52012PC0162

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Uredba (ES) št. 1760/2000 z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa[1] določa, da mora vsaka država članica uvesti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v skladu z določbami navedene uredbe. Že pred tem in glede na krizo zaradi bovine spongiformne encefalopatije (BSE) so bila pravila Unije o identifikaciji in sledljivosti vzpostavljena leta 1997 okrepljena. Uredba Sveta (ES) št. 820/97 je uvedla ureditev sledljivosti posamezne govedi prek identifikacije posameznih živali z ušesnima znamkama, registra gospodarstva na vsakem gospodarstvu (npr. kmetiji, trgu, klavnici) ter posameznega potnega lista za vsako žival, ki vsebuje podatke o vseh premikih in poroča o vseh premikih računalniški bazi podatkov, ki lahko hitro sledi živalim in identificira kohorte v primeru bolezni. Ta načela so bila pozneje podprta v Uredbi (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta. Končni cilj je bila povrnitev zaupanja potrošnikov v goveje meso in proizvode iz govejega mesa s pomočjo preglednosti in popolne sledljivosti govedi in proizvodov iz govejega mesa ter lokalizacija in sledljivost živali za veterinarske namene, kar je ključnega pomena za nadzor nalezljivih bolezni. Glede na uresničitev teh ciljev se lahko ureditev danes obravnava kot uspešna (BSE v EU je pod nadzorom, zaupanje potrošnikov pa je bilo povrnjeno[2]), pri čemer se njena učinkovitost in uspešnost kažeta v zagotavljanju pomembnih informacij za zagotovitev nadzora nalezljivih bolezni (npr. slinavke in parkljevke, bolezni modrikastega jezika) in za zagotovitev sledljivosti govejega mesa.

Uredba (ES) št. 1760/2000 (ki uvaja sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, vključno s prostovoljnim označevanjem, ter vključuje elemente „dvojna ušesna znamka“, „register gospodarstva“, „potni list za govedo“ in „računalniška baza podatkov“) je bila navedena kot „obveznost obveščanja s posebnim pomenom v zvezi z obremenitvami, ki jih povzroča za podjetja,“ v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu (COM(2009) 544) „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“[3].

V akcijskem načrtu nove strategije EU za zdravstveno varstvo živali[4] je predvideno, da bo Komisija poenostavila obveznosti obveščanja (npr. registre gospodarstva, potne liste) med uvajanjem elektronske identifikacije govedi. V okviru načrtovanja časovnega razporeda Komisije se za prvi semester leta 2011 načrtuje regulativni predlog za redni zakonodajni postopek.

Vendar ko so bila leta 1997 sprejeta veljavna pravila za identifikacijo govedi, elektronska identifikacija s tehničnega vidika ni bila dovolj razvita, da bi se lahko takrat uporabljala za goved. Elektronska identifikacija na podlagi radiofrekvenčne identifikacije se je v zadnjih 10 letih znatno razvila ter zagotavlja hitrejše in natančnejše odčitavanje posameznih kod živali neposredno v sisteme za obdelavo podatkov, kar zmanjšuje stroške dela v zvezi z ročnim odčitavanjem, vendar hkrati povečuje stroške opreme. Tako veljavna zakonodaja o identifikaciji govedi ne odraža tega najnovejšega tehnološkega razvoja. Uporaba elektronskih identifikatorjev bi lahko pomagala zmanjšati upravno obremenitev in opravila glede papirne dokumentacije, na primer kadar se register gospodarstva vodi v računalniški obliki (kar velja za vedno večji delež kmetij), in sicer prek samodejnega odčitavanja in samodejnega vnašanja v register. Poleg tega bo hitrejši in zanesljivejši sistem med drugim omogočil hitrejše in natančnejše odčitavanje v primerjavi s klasičnimi ušesnimi znamkami, kar bo olajšalo postopek poročanja o premikih živali osrednji bazi podatkov ter zagotovilo boljšo in hitrejšo sledljivost okuženih živali in/ali okužene hrane.

Na podlagi trenutnega tehnološkega napredka elektronske identifikacije se je več držav članic EU prostovoljno odločilo, da bodo začele izvajati elektronsko identifikacijo govedi. Tudi izkušnje zunaj EU kažejo na vedno večjo uporabo elektronske identifikacije govedi. Poleg tega je bila elektronska identifikacija v EU že uvedena za več živalskih vrst (za večino kot obvezna).

