(1)

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Cilj notranjega trga zemeljskega plina, ki se postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem odjemalcem v Uniji, bodisi državljanom bodisi podjetjem, novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnostnosti.

(3)

Unija se je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (5) zavezala, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Pravila notranjega trga za plinasta goriva je treba uskladiti s to uredbo. V zvezi s tem je Unija v sporočilih Komisije z dne 8. julija 2020 z naslovom „Gonilo za podnebno nevtralno gospodarstvo: strategija EU za povezovanje energetskega sistema“ in „Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za vodik) ter v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o celovitem evropskem pristopu k shranjevanju energije opredelila, kako bo posodobila svoje energetske trge (6). Ta uredba bi morala prispevati k doseganju cilja Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in istočasnemu zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in pravilnega delovanja notranjih trgov z zemeljskim plinom in vodikom.

(4)

Ta uredba dopolnjuje sorodne instrumente politike Unije in zakonodajne instrumente, zlasti tiste, predlagane na podlagi sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, kot so uredbe (EU) 2023/857 (7), (EU) 2023/957 (8), (EU) 2023/1805 (9) in (EU) 2023/2405 (10) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive (EU) 2023/959 (11), (EU) 2023/1791 (12) in (EU) 2023/2413 (13) Evropskega parlamenta in Sveta, s katerimi se poskuša spodbuditi razogljičenje gospodarstva Unije in zagotoviti, da ostane na poti do podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu z Uredbo (EU) 2021/1119. Glavni cilj te uredbe je omogočiti in olajšati tak prehod na podnebno nevtralnost, tako da se zagotovi razširitev trga vodika in za učinkovit trg zemeljskega plina.

(5)

Namen te uredbe je olajšati prodor plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina in vodka v energetski sistem, s čimer se omogoči prehod s fosilnega plina, ter omogočiti, da bodo plin iz obnovljivih virov in nizkoogljični plin ter vodik odigrali pomembno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in njene podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilj te uredbe je tudi vzpostaviti regulativni okvir, ki bo vsem udeležencem na trgu dal možnost in spodbudo, da opustijo fosilni plin in svoje dejavnosti načrtujejo tako, da se izognejo učinkom vezanosti, ter zagotoviti postopno in pravočasno opuščanje fosilnega plina, še posebej v vseh zadevnih industrijskih sektorjih in za ogrevanje.

(6)

V strategiji EU za vodik se priznava, da ima odprt in konkurenčen notranji trg z neoviranim čezmejnim trgovanjem velike koristi za konkurenco, cenovno dostopnost in zanesljivost oskrbe, saj imajo države članice različne možnosti za proizvodnjo obnovljivega vodika. Poleg tega se v strategiji EU za vodik poudarja, da bi prehod na likvidni trg z borznim trgovanjem z vodikom olajšal vstop novih proizvajalcev in koristil tesnejšemu povezovanju z drugimi nosilci energije ter ustvaril gospodarsko vzdržne cenovne signale za odločitve o naložbah in operativne odločitve. Pravila iz te uredbe bi zato morala olajšati nastanek trgov vodika, borznega trgovanja z vodikom in vozlišč za prosto trgovanje. Države članice bi morale odpraviti vse neupravičene ovire, vključno z nesorazmernimi tarifami na povezovalnih točkah. Za trg vodika bi bilo treba ob priznavanju notranjih razlik tudi preučiti obstoječa pravila, razvita za trge električne energije in zemeljskega plina, ki so omogočila učinkovite komercialne dejavnosti in trgovanje. Ta uredba določa splošna načela, ki se uporabljajo v zvezi z delovanjem trga vodika, pri uporabi teh načel pa je primerno upoštevati stopnjo razvoja tega trga.

(7)

Podpora premogovno in ogljično intenzivnim regijam pri postopnem opuščanju fosilnih goriv in postopnem uvajanju energije iz obnovljivih virov je ključni element politike pravičnega prehoda. Ta podpora mora biti skladna z ustreznim pravnim okvirom, zlasti Skladom za pravični prehod, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ki omogoča financiranje tehnologij za energijo iz obnovljivih virov. Komisija ima ključno vlogo pri zagotavljanju take podpore za nacionalne politike, katerih cilj je postopno zmanjšanje obstoječih zmogljivosti za proizvodnjo in rudarjenje premoga in drugih trdnih fosilnih goriv. Za ta proces je potrebno financiranje, s katerim se obravnavajo socialne in gospodarske posledice, vključno s preusposabljanjem delovne sile za namene prehoda na čisto energijo v regijah, v katerih prihaja do strukturnih sprememb. Pri podpori za premogovno in ogljično intenzivne regije bo treba upoštevati posebne cilje, področja uporabe in merila vsakega ustreznega programa financiranja Unije. Sklad za pravični prehod ne zagotavlja financiranja za tehnologije, ki niso s področja energije iz obnovljivih virov.

