki glede trajnosti bi lahko omejili njihovo rabo.

(10) Pomanjkanje harmoniziranega razvoja infrastrukture za alternativna goriva v Uniji preprečuje razvoj ekonomije obsega na strani ponudbe in vseevropsko mobilnost na strani povpraševanja. Treba je zgraditi nova infrastrukturna omrežja, zlasti za električno energijo, vodik in zemeljski plin (UZP in SZP).

(11) Električna energija je čisto gorivo, ki je še posebej zanimivo za uporabo električnih vozil in električnih dvokolesnikov v strnjenih mestnih naseljih, kar lahko prispeva k izboljšanju kakovosti zraka in zmanjševanju hrupa. Države članice bi morale zagotoviti, da so polnilne postaje za električna vozila zgrajene z zadostno pokritostjo, saj jih mora biti najmanj dvakrat več kot električnih vozil, od tega 10 % javno dostopnih, s poudarkom na strnjenih mestnih naseljih. Zasebni lastniki električnih vozil so v veliki meri odvisni od dostopa do polnilnih postaj na skupnih parkiriščih, na primer pri stanovanjskih blokih, pisarnah in poslovnih prostorih. Javni organi bi morali oblikovati predpise, ki bi državljanom pomagali tako, da bi zagotovili, da bi oblikovalci in upravljavci takšnih lokacij ponudili ustrezno infrastrukturo z zadostnim številom polnilnih postaj za električna vozila.

(12) Pri razvoju infrastrukture za električna vozila je treba upoštevati delovanje te infrastrukture z elektroenergetskim sistemom in s politiko Unije na področju električne energije. Postavitev in delovanje polnilnih postaj za električna vozila bi morala biti razvita kot konkurenčni trg, ki je odprt za vse stranke, zainteresirane za uvedbo ali upravljanje infrastrukture za polnjenje.

(13) Električna vozila bi lahko prispevala k stabilnosti elektroenergetskega sistema tako, da bi se baterije polnile v času, ko je splošna potreba po električni energiji majhna, energijo iz baterij pa bi v mrežo nato dovajala v času, ko je splošna potreba po električni energiji velika. Zato bi morale polnilne postaje uporabljati inteligentne merilne sisteme, cena za električno energijo na polnilnih postajah pa bi morala biti tržna, tako da se fleksibilna poraba (in shranjevanje) električne energije spodbuja z dinamičnim oblikovanjem cen.

(14) V zvezi s polnilnimi postajami za električni vozila, ki niso javno dostopne, bi morale države članice zagotoviti skladnost in si prizadevati za povečanje sinergije z načrti za uvedbo inteligentnih števcev v skladu z obveznostjo iz točke 2 Priloge I k Direktivi 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES[17]. Javno dostopne polnilne postaje sedaj niso del urejenih dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v Poglavju VI Direktive 2009/72/ES.

(15) Komisija je leta 2010 evropskim organizacijam za standardizacijo podelila mandat (M468) za izdajo novih standardov ali pregled obstoječih standardov, s ciljem zagotoviti interoperabilnost in povezljivost med postajami za dobavo električne energije in polnilci električnih vozil. Fokusna skupina pri CEN/CENELEC je oktobra 2011 objavila poročilo. Poročilo sicer vsebuje številna priporočila, toda brez soglasja glede standardnega vmesnika. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi politike, da se oblikuje nezaščitena rešitev, ki bi zagotovila interoperabilnost v celotni EU.

(16) Električne napeljave na obali lahko pomorskemu in celinskemu prevozu služijo kot vir čiste energije, zlasti v pomorskih pristaniščih in pristaniščih za notranjo plovbo, kjer je kakovost zraka ali raven hrupa nizka.

(17) Vozila na vodik, vključno z dvokolesniki na vodik, so trenutno na trgu prisotna v manjšem številu, zato je izgradnja zadostne infrastrukture za dovod vodika ključnega pomena za širšo uporabo vozil na vodikov pogon.

(18) Države članice bi morale zagotoviti izgradnjo javno dostopne infrastrukture za dobavo vodika za motorna vozila, pri čemer morajo razdalje med črpalnimi postajami za motorna vozila omogočati kroženje vozil na vodikov pogon po vsem nacionalnem ozemlju, določeno število črpalnih postaj pa mora biti na voljo v strnjenih mestnih naseljih. Tako bi lahko vozila na vodikov pogon krožila po vsej Uniji.

(19) V Uniji je za vozila na zemeljski plin na voljo okoli 3 000 črpalnih postaj. Dodatne črpalne postaje je mogoče brez težav vzpostaviti in jih oskrbovati iz obstoječega dobro razvitega distribucijskega omrežja za zemeljski plin v Uniji, ki pokriva območje, pod pogojem, da je kakovost plina dovolj dobra za uporabo v sedanjih vozilih na plin in tistih z napredno tehnologijo.