Trenutni pravni okvir državam članicam ne prepoveduje prostovoljne uporabe elektronskih identifikatorjev, vendar jih je treba uporabljati skupaj z uradnimi običajnimi vidnimi ušesnimi znamkami. Ker ni vzpostavljenih nobenih usklajenih tehničnih standardov EU, bi se lahko različne vrste elektronskih identifikatorjev in čitalcev z različnimi frekvencami za radiofrekvenčno identifikacijo uporabljale na različnih mestih. Zato bi lahko vsaka država članica izbrala standarde, ki bi jih hotela, pri čemer bi ta pristop verjetno prispeval k pomanjkanju usklajenosti, kar bi ogrozilo elektronsko izmenjavo podatkov, koristi sistemov za elektronsko identifikacijo pa bi bile izgubljene.

V zvezi s prostovoljnim označevanjem govejega mesa je treba zmanjšati prekomerno upravno obremenitev v prostovoljnem sistemu, ki je trenutno uveden. Uredba (ES) št. 820/97 je uvedla sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanje govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, ki je bil dodatno okrepljen z Uredbo (ES) št. 1760/2000. Slednja zadeva obvezno navedbo porekla (rojene/gojene/zaklane) govedi, iz katere je izviralo goveje meso (ta predlog ne vključuje nobenih novih določb v zvezi z obveznimi zahtevami glede označevanja govejega mesa), obvezno sklicevanje na identifikacijsko kodo zaklane živali in obrate, kjer je bilo meso predelano (klavnica in razsekovalnica), ter uradni postopek odobritve Komisije, vključno z obveznostjo obveščanja o kakršnih koli dodatnih informacijah v zvezi z označevanjem, razen obveznih. Komisija je že leta 2004 Svetu in Evropskemu parlamentu predložila poročilo o delu Uredbe (ES) št. 1760/2000[5], ki zadeva označevanje govejega mesa, v katerem so bile izpostavljene pomanjkljivosti sistema za prostovoljno označevanje govejega mesa. Navedene pomanjkljivosti so bile, da se sistem ne uporablja na enoten način v vseh državah članicah (npr. znatne razlike v upravni praksi med državami članicami) in da bi za vse navedbe z etikete (vključno z navedbami, ki ne zadevajo porekla, sledljivosti ali značilnosti kakovosti mesa) veljal uradni postopek odobritve s strani pristojnega organa. V delovnem dokumentu služb Komisije o poenostavitvi SKP[6] je izpostavljen predlog „skupine neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve“ (Stoiberjeva skupina). Stoiberjeva skupina je predlagala razveljavitev obveznosti obveščanja v zvezi z uporabo dodatnih prostovoljnih označb, razen tistih, ki so obvezne za goveje meso[7].

Ta predlog upošteva rezultate posvetovanj, ki so potekala z zainteresiranimi stranmi, in rezultat ocene učinka. V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi prostovoljna uvedba elektronske identifikacije govedi kot orodja uradne identifikacije omogočila akterjem dovolj časa, da bi se seznanili s sistemom za elektronsko identifikacijo in ugotovili njegovo dodano vrednost v posebnih okoliščinah. Ta možnost je boljša, saj državam članicam EU in vsem vključenim zasebnim akterjem omogoča, da se organizirajo, tako da lahko ocenijo koristi v zvezi z regionalnimi razlikami in različne vrste proizvodnje, poleg tega pa je dovolj prilagodljiva, da ima podporo organov in zainteresiranih strani, kar bo koristilo izvrševanju pravil. Prostovoljna uvedba elektronske identifikacije pomeni, da bi se za elektronsko identifikacijo odločili tisti imetniki, ki bi od tega verjetno imeli neposredne koristi pri upravljanju kmetij. To je posamezna odločitev, ki jo iz gospodarskih (tržno usmerjenih) razlogov sprejme vsak nosilec dejavnosti. V okviru prostovoljne ureditve bi bilo mogoče goved identificirati s pomočjo dveh običajnih ušesnih znamk (trenutni sistem) ali s pomočjo ene običajne vidne ušesne znamke in enega elektronskega identifikatorja (tj. elektronske ušesne znamke ali bolus transponderja), ki je v skladu z usklajenimi standardi EU in je bil uradno odobren. Predlagana prostovoljna uvedba elektronske identifikacije državam članicam EU zagotavlja tudi možnost, da se odločijo za obvezno ureditev na njihovem nacionalnem ozemlju. Če se država članica odloči za obvezno ureditev, mora biti vsaka goved identificirana z eno običajno vidno ušesno znamko in enim elektronskim identifikatorjem. Obvezna ureditev na ravni EU v tem trenutku morda ne bi bil najboljši pristop, ker bi bile nekatere zainteresirane strani (npr. mali kmetje) gospodarsko prikrajšane. Vendar bi bila to, razen pomislekov v zvezi s stroški, v optimalnih okoliščinah najučinkovitejša možnost, kar zadeva varstvo potrošnikov (sledljivost), zmanjšanje upravne obremenitve in preprečevanje tveganj, povezanih s soobstojem dveh sistemov za identifikacijo. Ta možnost bi bila tudi delno upravičena, kar zadeva boljšo skladnost s politikami EU o elektronski identifikaciji drugih živalskih vrst (npr. ovc).