(8)

Direktiva (EU) 2024/1788 Evropskega parlamenta in Sveta (15) določa možnost kombiniranega operaterja sistema. Pravila, določena v tej uredbi, torej ne spreminjajo organizacije nacionalnih sistemov, ki so skladni z ustreznimi določbami navedene direktive.

(9)

Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami pravilno delujočega notranjega trga, da v celoti upoštevajo potrebo po celovitosti sistema in odražajo dejansko nastale stroške, kolikor taki stroški ustrezajo stroškom, ki jih ima učinkovit in strukturno primerljiv omrežni operater, in so pregledni, ob zagotavljanju primerne donosnosti naložbe in omogočanju vključevanja plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina. Pravila o tarifah za dostop do omrežja, določena v tej uredbi, se dopolnjujejo z dodatnimi pravili o tarifah za dostop do omrežja, zlasti v omrežnih kodeksih in smernicah, sprejetih na podlagi te uredbe, v uredbah (EU) 2022/869 (16) in (EU) 2024/1787 (17) Evropskega parlamenta in Sveta in v Direktivi (EU) 2018/2001 (18) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivi (EU) 2023/1791.

(10)

Na splošno je najučinkovitejše, da se infrastruktura financira s prihodki, ki se zaračunavajo uporabnikom te infrastrukture, in da se prepreči navzkrižno subvencioniranje. Poleg tega bi bilo navzkrižno subvencioniranje v primeru reguliranih sredstev nezdružljivo s splošnim načelom tarif, ki odražajo stroške. V izjemnih primerih bi lahko navzkrižno subvencioniranje vseeno prineslo družbene koristi, zlasti v zgodnejših fazah razvoja omrežja, kjer je rezervirana zmogljivost v primerjavi s tehnično zmogljivostjo majhna, negotovost glede tega, kdaj se bo prihodnje povpraševanje po zmogljivosti uresničilo, pa je precejšnja. Navzkrižno subvencioniranje bi zato lahko prispevalo k razumnim in predvidljivim tarifam za zgodnje uporabnike omrežja in zmanjšanju naložbenih tveganj operaterjev omrežij ter bi tako prispevalo k naložbenemu okolju, ki podpira cilje Unije na področju razogljičenja. Kot alternativa pričakovanim višjim omrežnim tarifam, ki bi jih bilo treba sicer zaračunavati zgodnjim uporabnikom vodikovega omrežja, bi morali imeti operaterji vodikovega omrežja možnost, da časovno porazdelijo stroške razvoja omrežja tako, da državam članicam omogočijo, da prihodnjim uporabnikom dajo možnost, da plačajo del začetnih stroškov, in sicer z medčasovno razporeditvijo stroškov. Tako medčasovno razporeditev stroškov ter njeno osnovno metodologijo in značilnosti bi moral odobriti regulativni organ. Države članice bi morale imeti možnost, da tak mehanizem pospremijo z ukrepi za kritje finančnega tveganja operaterjev vodikovega omrežja, kot je državno jamstvo, pod pogojem, da so skladni s členom 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Kadar financiranje omrežij s tarifami za dostop do omrežja, ki jih plačujejo uporabniki omrežja, ni izvedljivo, bi moral imeti regulativni organ možnost, da pod določenimi pogoji dovoli finančne prenose med ločenimi reguliranimi storitvami iz omrežij zemeljskega plina in vodika. Stroškov za študije izvedljivosti, povezane s spremembo omrežij zemeljskega plina v vodikova omrežja, se ne bi smelo šteti kot navzkrižno subvencioniranje. Navzkrižnih subvencij ne bi smeli financirati uporabniki omrežja v drugih državah članicah in zato je primerno finančna sredstva za navzkrižno subvencioniranje pobirati samo na izstopnih točkah do končnih odjemalcev v isti državi članici. Ker se bo navzkrižno subvencioniranje uporabljalo le izjemoma, bi bilo treba poleg tega zagotoviti, da bo sorazmerno, pregledno, časovno omejeno in vzpostavljeno pod regulativnim nadzorom, o katerem je treba uradno obvestiti Komisijo in Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(11)

Uporaba tržno zasnovanih ureditev za določanje tarif, na primer dražb, mora biti skladna z Direktivo (EU) 2024/1788 in Uredbo Komisije (EU) 2017/459 (20).