(20) Države članice bi morale zagotoviti izgradnjo javno dostopne infrastrukture za dobavo stisnjenega zemeljskega plina (SZP) za motorna vozila, pri čemer morajo razdalje med črpalnimi postajami omogočati kroženje vozil na SZP po vsej Uniji, določeno število črpalnih postaj pa mora biti na voljo v strnjenih mestnih naseljih.

(21) Utekočinjeni zemeljski plin (UZP) je privlačno alternativno gorivo za plovila za izpolnjevanje zahtev po znižanju vsebnosti žvepla v gorivih za plovila v območjih nadzora nad emisijami žvepla, ki se nanašajo na polovico ladij, ki v evropskem pomorskem prometu plujejo na kratkih razdaljah, kot to določa Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila[18]. Osrednje omrežje črpalnih postaj za UZP za morska plovila in plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh bi moralo biti na voljo najkasneje do konca leta 2020. Prvotna osredotočenost na osrednje omrežje pa ne bi smela izključiti možnosti, da bo dolgoročno UZP na voljo tudi v pristaniščih, ki se nahajajo zunaj osrednjega omrežja, zlasti v tistih, ki so pomembna za plovila, ki ne izvajajo prevozov (ribiška plovila, plovila za priobalne storitve itd.).

(22) UZP lahko nudi tudi stroškovno učinkovito tehnologijo za težka tovorna vozila za izpolnjevanje strogih omejitev emisij onesnaževal standardov Euro VI[19].

(23) Osrednje omrežje iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[20] bi moralo služiti kot osnova za uporabo infrastrukture za UZP, saj pokriva glavne prometne tokove in omogoča koristi omrežja.

(24) Zaradi vedno večje raznolikosti vrst goriva za motorna vozila in nenehne rasti cestne mobilnosti državljanov po vsej Uniji je treba potrošnikom zagotoviti jasne in razumljive informacije o združljivosti njihovih vozil z različnimi gorivi, ki jih ponuja trg s pogonskimi gorivi v Uniji, brez poseganja v Direktivo 2009/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembah Direktive 98/70/ES glede specifikacij motornega bencina, dizelskega goriva in plinskega olja ter o uvedbi mehanizma za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede specifikacij goriva, ki ga uporabljajo plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, in o razveljavitvi Direktive 93/12/EGS[21].

(25) Da bi zagotovili prilagoditev določb te direktive razvoju trga in tehničnemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s portfeljem alternativnih goriv, značilnostmi infrastrukture, ustrezno pokritostjo in tudi standardi za goriva. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(26) Tehnične specifikacije za interoperabilnost polnilnih postaj in črpalnih postaj bi morale biti določene v evropskih standardih, ki so popolnoma skladni z ustreznimi mednarodnimi standardi. Zaradi pomanjkanja evropskih standardov ni mogoče podati podrobnih sklicev na nekatere potrebne specifikacije. Zato bi morala Komisija evropske organizacije za standardizacijo zaprositi, naj objavijo takšne evropske standarde v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES[22], ti standardi pa bi morali temeljiti na veljavnih mednarodnih standardih oziroma na tekočem razvoju mednarodne standardizacije, kjer je to primerno. Če so mednarodni standardi že na voljo, bi bilo treba tam vsebovane tehnične specifikacije do sprejetja evropskih standardov uporabljati kot začasne rešitve. Za standarde, ki še niso objavljeni, bo delo temeljilo na: (i) „konfiguraciji FF, IEC 62196-3:CDV 2012“ za hitre polnilne postaje za električno energijo z enosmernim tokom za motorna vozila; (ii) ISO TC67/WG10 za črpalne postaje za UZP za plovila; in (iii) delu ISO/TC 252 za črpanje SZP in L-SZP za motorna vozila. Komisija bi morala imeti pooblastilo za prilagoditev sklicev na tehnične specifikacije v evropskih standardih z delegiranimi akti.

(27) Pri uporabi Direktive bi se morala Komisija posvetovati z zadevnimi skupinami strokovnjakov, kot sta evropska skupina strokovnjakov za prihodnja transportna goriva, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz industrije in civilne družbe in skupna skupina strokovnjakov za promet in okolje, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic.

(28) Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(29) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev splošnih postopkov in specifikacij. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[23].