Ker bi torej obvezno izvajanje elektronske identifikacije lahko gospodarsko neugodno vplivalo na nekatere nosilce dejavnosti, je najboljša možnost za uvedbo elektronske identifikacije prostovoljna ureditev, pri kateri elektronska identifikacija velja za sprejemljivo in ustrezno pravno sredstvo identifikacije govedi ter ki državam članicam omogoča, da uvedejo obvezno ureditev na nacionalni ravni.

Poleg tega je treba Uredbo (ES) št. 1760/2000 uskladiti s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Začetek veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) je prispeval k znatnim spremembam okvira za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov. Kar zadeva sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov, PDEU jasno razlikuje med obema vrstama aktov.

– Člen 290 PDEU o delegiranih aktih določa, da zakonodajalci nadzirajo izvajanje pooblastil Komisije s pravico do preklica in/ali pravico do nasprotovanja.

– Člen 291 PDEU o izvedbenih aktih določa, da izvedbena pooblastila Komisije nadzirajo države članice. Pravni okvir, ki vzpostavlja mehanizem takega nadzora, je določen v Uredbi (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[8].

Komisija je v zvezi s sprejetjem Uredbe (EU) št. 182/2011 podala naslednjo izjavo:

„Komisija bo nadaljevala pregled vseh veljavnih zakonodajnih aktov, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, uvedenih s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bo čim prej pripravila ustrezne predloge, najpozneje pa do datumov, navedenih v okvirnem časovnem razporedu, priloženem k tej izjavi.“[9]

Uredba (ES) št. 1760/2000 je eden od zakonodajnih aktov, ki v preteklosti niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom, zato jo je treba uskladiti z novim pravnim okvirom delegiranih in izvedbenih aktov.

Uredbo (ES) št. 1760/2000 je zato treba pregledati in ustrezno spremeniti, kar zadeva poenostavitev in zmanjšanje upravne obremenitve ter uvedbo novih določb v zvezi z identifikacijo govedi in prostovoljnim označevanjem govejega mesa.

Ta predlog nadomešča predlog, ki ga je Komisija sprejela 30. avgusta 2011 (COM 2011(525) final). Spremembe v tem novem predlogu zadevajo le določbe člena 22, katerih namen je zagotoviti enotne pogoje za uvedbo sankcij v primeru neizpolnjevanja ustreznih pravil o identifikaciji živali in označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa.

Ta osnutek predloga uredbe Parlamenta in Sveta nima finančnih posledic za proračun Evropske Unije.

2011/0229 (COD)

Spremenjen predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 1760/2000 glede elektronske identifikacije govedi in črtanja določb o prostovoljnem označevanju govejega mesa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 43(2) in 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije[10],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Leta 1997 so bila pravila Unije o identifikaciji in sledljivosti govedi okrepljena zaradi epidemije bovine spongiformne encefalopatije (BSE) ter posledične večje potrebe po sledenju premikov in porekla živali s pomočjo „običajnih ušesnih znamk“.

(2)       Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa[13] določa, da mora vsaka država članica uvesti sistem za identifikacijo in registracijo govedi v skladu z določbami navedene uredbe.

(3)       Uredba (ES) št. 1760/2000 uvaja sistem za identifikacijo in registracijo govedi, ki zajema ušesne znamke, nameščene na obeh ušesih vsake živali, računalniške baze podatkov, potne liste za živali in posamezne registre, ki se vodijo na vsakem gospodarstvu.

(4)       Sledenje govejemu mesu do vira prek identifikacije in registracije je predpogoj za označevanje porekla skozi celotno prehransko verigo ter zagotavlja varstvo potrošnikov in javno zdravje.

(5)       Uredba (ES) št. 1760/2000 ter zlasti identifikacija govedi in prostovoljno označevanje govejega mesa so bili navedeni kot „obveznosti obveščanja s posebnim pomenom v zvezi z obremenitvami, ki jih povzročajo za podjetja,“ v sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o „akcijskem programu za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“[14].

(6)       Uporaba sistemov za elektronsko identifikacijo bi lahko poenostavila postopke sledljivosti prek avtomatiziranega in natančnejšega odčitavanja in beleženja v register gospodarstva. Omogočila bi tudi avtomatizirano poročanje o premikih živali v računalniško bazo podatkov ter tako izboljšala hitrost, zanesljivost in natančnost sistema.