(12)

Potreben je minimalni skupni sklop storitev za dostop tretjih strani, da bosta zagotovljena dejanski skupni minimalni standard za dostop v celotni Uniji in zadostna združljivost storitev za dostop tretjih strani ter da bo omogočeno izkoriščanje prednosti, ki izvirajo iz pravilno delujočega notranjega trga zemeljskega plina.

(13)

Ureditev dostopa tretjih strani bi morala temeljiti na načelih iz te uredbe. Organizacija sistemov vstopno-izstopnih točk, ki omogočajo brezplačno dodelitev zemeljskega plina na podlagi zagotovljene zmogljivosti, je bila pozdravljena na XXIV. evropskem forumu regulatorjev za področje zemeljskega plina (Madridski forum) oktobra 2013. Zato bi bilo treba uvesti opredelitev vstopno-izstopnega sistema, kar bi pripomoglo k doseganju enakih konkurenčnih pogojev za obrate za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina, priključene na omrežje na ravni prenosa ali distribucije. Določanje tarif operaterjev distribucijskih sistemov in operaterjev vodikovih distribucijskih omrežij ter organizacijo dodeljevanja zmogljivosti za prenosno in distribucijsko raven za zemeljski plin in vodik bi bilo treba prepustiti regulativnim organom na podlagi načel iz Direktive (EU) 2024/1788.

(14)

Dostop do sistema vstopno-izstopnih točk bi moral na splošno temeljiti na zagotovljeni zmogljivosti. Od operaterjev omrežij bi bilo treba zahtevati, da sodelujejo tako, da omogočijo čim večjo ponudbo zagotovljene zmogljivosti, kar uporabnikom omrežja omogoča, da prosto dodelijo zemeljski plin, ki na podlagi zagotovljene zmogljivosti vstopa ali izstopa na kateri koli vstopni ali izstopni točki v istem sistemu vstopno-izstopnih točk.

(15)

Države članice bi morale imeti možnost, da vzpostavijo popolno ali delno regionalno povezovanje, kadar se združita dva ali več sosednjih sistemov vstopno-izstopnih točk. Morala bi obstajati možnost delnega regionalnega povezovanja, ki bi zajemalo različna območja izravnave, kar bi bil pomemben korak k povezovanju razdrobljenih trgov zemeljskega plina in izboljšanju delovanja notranjega trga zemeljskega plina.

(16)

Pri regionalnem povezovanju trgov bi morali zadevni operaterji prenosnih sistemov in regulativni organi obravnavati vprašanja s čezmejnim učinkom, kot so tarifne strukture, režim izravnave, zmogljivosti na preostalih čezmejnih točkah, naložbeni načrti ter izpolnjevanje nalog operaterjev prenosnih sistemov in regulativnih organov.

(17)

Pogojno zmogljivost bi bilo treba ponuditi le, kadar operaterji omrežij ne morejo ponuditi zagotovljene zmogljivosti. Omrežni operaterji bi morali na pregleden in jasen način opredeliti pogoje za pogojno zmogljivost na podlagi operativnih omejitev. Regulativni organ bi moral odobriti pogoje in zagotoviti, da je število produktov pogojne zmogljivosti omejeno, da bi tako preprečil razdrobljenost trga zemeljskega plina in zagotovil skladnost z načelom zagotavljanja učinkovitega dostopa tretjih strani.

(18)

Za vzpostavitev notranjega trga zemeljskega plina bi bilo treba doseči zadostno raven čezmejne povezovalne zmogljivosti za zemeljski plin in spodbujati povezovanje trgov zemeljskega plina.

(19)

S to uredbo se poskuša podpreti proizvodnjo trajnostnega biometana v Uniji. Komisija je v delovnem dokumentu svojih služb z dne 18. maja 2022 o izvajanju akcijskega načrta REPower EU: naložbene potrebe, pospeševalnik za vodik in doseganje ciljev glede biometana, ki je priložen sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom „Načrt REPower EU“ (v nadaljnjem besedilu: načrt REPowerEU), predlagala znatno povečanje proizvodnje trajnostnega biometana v Uniji do 35 milijard kubičnih metrov letno do leta 2030.