(30) Ker države članice posamezno ne morejo v zadovoljivi meri doseči cilja, tj. spodbujanje širšega razvoja trga z alternativnimi gorivi, temveč je potrebno ukrepanje na ravni Unije, da se zagotovi povpraševanje po kritični masi teh vozil za stroškovno učinkovit razvoj evropske industrije in omogoči mobilnost vozil na alternativna goriva po vsej Uniji, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina

Ta direktiva vzpostavlja skupni okvir ukrepov za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v Uniji za odpravo odvisnosti prometnega sistema od nafte ter določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva in enotne tehnične specifikacije, vključno s polnilnimi postajami za električna vozila ter črpalnimi postajami za zemeljski plin (UZP in SZP) in vodik.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „Alternativna goriva“ pomenijo goriva, ki nadomeščajo fosilne naftne vire pri oskrbi vozil z energijo in ki lahko prispevajo k dekarbonizaciji prometnega sistema, zajemajo pa:

– električno energijo;

– vodik;

– biogoriva, kot so opredeljena v Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

– sintetična goriva;

– zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski plin – SZP) in tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP);

– utekočinjeni naftni plin (UNP).

(2) „Polnilna postaja“ pomeni počasno ali hitro polnilno postajo ali mesto za fizično menjavo baterije električnega vozila.

(3) „Počasna polnilna postaja“ pomeni polnilno postajo, ki omogoča neposredno dobavo električne energije električnemu vozilu z močjo manj ali enako 22 kW.

(4) „Hitra polnilna postaja“ pomeni polnilno postajo, ki omogoča neposredno dobavo električne energije električnemu vozilu z močjo več kot 22 kW.

(5) „Javno dostopna polnilna postaja ali črpalna postaja“ pomeni polnilno postajo oziroma črpalno postajo, ki uporabnikom omogoča nediskriminatoren dostop.

(6) „Električno vozilo“ pomeni vozilo v smislu Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila[24], z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h, opremljeno z enim ali več električnimi pogonskimi motorji, ki niso stalno priključeni na omrežje, ter z visokonapetostnimi sestavnimi deli in sistemi, ki so galvansko spojeni z visokonapetostnim vodilom električnega pogonskega sistema.

(7) „Črpalna postaja“ pomeni zagotavljanje katerega koli goriva, razen UZP, na fizično postavljeni črpalki.

(8) „Črpalna postaja za UZP“ pomeni zagotavljanje UZP s fizično postavljeno črpalko, ki je priključena na nepremično ali premično napravo (vključno z vozili in plovili), ali premičnim rezervoarjem z UZP.

Člen 3 Nacionalni okviri politike

1.           Vsaka država članica sprejme nacionalni okvir politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi in njihove infrastrukture, ki vključuje informacije iz Priloge I, in vsebuje vsaj naslednje elemente:

– oceno stanja in prihodnji razvoj alternativnih goriv;

– oceno čezmejne povezanosti infrastrukture za alternativna goriva;

– regulativni okvir za podporo izgradnji infrastrukture za alternativna goriva;

– ukrepe politike za podporo izvajanju nacionalnega okvira politike;

– podporne ukrepe za uporabo in proizvodnjo;

– podporo za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev;

– cilje za uporabo alternativnih goriv;

– pričakovano število vozil na alternativna goriva do leta 2020;

– oceno potrebe po črpalnih postajah za UZP v pristaniščih zunaj osrednjega omrežja TEN-T, ki so pomembna za plovila, ki ne opravljajo prevozov, zlasti ribiška plovila;

– kjer je primerno, sporazume o sodelovanju z drugimi državami članicami v skladu z drugim odstavkom.

2.           Države članice sodelujejo, s posvetovanji ali skupnimi okviri politike, pri zagotavljanju, da so ukrepi, potrebni za doseganje ciljev te direktive, skladni in usklajeni.

3.           Do podpornih ukrepov Unije in nacionalnih podpornih ukrepov za infrastrukturo za alternativna goriva bodo upravičena le goriva, zajeta v nacionalnih okvirih politike.

4.           Podporni ukrepi za infrastrukturo za alternativna goriva se izvajajo v skladu s pravili o državni pomoči PDEU.

5.           Države članice svoje nacionalne okvire politike priglasijo Komisiji [v 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive].

6.           Komisija oceni nacionalne okvire politike in zagotovi skladnost na ravni EU. Poročilo o oceni nacionalnih okvirov politike predloži Evropskemu parlamentu v roku enega leta od sprejema nacionalnih okvirov politike.

7.           Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8, da spremeni seznam elementov iz odstavka 1 in informacijami iz Priloge I.

Člen 4 Oskrba prometa z električno energijo

1.           Države članice najpozneje do 31. decembra 2020 zagotovijo postavitev minimalnega števila polnilnih postaj za električna vozila, in sicer najmanj v obsegu, navedenem v preglednici v Prilogi II.

2.           Najmanj 10 % polnilnih postaj je javno dostopnih.

3.           Počasne polnilne postaje za električna vozila morajo biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajene s tehničnimi specifikacijami iz točke 1.1 Priloge III.