(7)       Sistemi za elektronsko identifikacijo, ki temeljijo na radiofrekvenčni identifikaciji, so se v zadnjih desetih letih znatno izboljšali. Ta tehnologija omogoča hitrejše in natančnejše odčitavanje posameznih identifikacijskih kod živali neposredno v sisteme za obdelavo podatkov, kar prispeva h krajšanju časa, potrebnega za sledenje morebitnim okuženim živalim ali okuženi hrani, in zmanjšanju stroškov dela, vendar hkrati povečuje stroške opreme.

(8)       Ta uredba je v skladu z dejstvom, da je bila elektronska identifikacija v Uniji že uvedena za druge živalske vrste, razen goved, kot je obvezni sistem, ki se uporablja pri majhnih prežvekovalcih.

(9)       Glede na tehnološki napredek elektronske identifikacije se je več držav članic EU prostovoljno odločilo, da bodo začele izvajati elektronsko identifikacijo govedi. Te pobude bodo verjetno prispevale k razvoju različnih sistemov s strani posameznih držav članic ali zainteresiranih strani. Tak razvoj bi oviral poznejše usklajevanje tehničnih standardov znotraj Unije.

(10)     V poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o možnosti uvedbe elektronskega označevanja za govedo[15] je bilo ugotovljeno, da se je radiofrekvenčna identifikacija dokazano razvila do stopnje, ki omogoča njeno uporabo v praksi. V poročilu je bilo ugotovljeno tudi, da je zelo zaželeno, da se preide na elektronsko identifikacijo govedi znotraj Unije, ker bo to poleg drugih koristi prispevalo k zmanjšanju upravne obremenitve.

(11)     V skladu s sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za izvajanje strategije EU za zdravstveno varstvo živali“[16] mora Komisija med uvajanjem elektronske identifikacije poenostaviti obveznosti obveščanja, kot so registri gospodarstva in potni listi.

(12)     Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013) „Bolje preprečiti kot zdraviti“[17] vsebuje predlog, da se elektronska identifikacija za govedo obravnava kot morebitna izboljšava obstoječega sistema EU za identifikacijo in registracijo, da bi se poenostavile obveznosti obveščanja (npr. registri gospodarstva, potni listi), ter vključuje pobudo za izvajanje elektronske izmenjave potnih listov za goved. Navedena izmenjava bi vključevala uvedbo elektronske identifikacije z uvedbo podatkov v realnem času. Taka izmenjava bi prispevala k znatnemu zmanjšanju stroškov in obremenitev pristojnih organov držav članic in drugih zainteresiranih strani ter zmanjšala količino dela pri prenosu potnih listov za živali v računalniške baze podatkov. Ta uredba je v skladu z navedeno pobudo.

(13)     Tako se za to uredbo pričakuje, da bo z izboljšanjem gospodarske rasti, kohezije in konkurenčnosti prispeval k nekaterim ključnim ciljem pomembnih strategij EU, vključno s strategijo EU 2020.

(14)     Nekatere tretje države so že oblikovale pravila, ki omogočajo napredne tehnologije v zvezi z elektronsko identifikacijo. Unija bi morala oblikovati podobna pravila, da bi olajšala trgovino in povečala konkurenčnost sektorja.

(15)     Poleg običajnih ušesnih znamk iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 se lahko za identifikacijo posameznih živali uporabljajo različne vrste elektronskih identifikatorjev, kot so bolus transponderji, elektronske ušesne znamke in transponderji za injiciranje. Zato je primerno razširiti obseg sredstev za identifikacijo iz navedene uredbe, da bi se omogočila uporaba elektronske identifikacije.

(16)     Uvedba obvezne elektronske identifikacije po celotni Uniji bi lahko gospodarsko negativno vplivala na nekatere nosilce dejavnosti. Zato je primerno, da se oblikuje prostovoljna ureditev za uvedbo elektronske identifikacije. V okviru take ureditve bi se za elektronsko identifikacijo odločili tisti imetniki, ki bi od tega verjetno imeli neposredne gospodarske koristi.

(17)     Države članice imajo zelo različne rejne sisteme, načine kmetovanja in organizacije sektorjev. Zato je treba državam članicam omogočiti, da na svojem ozemlju uvedejo obvezno elektronsko identifikacijo le, kadar menijo, da je to ustrezno, in ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov.

(18)     Za živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, morajo veljati enake identifikacijske zahteve, ki se uporabljajo za živali, ki so rojene v Uniji.