(20)

Usklajeno kartiranje za uvedbo bioplina in biometana služi kot orodje, s katerim države članice določijo prispevek biometana v svojih ocenjenih začrtanih potekih za obdobje od 2021 do 2030, vključno s pričakovano skupno končno bruto porabo energije in skupno načrtovano nameščeno zmogljivostjo, kot so določeni v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih. Kadar so države članice določile nacionalne začrtane poteke za bioplin in biometan, bi morale v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih določiti politike in ukrepe za njihov razvoj, kot je sprejetje nacionalnih strategij za trajnostni bioplin in biometan ali določitev nacionalnih ciljev za letno proizvodnjo ali porabo biometana, izražene bodisi v absolutnih količinah ali kot odstotek količine zemeljskega plina, ki jo porabijo odjemalci, priključeni na omrežje zemeljskega plina. Da bi to olajšala, je Komisija državam članicam zagotovila znaten potencial za biometan, analizo njihovega nacionalnega potenciala in predloge, kako bi lahko ta potencial najbolje izkoristile. Poleg tega lahko države članice na podlagi člena 25(2), točka (b), Direktive (EU) 2018/2001 pri ciljih prometnega sektorja iz člena 25(1) navedene direktive upoštevajo bioplin, ki se dovaja v nacionalno infrastrukturo za prenos in distribucijo plina.

(21)

Potrebno je večje sodelovanje in usklajevanje med operaterji prenosnih sistemov in, kadar je ustrezno, operaterji distribucijskih sistemov, da bi oblikovali omrežne kodekse za zagotavljanje in upravljanje dejanskega in preglednega čezmejnega dostopa do prenosnih omrežij ter da bi zagotovili usklajeno in dovolj v prihodnost usmerjeno načrtovanje in dober tehnični razvoj sistema zemeljskega plina v Uniji, vključno z oblikovanjem povezovalnih zmogljivosti, z ustreznim upoštevanjem varovanja okolja. Omrežni kodeksi bi morali biti v skladu z okvirnimi smernicami, ki so po naravi nezavezujoče in ki jih razvije ACER. ACER bi moral imeti vlogo pri pregledovanju osnutkov omrežnih kodeksov, ki bi temeljilo na dejstvih, vključno z njihovo usklajenostjo z okvirnimi smernicami, in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. ACER bi moral oceniti predloge sprememb omrežnih kodeksov in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. Operaterji prenosnih sistemov bi morali s svojimi omrežji upravljati v skladu z navedenimi omrežnimi kodeksi.

(22)

Da bi zagotovili optimalno upravljanje prenosnega omrežja zemeljskega plina v Uniji, bi bilo treba vzpostaviti Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za plin). Da bi zagotovili pravično zastopanost majhnih držav članic, ki niso medsebojno povezane ali so izolirane, bi morali biti poleg operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina do članstva v ENTSO za plin upravičeni tisti operaterji sistemov zemeljskega plina, ki so upravičeni do odstopanja od člena 60 Direktive (EU) 2024/1788 na podlagi člena 86 te direktive. Komisija si lahko pri odobritvi statutov ENTSO za plin prizadeva zagotoviti ustrezno razlikovanje med pravicami članstva, ki odraža različen status članov. Naloge ENTSO za plin bi se morale izvajati v skladu s pravili Unije o konkurenci, ki se uporabljajo za odločitve ENTSO za plin. Naloge ENTSO za plin bi morale biti točno določene, delovne metode pa bi morale zagotavljati, da deluje učinkovito, da je zagotovljena preglednost in reprezentativnost ENTSO za plin. ENTSO za plin in evropska mreža operaterjev vodikovih omrežij (ENNOH) lahko, kadar je primerno, skupaj pripravita omrežne kodekse v zvezi z medsektorskimi vprašanji. Z omrežnimi kodeksi, ki jih pripravi ENTSO za plin, naj ne bi nadomestili potrebnih nacionalnih tehničnih pravil, ki se uporabljajo za vprašanja, ki niso čezmejne narave. Glede na to, da je s pristopom na regionalni ravni možen učinkovitejši napredek, bi morali operaterji prenosnih sistemov znotraj splošne strukture za sodelovanje vzpostaviti regionalne strukture ter hkrati zagotoviti združljivost rezultatov na regionalni ravni z omrežnimi kodeksi in nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežij na ravni Unije. Sodelovanje v okviru takšnih regionalnih struktur predpostavlja dejansko ločevanje dejavnosti omrežja od dejavnosti proizvodnje in dobave. Brez takšnega ločevanja regionalno sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov povzroča tveganje protikonkurenčnega ravnanja. Države članice bi morale spodbujati sodelovanje in spremljati učinkovitost delovanja omrežja na regionalni ravni. Sodelovanje na regionalni ravni bi moralo biti združljivo z razvojem konkurenčnih in učinkovitih notranjih trgov zemeljskega plina in vodika.