Hitre polnilne postaje za električna vozila morajo biti najpozneje do 31. decembra 2017 skladne s tehničnimi specifikacijami iz točke 1.2 Priloge III.

Države članice zagotovijo, da je oprema za počasne in hitre polnilne postaje iz točke 1.1 Priloge III in točke 1.2 Priloge III na voljo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

4.           Države članice zagotovijo vzpostavitev preskrbe vodnih plovil z električno energijo z obale v pristaniščih, pod pogojem, da je ta stroškovno učinkovita in ima pozitiven vpliv na okolje.

5.           Preskrba vodnih plovil in plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh z električno energijo z obale mora biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajena s tehničnimi specifikacijami iz točke 1.3 Priloge III.

6.           Vse javno dostopne polnilne postaje za električna vozila so opremljene z inteligentnimi merilnimi sistemi, opredeljenimi v členu 2(28) Direktive 2012/27/EU, in izpolnjujejo zahteve iz člena 9(2) navedene direktive.

7.           Točka 1(h) Priloge I in zadnji pododstavek točke 2 Priloge I k Direktivi 2009/72/ES veljata za podatke o porabi in merilni sistem polnilne postaje za električna vozila.

8.           Države članice uporabnikom električnih vozil ne preprečujejo nakupa električne energije od katerega koli ponudnika električne energije, ne glede na to, v kateri državi članici je ponudnik registriran. Države članice zagotovijo, da imajo potrošniki pravico do sklenitve pogodbe za dobavo električne energije z več dobavitelji hkrati, tako da je mogoče pogodbo za dobavo električne energije za električno vozilo skleniti ločeno.

9.           Države članice zagotovijo, da lahko vsakdo vzpostavi ali upravlja javno dostopne polnilne postaje in da operaterji distribucijskega sistema s tako osebo sodelujejo nediskriminatorno.

10.         Države članice zagotovijo, da so cene, zaračunane na javno dostopnih polnilnih postajah, razumne in ne zajemajo nobenih kazenskih ali omejevalnih taks za polnjenje električnega vozila, katerega uporabnik ni v pogodbenem razmerju z upravljavcem polnilne postaje.

11.         Komisija je v zvezi s posodobitvijo tehničnih specifikacij iz točk 1.1, 1.2 in 1.3 Priloge III pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8.

Člen 5 Oskrba prometa z vodikom

1.           Države članice, na ozemlju katerih na datum začetka veljavnosti te direktive že obstajajo črpalne postaje za vodik, najpozneje do 31. decembra 2020 zagotovijo, da je na voljo dovolj javno dostopnih črpalnih postaj na razdaljah, ki ne presegajo 300 km, tako da se omogoči kroženje vozil na vodikov pogon po celotnem nacionalnem ozemlju.

2.           Vse črpalne postaje za vodik za motorna vozila morajo biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajene s tehničnimi specifikacijami iz točke 2 Priloge III.

3.           Komisija je v zvezi s posodobitvijo tehničnih specifikacij iz točke 2 Priloge III pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8.

Člen 6 Oskrba prometa z zemeljskim plinom

1.           Države članice zagotovijo, da so najpozneje do 31. decembra 2020 v vseh pomorskih pristaniščih osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na voljo javno dostopne črpalne postaje za UZP za morska plovila in plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh.

2.           Države članice zagotovijo, da so najpozneje do 31. decembra 2025 v vseh pristaniščih v celinskih vodah osrednjega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) na voljo javno dostopne črpalne postaje za UZP za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh.

3.           Države članice sodelujejo pri zagotavljanju, da lahko motorna vozila za prevoz težkih tovorov, ki jih poganja UZP, vozijo po vseh cestah v osrednjem omrežju TEN-T. V ta namen se najpozneje do 31. decembra 2020 javno dostopne črpalne postaje za UZP vzpostavijo na razdaljah, ki ne presegajo 400 kilometrov.

4.           Vse črpalne postaje za UZP za morska plovila in plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh morajo biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajene s tehničnimi specifikacijami iz točke 3.1 Priloge III.

5.           Vse javno dostopne črpalne postaje za UZP za motorna vozila morajo biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajene s tehničnimi specifikacijami iz točke 3.2 Priloge III.

6.           Države članice najpozneje do 31. decembra 2020 zagotovijo, da je na voljo dovolj javno dostopnih črpalnih postaj, na razdalji največ 150 km, tako da se po vsej Uniji omogoči kroženje vozil, ki jih poganja SZP.

7.           Vse črpalne postaje za SZP za motorna vozila morajo biti najpozneje do 31. decembra 2015 usklajene s tehničnimi specifikacijami iz točke 3.3 Priloge III.