(19)     Uredba (ES) št. 1760/2000 določa, da mora pristojni organ izdati potni list za vsako žival, ki jo je treba identificirati v skladu z navedeno uredbo. To povzroča znatno upravno obremenitev za države članice. Računalniške baze podatkov, ki so jih vzpostavile države članice, zagotavljajo zadostno sledljivost notranjih premikov govedi. Zato je treba potne liste izdati le za živali, ki so namenjene za trgovino znotraj Unije. Ko začne delovati izmenjava podatkov med nacionalnimi računalniškimi bazami podatkov, zahteva v zvezi z izdajo takih potnih listov za živali, ki so namenjene za trgovino znotraj Unije, ne sme več veljati.

(20)     V oddelku II naslova II Uredbe (ES) št. 1760/2000 so določena pravila za prostovoljni sistem za označevanja govejega mesa, v skladu s katerimi mora nekatere specifikacije za označevanje potrditi pristojni organ države članice. Upravna obremenitev in stroški, ki nastanejo pri uporabi tega sistema s strani držav članic in gospodarskih subjektov, niso sorazmerni s koristmi sistema. Zato je treba navedeni oddelek črtati.

(21)     Pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi Uredbe (ES) št. 1760/2000, je treba po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe uskladiti s členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).

(22)     Za zagotovitev uporabe pravil, ki so potrebna za pravilno delovanje identifikacije, registracije in sledljivosti govedi in govejega mesa, je treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe prenesti na Komisijo, kar zadeva zahteve glede nadomestnih sredstev za identifikacijo govedi, posebne okoliščine, v katerih lahko države članice podaljšajo roke za namestitev sredstev za identifikacijo, podatke, ki se izmenjujejo med računalniškimi bazami podatkov držav članic, rok za nekatere obveznosti poročanja, zahteve glede sredstev za identifikacijo, informacije, ki jih je treba vključiti v potne liste in posamezne registre gospodarstva, ki jih je treba voditi na vsakem gospodarstvu, najmanjšo raven uradnega nadzora, identifikacijo in registracijo premikov govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja, pravila za označevanje nekaterih proizvodov, ki morajo biti enakovredna pravilom iz Uredbe (ES) št. 1760/2000, opredelitve mletega govejega mesa, odrezkov govejega mesa ali kosov govejega mesa, posebne navedbe, ki so lahko na etiketah, določbe o označevanju, povezane s poenostavitvijo navedbe porekla, največje velikosti in sestave nekaterih skupin živali, ter postopke odobritve, povezane zs načinipogoji označevanja na embalaži za razsekano meso, ter upravne sankcije, ki jih države članice uporabijo v primeru nepravilnosti neizpolnjevanja določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.   Komisija mora pri pripravi in oblikovanju takih delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(23)     Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te Uredbe (ES) št. 1760/2000, kar zadeva registracijo gospodarstev, ki uporabljajo nadomestna sredstva za identifikacijo, tehnične značilnosti in načine izmenjave podatkov med računalniškimi bazami podatkov držav članic, obliko in zasnovo sredstev za identifikacijo, tehnične postopke in standarde za izvajanje elektronske identifikacije, obliko potnih listov in registra, ki ga je treba voditi na vsakem gospodarstvu, ter pravila v zvezi s postopki uporabe sankcij, ki jih države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 uvedejo zoper imetnike, ter korektivne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za zagotovitev ustreznega izpolnjevanja določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000, ko nepravilnosti, ki jih odkrijejo službe Komisije med nadzorom v državah članicah pregledi na kraju samem to upravičujejo, je treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[18].

(24)     Uredbo (ES) št. 1760/2000 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1760/2000 se spremeni:

(1)          V členu 1 se drugi stavek odstavka 2 črta.

(2)          V členu 3 se točka (a) iz prvega odstavka nadomesti z naslednjim:

„(a)    sredstva za identifikacijo posameznih živali;“

(3)          Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Obveznost identifikacije živali

1.      Vse živali na gospodarstvu se identificirajo z vsaj dvema posameznima sredstvoma za identifikacijo, ki sta dovoljena v skladu s členoma 10 in 10a in ju odobri pristojni organ.

         Sredstva za identifikacijo se dodelijo gospodarstvu, razdelijo in namestijo na živali na način, ki ga določi pristojni organ.

         Vsa sredstva za identifikacijo, nameščena na žival, imajo isto, enotno identifikacijsko kodo, ki omogoča identifikacijo posamezne živali, skupaj z gospodarstvom, na katerem se je rodila.

2.      Države članice lahko uvedejo nacionalne določbe o obvezni uporabi elektronskega identifikatorja kot enega od dveh sredstev za identifikacijo iz odstavka 1.