(23)

Da bi zagotovili večjo preglednost v zvezi z razvojem prenosnega omrežja zemeljskega plina v Uniji, bi morala ENTSO za plin sestaviti, objaviti in redno posodabljati nezavezujoči desetletni razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo (v nadaljnjem besedilu: razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo) na podlagi skupnega scenarija in medsebojno povezanega modela. Razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo bi bilo treba pripraviti po preglednem postopku, ki vključuje smiselno javno posvetovanje, pri katerem sodelujejo neodvisna znanstvena telesa, temeljiti pa bi moral na objektivnih in znanstvenih merilih. V ta namen lahko Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe prispeva k scenarijem za razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo na podlagi Uredbe (EU) 2022/869. V ta razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo bi bilo treba vključiti izvedljiva prenosna omrežja zemeljskega plina in potrebne regionalne povezave, ki so pomembne s poslovnega vidika ali vidika zanesljivosti oskrbe. Razvojni načrt omrežja zemeljskega plina za celotno Unijo bi moral spodbujati načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in povezovanje energetskega sistema ter prispevati k skrbni in preudarni uporabi naravnih virov in doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije.

(24)

Za povečanje konkurenčnosti na likvidnem veleprodajnem trgu zemeljskega plina je ključnega pomena, da se z zemeljskim plinom lahko trguje neodvisno od njegove lokacije v sistemu. To je mogoče doseči le tako, da se uporabnikom omrežja omogoči, da neodvisno rezervirajo vhodno in izhodno zmogljivost in s tem prenašajo zemeljski plin po območjih namesto po pogodbenih poteh. Da bi zagotovili prosto rezerviranje zmogljivosti neodvisno na vstopnih in izstopnih točkah, tarife, določene za eno vstopno točko, ne bi smele biti povezane s tarifo, določeno za eno izstopno točko, temveč bi se namesto tega morale za te točke nuditi ločeno, vstopna in izstopna pristojbina pa v tarifi ne bi smeli biti združeni v enotno ceno.

(25)

Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 (21) sicer določa pravila za določitev tehničnih pravil, ki tvorijo ureditev izravnave, vendar za vsak režim izravnave, ki se uporablja v konkretnem sistemu vstopno-izstopnih točk, dopušča različne možnosti zasnove. S kombinacijo sprejetih odločitev nastane poseben sistem izravnave, ki se uporablja v konkretnem sistemu vstopno-izstopnih točk, in tako je trenutno na večini ozemelj držav članic.

(26)

Uporabniki omrežja bi morali biti odgovorni za uravnoteženje svojih vstopnih količin s svojimi izstopnimi količinami s pomočjo trgovalnih platform, vzpostavljenih za omogočanje lažjega trgovanja z zemeljskim plinom med uporabniki omrežja. Da bi zagotovili enak dostop do trga za plin iz obnovljivih virov in nizkoogljični plin, bi moralo območje izravnave, kolikor je to mogoče, zajemati tudi raven distribucijskega sistema. Virtualno trgovalno točko bi bilo treba uporabljati za izmenjavo zemeljskega plina med izravnalnimi računi uporabnikov omrežja.

(27)

Sklicevanje na usklajene pogodbe o prenosu v okviru nediskriminatornega dostopa do omrežja s strani operaterjev prenosnih sistemov ne pomeni, da morajo biti pogoji pogodb o prenosu določenega operaterja sistema v eni državi članici enaki kot pogoji drugega operaterja prenosnega sistema v isti državi članici ali drugi državi članici, razen če so določene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse pogodbe o prenosu.

(28)

Da lahko vsi udeleženci na trgu ocenijo splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznajo razloge za gibanje veleprodajnih cen, je potreben enak dostop do informacij, kar zadeva fizično stanje in učinkovitost sistema. To vključuje podrobnejše informacije o ponudbi in povpraševanju, zmogljivosti omrežja, pretoku in vzdrževanju, izravnavi in razpoložljivosti ter uporabi skladišč. Pomen teh informacij za delovanje trga zahteva zmanjšanje obstoječih omejitev za objavo zaradi zaupnosti.