8.           Vse črpalne postaje za SZP za motorna vozila nudijo plin ustrezne kakovosti, tj. kakovosti, ki jo zahtevajo sedanja vozila na SZP in tista z napredno tehnologijo.

9.           Komisija je v zvezi s posodobitvijo tehničnih specifikacij iz točk 3.1, 3.2 in 3.3 Priloge III pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 8.

10.         Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi:

– z varnostnimi predpisi glede shranjevanja, prevoza in dovajanja UZP;

– s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost med ladjami in čolni ter črpalnimi postajami za UZP za morska plovila in plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9.

Člen 7 Informacije za potrošnike v zvezi s pogonskimi gorivi

1.           Države članice brez poseganja v Direktivo 2009/30/ES zagotovijo, da so ustrezne, jasne in enostavno razumljive informacije o združljivosti vseh goriv na trgu z vozili na voljo:

(a) na črpalkah na vseh črpalnih postajah, pri prodajalcih vozil in izvajalcih tehničnih pregledov na nacionalnih ozemljih;

(b) v navodilih za uporabo vozil;

(c) na samem vozilu. Ta zahteva velja za vsa nova vozila, ki se na ozemlju držav članic prodajajo od [datuma prenosa te direktive], ter za vsa druga vozila, registrirane na ozemlju držav članic od datuma prvega tehničnega pregleda vozila po [datumu prenosa te direktive].

2.           Informacije o združljivosti goriv iz odstavka 1 temeljijo, kjer je to mogoče in primerno za doseganje ciljev Direktive, na standardih za označevanje goriv v okviru shem evropskih standardov, kot je navedeno v točki 4 Priloge III, izvede pa se tudi grafična ponazoritev teh standardov.

3.           Grafična ponazoritev iz odstavka 2 se uporabi za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1.

4.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte, z določitvijo natančnega mesta na vozilu, kjer se nahajajo informacije o združljivosti in grafična ponazoritev, da se zagotovi njihova harmoniziranost po vsej Uniji. Če sheme evropskih standardov (EN), ki zajemajo standarde za označevanje goriv, niso na voljo ali niso primerne za doseganje ciljev Direktive, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo parametre za označevanje goriv, ki se prodajajo na trgu Unije in ki po oceni Komisije predstavljajo en odstotek skupnega obsega prodaje v več kot eni državi članici.

6.           Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9.

Člen 8 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, ki so določeni v tem členu.

2.           Pooblastilo iz členov 3, 4, 5 in 6 se Komisiji podeli za nedoločen čas.

3.           Pooblastilo iz členov 3, 4, 5 in 6 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Odločitev začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3, 4, 5 in 6, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 9 Odbor

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za predložitev mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 10 Poročanje in pregled

1.           Vsaka država članica pošlje Komisiji poročilo o nacionalnem okviru politike in njegovem izvajanju najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti te direktive], nato pa vsaki dve leti. Ta poročila vključujejo informacije iz Priloge I.

2.           Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive vsaki dve leti, prvič pa [dve leti po datumu prenosa te direktive].

Poročilo Komisije vsebuje naslednje elemente:

– oceno ukrepov vsake države članice;

– oceno učinkov te direktive na razvoj trga z alternativnimi gorivi ter vpliva na gospodarstvo in okolje;

– informacije o tehničnem napredku in razvoju trga z alternativnimi gorivi, zajetih v tej direktivi, pa tudi trga z drugimi alternativnimi gorivi.

Komisija lahko predlaga ustrezne ukrepe.

Poročilo Komisije oceni v tej direktivi določene zahteve in datume v zvezi z izgradnjo infrastrukture in izvajanjem specifikacij, ob upoštevanju tehničnega, gospodarskega in tržnega razvoja za zadevna alternativna goriva, pri čemer se poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 11 Prenos

1.           Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za dosego skladnosti s to direktivo, najkasneje do [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. O tem nemudoma obvestijo Komisijo.

2.           Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.           Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 12 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih unije.

Člen 13 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

V Bruslju,V Bruslju,Za Evropski parlament                 Za Svet

Predsednik                                                                    Predsednik

                                                                      

PRILOGA I

Nacionalni okviri politike

Nacionalni okvir politike vsebuje najmanj naslednje elemente:

1. Regulativni okvir

Regulativni okvir obsega ukrepe za podporo izgradnji infrastrukture za alternativna goriva, kot so gradbena dovoljenja, dovoljenja za parkirišča, okoljski certifikati za podjetja, koncesije za črpalke za gorivo.