         Države članice, ki uporabijo to možnost, Komisiji zagotovijo besedilo takih nacionalnih določb.

3.      Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko goved, ki je namenjena za kulturne in športne prireditve, razen sejmov in razstav, identificirana z nadomestnimi sredstvi za identifikacijo, ki zagotavljajo identifikacijske standarde, enakovredne standardom iz navedenega odstavka.

4.      Gospodarstva, ki uporabljajo nadomestna sredstva za identifikacijo, so registrirana v računalniški bazi podatkov.

         Komisija z izvedbenimi akti določi potrebna pravila v zvezi s tako registracijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).

5.      Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte v zvezi z zahtevami glede nadomestnih sredstev za identifikacijo iz odstavka 3, vključno z določbami o njihovi odstranitvi in zamenjavi.“

(4)          Vstavijo se naslednji členi 4a do 4d:

„Člen 4a

Rok za namestitev sredstev za identifikacijo

1.      Sredstva za identifikacijo iz člena 4(1) se namestijo do roka po rojstvu živali, ki ga določi država članica, v kateri se je žival rodila. Navedeni rok ni daljši od:

(a)     20 dni za prvo sredstvo za identifikacijo;

(b)     60 dni za drugo sredstvo za identifikacijo.

         Žival ne sme zapustiti gospodarstva, na katerem se je rodila, dokler sredstvi za identifikacijo nista nameščeni.

2.      V posebnih okoliščinah lahko države članice podaljšajo roke za namestitev sredstev za identifikacijo za obdobje, ki je daljše od rokov iz odstavkov 1(a) in (b). Države članice, ki uporabijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo.

         Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev navedenih posebnih okoliščin.

Člen 4b

Identifikacija živali iz tretjih držav

1.      Vsaka žival, za katero v skladu z Direktivo 91/496/EGS veljajo veterinarski pregledi živali, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav, in ki je namenjena za namembno gospodarstvo znotraj ozemlja Unije, je identificirana na namembnem gospodarstvu s sredstvi za identifikacijo iz člena 4(1).

         Prvotna identifikacija, nameščena na žival v tretji državi porekla, se zabeleži v računalniško bazo podatkov iz člena 5, skupaj z enotno identifikacijsko kodo posameznih sredstev za identifikacijo, ki jo žival prejme v namembni državi članici.

         Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico v državi članici, pod pogojem, da so živali zaklane v 20 dneh po navedenih veterinarskih pregledih.

2.      Sredstva za identifikacijo živali iz prvega pododstavka odstavka 1 se namestijo do roka, ki ga določi država članica, v kateri je namembno gospodarstvo.

         Navedeni rok ni daljši od 20 dni po veterinarskih pregledih iz odstavka 1. Sredstva za identifikacijo se v vsakem primeru namestijo na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo.

3.      Če je namembno gospodarstvo v državi članici, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi elektronskega identifikatorja, kot je navedeno v členu 4(2), se živali identificirajo z navedenim elektronskim identifikatorjem v namembnem gospodarstvu v Uniji do roka, ki ga določi namembna država članica.

         Navedeni rok ni daljši od 20 dni po veterinarskih pregledih iz odstavka 1. Elektronski identifikator se v vsakem primeru namesti na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo.

Člen 4c

Identifikacija živali, premaknjenih iz ene države članice v drugo

1.      Živali, premaknjene iz ene države članice v drugo, ohranijo sredstva za identifikacijo, ki so bila na njih nameščena v skladu s členom 4.

2.      Če je namembno gospodarstvo v državi članici, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi elektronskega identifikatorja, se živali identificirajo z navedenim elektronskim identifikatorjem:

(a)     preden se premaknejo na namembno gospodarstvo v navedeni državi članici ali

(b)     na namembnem gospodarstvu do roka, ki ga določi država članica, v kateri je navedeno gospodarstvo.

         Rok iz točke (b) ni daljši od 20 dni od datuma prihoda živali na namembno gospodarstvo. Sredstva za identifikacijo se v vsakem primeru namestijo na živali, preden zapustijo namembno gospodarstvo.

         Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za živali, ki so namenjene neposredno za klavnico na ozemlju države članice, ki je uvedla nacionalne določbe o obvezni uporabi elektronskega identifikatorja, pod pogojem, da so živali zaklane v 20 dneh po navedenih veterinarskih pregledih.

Člen 4d

Odstranitev ali zamenjava sredstev za identifikacijo

Sredstva za identifikacijo ne smejo biti odstranjena ali zamenjana brez dovoljenja in brez nadzora pristojnega organa. Tako dovoljenje se lahko izda le, če odstranitev ali zamenjava ne ogroža sledljivosti živali.“

(5)          Člen 5 se spremeni:

– drugi odstavek se črta in nadomesti z naslednjim:

         „Države članice si lahko izmenjujejo elektronske podatke med svojimi računalniškimi bazami podatkov od datuma, ko Komisija potrdi celovito delovanje sistema za izmenjavo podatkov.