(29)

Zahteve glede zaupnosti poslovno občutljivih informacij pa so zlasti pomembne, ko gre za poslovne podatke, ki so strateško pomembni za podjetje, kadar skladišče zemeljskega plina uporablja le en uporabnik, ali ko gre za podatke glede izhodnih točk sistema ali podsistema, ki niso povezane z drugim prenosnim ali distribucijskim sistemom, temveč samo enim industrijskim končnim odjemalcem, kadar bi objava teh podatkov razkrila zaupne informacije o proizvodnem procesu tega odjemalca.

(30)

Za večje zaupanje v trg se morajo udeleženci na trgu zanesti, da so za osebe, ki zagrešijo zlorabe, predvidene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Pristojni organi bi morali imeti pooblastila, da učinkovito raziščejo obtožbe glede tržnih zlorab. V ta namen je potrebno, da imajo pristojni organi dostop do podatkov, ki zagotavljajo informacije o operativnih odločitvah dobaviteljev. Na trgu zemeljskega plina se vse te odločitve sporočajo operaterjem sistemov v obliki rezervacij zmogljivosti, napovedi in realiziranega pretoka. Operaterji sistemov bi morali informacije v zvezi s tem dati na voljo in omogočiti, da so lahko dostopne, pristojnim organom za določeno obdobje. Pristojni organi bi morali tudi redno spremljati, ali operaterji sistemov ravnajo v skladu s pravili.

(31)

Dostop do skladišč zemeljskega plina in obratov za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v nekaterih državah članicah ni zadosten in je zato treba izboljšati izvajanje obstoječih pravil, kar zadeva preglednost in cilje načrta REPowerEU. Pri tem izboljšanju bi bilo treba upoštevati možnosti in uvajanje plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina v teh obratih na notranjem trgu.

(32)

Nediskriminatorni in pregledni sistemi izravnave odstopanj za zemeljski plin, ki jih upravljajo operaterji prenosnih sistemov, so pomembni mehanizmi zlasti za nove udeležence, ki vstopajo na trg, ki bi utegnili imeti več težav z izravnavo celotnega portfelja prodaj v primerjavi z že uveljavljenimi podjetji na določenem trgu. Treba je torej sprejeti pravila za zagotovitev, da operaterji prenosnih sistemov upravljajo takšne mehanizme na način, ki je združljiv z nediskriminatornimi, preglednimi in učinkovitimi pogoji za dostop do omrežja.

(33)

Regulativni organi bi morali zagotoviti skladnost s to uredbo ter omrežnimi kodeksi in smernicami, sprejetimi na podlagi te uredbe.

(34)

V smernicah, določenih v prilogi, so opredeljena podrobnejša pravila. Ta pravila bi se morala, kadar je primerno, sčasoma razvijati, upoštevajoč razlike med nacionalnimi sistemi zemeljskega plina in njihovim razvojem.

(35)

Komisija bi morala pri predlaganju sprememb smernic, določenih v prilogi, zagotoviti predhodno posvetovanje z vsemi ustreznimi stranmi, ki jih zadevajo te smernice in ki jih predstavljajo strokovna združenja, ter z državami članicami v okviru Madridskega foruma.

(36)

Države članice in pristojni nacionalni organi bi morali Komisiji na zahtevo predložiti ustrezne informacije. Zahteva za informacije bi morala vključevati razloge, zakaj so informacije potrebne za izvajanje te uredbe. Komisija bi morala take informacije obravnavati zaupno.

(37)

Ta uredba, omrežni kodeksi in smernice, sprejete na podlagi te uredbe, ne posegajo v uporabo pravil Unije o konkurenci.

(38)

Države članice in pogodbenice Energetske skupnosti bi morale tesno sodelovati pri vseh zadevah v zvezi z razvojem integriranega območja trgovanja z zemeljskim plinom in ne bi smele sprejemati ukrepov, ki bi ogrozili nadaljnje povezovanje trgov zemeljskega plina ali zanesljivost oskrbe držav članic in pogodbenic.