2. Ukrepi politike za podporo izvajanja nacionalnega okvira politike

Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje elemente:

- neposredne spodbude za nakup prevoznih sredstev na alternativna goriva ali izgradnjo infrastrukture;

- možnost davčnih spodbud v podporo prevoznim sredstvom na alternativna goriva in infrastrukturi;

- uporabo javnih naročil v podporo alternativnim gorivom, vključno s skupnimi naročili;

- nefinančne spodbude na strani povpraševanja: npr. prednostni dostop do omejenih območij, politika parkiranja, namenski vozni pasi.

3. Podpora za uporaba in proizvodnjo

Letna javna sredstva, dodeljena za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, razdeljena glede na gorivo in način prevoza (cestni, železniški, vodni in zračni prevoz).

Letna javna sredstva, dodeljena za podporo proizvodnim obratom za tehnologije za alternativna goriva, razdeljena glede na gorivo in vrsto prevoza.

4. Raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti:

Letna javna sredstva, dodeljena za podporo raziskavam, tehnološkemu razvoju in predstavitvenim dejavnostim za alternativna goriva, razdeljena glede na gorivo in vrsto prevoza.

5. Cilji

- nacionalni cilji za leto 2020 za uporabo alternativnih goriv pri različnih vrstah prevoza (cestni, železniški, vodni in zračni prevoz) ter za ustrezno infrastrukturo;

- nacionalni cilji, določeni vsako leto, za uporabo alternativnih goriv pri različnih vrstah prevoza ter za ustrezno infrastrukturo, da se dosežejo nacionalni cilji za leto 2020.

PRILOGA II

Najmanjše število polnilnih postaj za električna vozila v vsaki državi članici

Država članica || Število polnilnih postaj (v tisočih) || Število javno dostopnih polnilnih postaj (v tisočih)

BE || 207 || 21

BG || 69 || 7

CZ || 129 || 13

DK || 54 || 5

DE || 1 503 || 150

EE || 12 || 1

IE || 22 || 2

EL || 128 || 13

ES || 824 || 82

FR || 969 || 97

IT || 1 255 || 125

CY || 20 || 2

LV || 17 || 2

LT || 41 || 4

LU || 14 || 1

HU || 68 || 7

MT || 10 || 1

NL || 321 || 32

AT || 116 || 12

PL || 460 || 46

PT || 123 || 12

RO || 101 || 10

SI || 26 || 3

SK || 36 || 4

FI || 71 || 7

SE || 145 || 14

UK || 1 221 || 122

HR || 38 || 4

PRILOGA III

Tehnične specifikacije

1. Tehnične specifikacije za električne polnilne postaje

1.1 Počasne električne polnilne postaje za motorna vozila

Počasne polnilne postaje za električna vozila z izmeničnim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljena s priključki tipa 2, kot je opisano v standardu EN 62196-2:2012.

1.2 Hitre električne polnilne postaje za motorna vozila

Hitre polnilne postaje za električna vozila z izmeničnim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljena s priključki tipa 2, kot je opisano v standardu EN 62196-2:2012.

Hitre polnilne postaje za električna vozila z enosmernim tokom so zaradi interoperabilnosti opremljena s priključki tipa „Combo 2“, kot je opisano v ustreznem standardu EN, ki se sprejme do leta 2014.

1.3 Električna energija z obale za vodna plovila

Preskrba vodnih plovil z električno energijo z obale, vključno z zasnovo, vgradnjo in preskušanjem sistemov, ustreza standardu EN, ki se sprejme do leta 2014, do objave tega standarda pa tehničnim specifikacijam standarda IEC/ISO/IEEE 80005-1.

2. Tehnične specifikacije črpalne postaje za vodik za motorna vozila

2.1 Zunanje črpalne postaje za plinasti vodik, ki se uporablja kot gorivo za kopenska vozila, ustrezajo standardu EU, ki se sprejme do leta 2014, do objave tega standarda pa tehničnim specifikacijam ISO/TS 20100:2008 za dovod plinastega vodika.

2.2 Čistost vodika, ki ga dovajajo črpalne postaje za vodik, ustreza standardu EN, ki se sprejme do leta 2014, do objave tega standarda pa tehničnim specifikacijam iz standarda ISO 14687-2.

2.3 Črpalne postaje za vodik uporabljajo algoritme za dovajanje goriva in opremo, ki ustrezajo standardu EN, ki se sprejme do leta 2014, do objave tega standarda pa protokolom iz standarda ISO 20100 za dovajanje goriva za lahka tovorna vozila, ki jih poganja plinasti vodik.

2.4. Priključki za vozila za dovod plinastega vodika ustrezajo standardu EN, ki se sprejme do leta 2014, do objave tega standarda pa standardu ISO 17268 za priključke za dovod goriva kopenskim vozilom, ki jih poganja plinasti vodik.