         Komisija v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev pravil o podatkih, ki se izmenjujejo med računalniškimi bazami podatkov držav članic.

         Komisija z izvedbenimi akti:

(a)     določi tehnične pogoje in načine take izmenjave;

(b)     potrdi celovito delovanje sistema za izmenjavo podatkov.

         Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“

(6)          Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Če si država članica ne izmenjuje elektronskih podatkov z drugimi državami članicami v okviru sistema za elektronsko izmenjavo iz člena 5:

(a)     pristojni organ za vsako žival, ki je namenjena za trgovino znotraj Unije, izda potni list na podlagi informacij iz računalniške baze podatkov, vzpostavljene v navedeni državi članici;

(b)     vsako žival, za katero se izda potni list, ob vsakršnem premiku iz ene države članice v drugo spremlja potni list;

(c)     se potni list, ki spremlja žival, ob prispetju živali na namembno gospodarstvo predloži pristojnemu organu države članice, v kateri je namembno gospodarstvo.“

(7)          Člen 7 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se spremeni:

(i)      druga alinea se nadomesti z naslednjim:

„–      poročati pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi navedenih dogodkov, do roka, ki ga določi država članica; rok je vsaj tri dni in največ sedem dni od dogodka; države članice lahko od Komisije zahtevajo, da podaljša rok sedmih dni.“

(ii)     doda se naslednji drugi pododstavek:

         „Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev okoliščin, v katerih lahko države članice podaljšajo rok sedmih dni iz druge alinee prvega pododstavka, skupaj z najdaljšim trajanjem podaljšanja.“

(b)     doda se naslednji odstavek 5:

„5.     Z odstopanjem od odstavka 4 je vodenje posodobljenega registra izbirno za vsakega imetnika, ki:

(a)     ima neposreden dostop do računalniške baze podatkov, ki že vsebuje informacije, ki jih je treba vključiti v register; in

(b)     vnese posodobljene informacije neposredno v računalniško bazo podatkov v 24 urah od dogodka.“

(8)          Vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Usposabljanje

Države članice zagotovijo, da vsaka oseba, ki je odgovorna za identifikacijo in registracijo živali, prejme navodila in smernice glede ustreznih določb te uredbe ter glede morebitnih delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi členov 10 in 10a, ter da so na voljo ustrezni tečaji usposabljanja.“

(9)          Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Prenos pooblastil za sprejemanje nekaterih delegiranih aktov na Komisijo

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev potrebnih pravil, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi z:

(a)     zahtevami glede sredstev za identifikacijo iz člena 4;

(b)     informacijami, ki jih je treba navesti v potnem listu iz člena 6;

(c)     informacijami, ki jih je treba vnesti v register iz člena 7;

(d)     najmanjšo ravnjo uradnega nadzora, ki ga je treba izvajati v skladu s členom 22;

(e)     identifikacijo in registracijo premikov govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja.“.

(10)        Vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Prenos nekaterih izvedbenih pooblastil na Komisijo

Komisija lahko z izvedbenimi akti določi potrebna pravila, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi z:

(a)     obliko in zasnovo sredstev za identifikacijo iz člena 4;

(b)     tehničnimi postopki in standardi za izvajanje elektronske identifikacije govedi;

(c)     obliko potnega lista iz člena 6;

(d)     obliko registra iz člena 7.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“.

(11)        Člen 13 se spremeni:

(a)     odstavka 3 in 4 se črtata;

(b)     v odstavku 5 se uvodno besedilo točke (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)    Nosilci dejavnosti in organizacije na etiketah navedejo tudi:“

(12)        V členu 14 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte za določitev pravil za odrezke govejega mesa ali kose govejega mesa, ki so enakovredna pravilom iz prvih treh odstavkov tega člena.“

(13)        Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Obvezno označevanje govejega mesa iz tretjih držav

Z odstopanjem od člena 13 se goveje meso, uvoženo na ozemlje Unije in za katero niso na voljo vse informacije iz člena 13, označi z navedbo:

‚Poreklo: ni iz EU‘ in ‚Zaklano v (ime tretje države)‘.“

(14)        Členi 16, 17 in 18 se črtajo.

(15)        Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Prenos pooblastil za sprejemanje nekaterih delegiranih aktov na Komisijo

Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 22b sprejme delegirane akte v zvezi z:

(a)     opredelitvami mletega govejega mesa, odrezkov govejega mesa ali kosov govejega mesa iz člena 14;

(b)     posebnimi navedbami, ki so lahko na etiketah;

(c)     določbami o označevanju, povezanimi s poenostavitvijo navedbe porekla;

(d)     največjo velikostjo in sestavo skupine živali iz člena 13(2)(a);

(e)     postopki odobritve, povezanimi s pogoji označevanja na embalaži za razsekano meso.“

(16)        Člena 20 in 21 se črtata.

(17)        Člen 22 se spremeni:

(a)     v odstavku 1 se doda naslednji tretji pododstavek:

         „Komisija z izvedbenimi akti določi potrebna pravila, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi s postopki za uporabo sankcij iz drugega pododstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“

         „Komisija z izvedbenimi akti določi potrebna pravila, vključno s prehodnimi ukrepi, ki so potrebni za njihovo uvedbo, v zvezi s postopki in pogoji za uporabo sankcij iz drugega pododstavka.“

(b)     odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.     Kadar Komisija oceni, da rezultat pregleda na kraju samem iz točke (b) odstavka 2 to upravičuje, z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki ga naslovi na zadevno državo članico, o določitvi potrebnih korektivnih ukrepov, ki jih mora navedena država članica sprejeti v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi, vključno z ravnjo nadzora, ki ga morajo opraviti pristojni organi za zagotovitev ustreznega izpolnjevanja določb iz te uredbe.

          Če Komisija meni, da je na podlagi rezultatov pregledov to upravičeno, z izvedbenim aktom pripravi ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne skladnosti, zlasti v zvezi z ravnjo nadzora, upravnimi sankcijami ter določbami, povezanimi z roki iz člena 4, 4a, 4b in 4c. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preverjanja iz člena 23(2).“

(c)     vstavi se naslednji nov odstavek 4a:

„4a.   Komisija se pooblasti, da v skladu s členom 22b sprejeme delegirane akte za določitev upravnih sankcij, ki jih države članice uporabijo, kadar rejci, nosilci dejavnosti in organizacije, ki dajejo na trg goveje meso, ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe.“

(dc)   odstavka 5 in 6 se črtata.

(18)        Vstavita se naslednja člena 22a in 22b:

„Člen 22a

Pristojni organi

Države članice določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za zagotavljanje skladnosti s to uredbo in morebitnimi akti, ki jih Komisija sprejme na njeni podlagi.

Komisijo in druge države članice obvestijo o identiteti navedenih organov.

Člen 22b

Izvajanje delegiranih pooblastil

1.      Komisiji se podeli pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov pod pogoji iz tega člena.

2.      Pooblastilo iz člena 4(5), člena 4a(2), ter členov 5, 7, 10, 14 in 19 ter člena 22(4a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od*

         [*datum začetka veljavnosti te uredbe ali kateri koli drug datum, ki ga določi zakonodajalec].

3.      Pooblastilo iz člena 4(5), člena 4a(2), ter členov 5, 7, 10, 14 in 19 ter člena 22(4a) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4.      Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.      Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(5), člena 4a(2), ter členov 5, 7, 10, 14 in 19 ter člena 22(4a), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“.

(19)        Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Postopek v odboru

1.      Komisiji pomagata:

(a)     pri izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 22(1), Odbor za kmetijske sklade, ustanovljen s členom 41 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005[19];

(b)     pri izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi člena 4(4), členov 5 in 10a ter člena 22(4), Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[20].

          Navedena odbora sta odbora v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.      Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

         Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 4.4.2012

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[2]               COM(2005) 322 konč. – Časovni načrt za TSE:               http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/tse_bse/docs/roadmap_en.pdf

[3]               http://www.cc.cec/sg_vista/cgi-bin/repository/getdoc/COMM_PDF_COM_2009_0544_F_EN_ANNEXE.pdf.

[4]               COM(2007) 539 konč.

[5]               COM(2004) 316 konč.

[6]               SEC(2009)1601 z dne 16. novembra 2009: http://ec.europa.eu/agriculture/simplification/sec2009_1601_en.pdf.

[7]               http://ec.europa.eu/enterprise/policies/better-regulation/files/hlg_opinion_agriculture_050309_en.pdf, str. 7.

[8]               UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[9]               UL L 55, 28.2.2011, str. 19.

[10]             UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx.

[11]             UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx.

[12]             UL L xx, xx.xx.xxxx, str. xx.

[13]             UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[14]             COM(2009) 544 konč.

[15]             COM(2005) 9 konč.

[16]             COM(2008) 545 konč.

[17]             COM(2007) 539 konč.

[18]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[19]             UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[20]             UL L 31, 1.2.2002, str. 1.