3. Tehnične specifikacije za črpalne postaje za zemeljski plin

3.1 Tehnične specifikacije za črpalne postaje za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) za vodna plovila

Črpalne postaje za UZP za vodna plovila ustrezajo standardom EN, ki se sprejmejo do leta 2014.

3.2 Tehnične specifikacije za črpalne postaje za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) za motorna vozila

Točke za dovod UZP za motorna vozila ustrezajo standardu EN, ki se sprejme do leta 2014.

3.3 Tehnične specifikacije za črpalne postaje za stisnjeni zemeljski plin (SZP) za motorna vozila

3.3.1 Priključki/posode za SZP so skladni s Pravilnikom UN/ECE št. 110 (v zvezi z ISO 14469, dela I in II).

3.3.2 Črpalne postaje za SZP in L-SZP ustrezajo standardu, ki se sprejme do leta 2014.

4. Tehnične specifikacije za motorni bencin in dizelska goriva, ki vsebujejo biogoriva

4.1       Motorni bencin z nizko vsebnostjo bioetanola ustreza standardu EN 228.

4.2       Dizelsko gorivo z nizko vsebnostjo bioetanola ustreza standardu EN 590.

4.3       Vse črpalke, ki na črpalnih postajah dovajajo motorni bencin, izpolnjujejo zahteve za označevanje goriva, kot je določeno v standardu EN 228.

4.4       Vse črpalke, ki na črpalnih postajah dovajajo dizelsko gorivo, izpolnjujejo zahteve za označevanje goriva, kot je določeno v standardu EN 590.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[25]

Promet

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[26].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Vodilna pobuda „Evropa, gospodarna z viri“ iz strategije Evropa 2020

Bela knjiga „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 4

Povečati uporabo nizkoogljičnih vrst prevoza in spodbujati večmodalnost (to se navezuje na splošni cilj „učinkovit promet“).

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

kopenski, zračni in pomorski promet

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Izgradnja minimalne infrastrukture za alternativna goriva in uvedba enotnih tehničnih standardov v celotni EU.

Obdržati vodilno mesto EU v industriji vozil in plovil; prispevati h gospodarski rasti in zaposlovanju v Evropi.

Odpraviti odvisnost prometnega sektorja od nafte.

Prispevati k doseganju 60-odstotnega znižanja emisij toplogrednih plinov v prometu do leta 2050.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Število električnih polnilnih postaj / črpalnih postaj

Število vozil / plovil na alternativna goriva

Zmanjšanje uvoza nafte v odstotkih

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu v odstotkih

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Na kratki rok:

– minimalen obseg infrastrukture za električno energijo, vodik, UZP (za vodni promet in tovorna vozila) ter SZP;

– označevanje goriv na črpalnih postajah in na vozilih.

Na dolgi rok: optimalen obseg infrastrukture za električno energijo, vodik, UZP (za vodni promet in tovorna vozila) in SZP.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Spodbuditi razvoj enotnega trga z infrastrukturo za alternativna goriva ter z vozili in plovili na alternativna goriva.

Ustvariti ustrezne pogoje za različne udeležence na trgu, da lahko izpolnjujejo svoje funkcije.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Pretekle pobude in podporni ukrepi so se v glavnem nanašali na proizvodnjo goriv, razvoj tehnologije za vozila, trženje vozil na alternativna goriva, medtem ko je izgradnja potrebne infrastrukture bila zanemarjena.

Te izkušnje potrjujejo potrebo po ukrepih EU v zvezi z infrastrukturo.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Prometna infrastruktura – instrument za povezovanje Evrope TEN-T

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [D. MMMM ]LLLL do [D. MMMM ]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

Ñ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja po sprejetju direktive

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[27]

Ñ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[28],

– ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Dve leti po začetku veljavnosti te direktive in nato vsaki dve leti države članice Komisiji predložijo poročilo o nacionalnem okviru politike za razvoj trga z alternativnimi gorivi in pripadajočo infrastrukturo ter njegovem izvajanju.

Komisija vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive, kar začne veljati dve leti po datumu prenosa te direktive.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Zamude pri prenosu direktive.

Neprimerno izvajanje.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Redna poročila držav članic (prvo poročilo dve leti po začetku veljavnosti direktive, nato vsaki dve leti).

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Financiranje EU, ki je predvideno za študije v zvezi s spremljanjem. Te študije bodo službe Komisije primerno upoštevale.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

Za naložbe bo poskrbela samo industrija. Komisija bo vsaki dve leti opravila študijo.

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

06.020300 Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov. Financiranje bo opravljeno s prerazporeditvijo sredstev (brez vpliva na novi večletni finančni okvir).

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

številka 06.020300 [Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov] || dif./nedif. ([29]) || držav Efte[30] || držav kandidatk[31] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || nedif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice: JIH NI

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

Številka [poimenovanje…………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka 06.020300 || Podporne dejavnosti na področju evropske prometne politike in pravic potnikov

GD za mobilnost in promet || || || Leto N[32] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 06.020300 || obveznosti || (1) || 0 || 250 000 || 0 || 250 000 || 0 || 250 000 || 0 || 750 000

plačila || (2) || || || 250 000 || || 250 000 || || 250 000 || 750 000

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev  določenih programov [33] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD za mobilnost in promet SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || || 250 000 || || 250 000 || || 250 000 || ||

plačila || =2+2a +3 || || || 250 000 || || 250 000 || || 250 000 || 750 000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || || 250 000 || || 250 000 || || 250 000 || || 750 000

plačila || =5+ 6 || ||   || 250 000 || || 250 000 || || 250 000 || 750 000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev  določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N (€) || Leto N+1 (€) || Leto N+2 (€) || Leto N+3 (€) || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) (€) || SKUPAJ (€)

GD za mobilnost in promet ||

Ÿ Človeški viri (prerazporeditev osebja) || 131 000 || 131 000 || 131 000 || 131 000 || 131 000 || 131 000 || 131 000 || 917 000

Ÿ Drugi upravni odhodki: upravni odbor – 1 sestanek/leto || 13 770 || 13 770 || 13 770 || 13 770 || 13 770 || 13 770 || 13 770 || 96 390

GD za mobilnost in promet SKUPAJ || odobritve || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 1 013 390

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 144 770 || 1 013 390

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[34] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 144 770 || 394 770 || || 394 770 || || 394 770 || || 1 329 080

plačila || 144 770 || || 394 770 || || 394 770 || || 394 770 || 1 329 080

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– Ñ  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[35] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij || stroški € || število realizacij skupaj || stroški skupaj €

POSAMEZNI CILJ št. 4[36]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || študije || 250,000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 3 || 750 000

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 4 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 3 || 750 000

POSAMEZNI CILJ št. … || || || || || || || || || || || || || || || ||

- realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ € || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 1 || 250 000 || 0 || 0 || 3 || 750 000

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– Ñ  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve (prerazporeditev osebja)

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N [37](€) || Leto N+1 (€) || Leto N+2 (€) || Leto N+3 (€) || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) (€) || SKUPAJ (€)

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || 0 (prerazporeditev osebja)

Drugi upravni odhodki || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 96 390

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 96 390

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[38] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 13 370 || 96 390

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– Ñ  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri: osebje bo prerazporejeno

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST || 0.5 AD + 0.05 AST

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[39]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy [40] || - na sedežu[41] || || || || || || ||

- na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– Ñ  Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira [42].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– Ñ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– Ñ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

· ¨  na lastna sredstva,

· ¨  na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude [43]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               COM(2010) 2020 final.

[2]               COM(2011) 144 final.

[3]               COM(2013) 17.

[4]               http://ec.europa.eu/transport/urban/cts/doc/2011-01-25-future-transport-fuels-report.pdf;

http://ec.europa.eu/transport/urban/cts/doc/2011-12-2nd-future-transport-fuels-report.pdf;

http://ec.europa.eu/transport/urban/cts/doc/jeg_cts_report_201105.pdf;

http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/cars-21-final-report-2012_en.pdf;

http://ec.europa.eu/transport/urban/events/2011_04_13_future_transport_fuels_en.htm;

http://ec.europa.eu/transport/urban/consultations/doc/cts/report-on-results.pdf;

http://ec.europa.eu/transport/urban/studies/doc/2012-08-cts-implementation-study.pdf.

[5]               http://ec.europa.eu/transport/urban/studies/urban_en.htm.

[6]               www.eutransportghg2050.eu.

[7]               UL C, str.

[8]               UL C, str.

[9]               UL C, str.

[10]             COM(2010) 2020.

[11]             COM(2011) 144.

[12]             UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[13]             COM(2013) 17.

[14]             http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/cars-21-final-report-2012_en.pdf.

[15]             COM(2012) 636 final z dne 8. novembra 2012.

[16]             UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[17]             UL L 211, 14.8.2009, str. 55.

[18]             UL L 327, 27.11.2012.

[19]             Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1–13).

[20]             UL L xxx

[21]             UL L 140, 5.6.2009, str. 88.

[22]             UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

[23]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[24]             UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

[25]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[26]             Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[27]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[28]             Po členu 185 finančne uredbe.

[29]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[30]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[31]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[32]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[33]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

[36]             Kakor je opisan v oddelku 1.4.2 „Posamezni cilji…“.

[37]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[38]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[39]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[40]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[41]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[42]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[43]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmane na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.