(39)

Za energetski prehod in nadaljnje povezovanje trga zemeljskega plina je potrebno še več preglednosti, kar zadeva dovoljene ali ciljne prihodke operaterja prenosnega sistema. Na teh informacijah naj bi temeljilo veliko odločitev v zvezi z omrežji zemeljskega plina. Na primer, za prenos sredstev za prenos od operaterja omrežja zemeljskega plina na operaterja vodikovega omrežja ali uvedbo mehanizma nadomestil med operaterji prenosnih sistemov (ITC) je potrebna večja preglednost od sedanje. Poleg tega je za ocene dolgoročnega razvoja tarif potrebna jasnost tako glede povpraševanja po zemeljskem plinu kot tudi glede napovedi stroškov. Preglednost glede dovoljenih prihodkov bo verjetno olajšala napovedi stroškov. Regulativni organi bi morali zlasti redno zagotavljati informacije o metodologiji za izračun prihodkov operaterjev prenosnih sistemov, vrednosti njihovih reguliranih osnovnih sredstev in njihove amortizacije skozi čas, vrednosti odhodkov iz poslovanja, stroškov kapitala, ki se uporabljajo za operaterje prenosnih sistemov, ter uporabljenih spodbud in premij, pa tudi dolgoročnega razvoja tarif za prenos na podlagi pričakovanih sprememb dovoljenih ali ciljnih prihodkov operaterjev prenosnih sistemov in povpraševanja po zemeljskem plinu. Da bi zagotovili ustrezno usklajevanje postopka zbiranja in razlaganja podatkov za pregledno in ponovljivo primerjalno študijo učinkovitosti operaterjev prenosnih sistemov, bi se moral ACER povezati z operaterji prenosnih sistemov in ENTSO za plin.

(40)

Odhodki operaterjev prenosnih sistemov so večinoma fiksni stroški. Njihov poslovni model in sedanji nacionalni regulativni okviri izhajajo iz predpostavke dolgoročne uporabe njihovih omrežij, kar pomeni dolgo amortizacijsko dobo, in sicer od 30 do 60 let. V okviru energetskega prehoda bi zato morali imeti regulativni organi možnost predvideti zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu, da bi pravočasno spremenili regulativne ureditve in preprečili, da bi zaradi vse večjega razmerja med fiksnimi stroški in povpraševanjem po zemeljskem plinu povračilo stroškov operaterjev prenosnih sistemov s tarifami ogrozilo cenovno dostopnost zemeljskega plina za odjemalce. Po potrebi bi lahko na primer spremenili amortizacijski profil ali nadomestilo za sredstva za prenos.

(41)

Preglednost dovoljenih ali ciljnih prihodkov operaterjev prenosnih sistemov bi bilo treba povečati, da bi omogočili primerjalno analizo in oceno s strani uporabnikov omrežja. Preglednost bi bilo treba tudi povečati, da se olajša čezmejno sodelovanje in vzpostavitev mehanizmov ITC med operaterji prenosnih sistemov bodisi za regionalno povezovanje bodisi za uvedbo tarifnih popustov za plin iz obnovljivih virov in nizkoogljični plin, kot je določeno v tej uredbi.

(42)

Da bi izkoristili najbolj ekonomične lokacije za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plin, bi bilo treba uporabnikom omrežja odobriti popuste pri tarifah na podlagi zmogljivosti. Ti popusti bi lahko vključevali popust za prevzem plina iz obratov za proizvodnjo plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina, popust za tarife na vstopnih točkah v skladišča in izhodnih točkah iz skladišč zemeljskega plina ter popust na čezmejne tarife na povezovalnih točkah med državami članicami. Regulativni organi bi morali imeti možnost, da pod določenimi pogoji ne uporabijo popustov za te tarife. V primeru spremembe vrednosti notranjih popustov bi moral regulativni organ uravnotežiti interes med uporabniki omrežij in operaterji omrežij ob upoštevanju stabilnih finančnih okvirov, zasnovanih posebej za obstoječo naložbo, predvsem za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Po možnosti je treba kazalnike ali pogoje za spremembo popusta zagotoviti dovolj zgodaj, še preden se sprejme kakršna koli odločitev o spremembi popusta. Ta popust ne bi smel vplivati na splošno metodologijo določanja tarif, temveč bi ga bilo treba odobriti naknadno za zadevno tarifo. Da bi uporabniki omrežja lahko dobili popust, bi morali operaterju prenosnega sistema predložiti zahtevane informacije na podlagi trajnostnega certifikata, registriranega v podatkovni zbirki Unije iz člena 31a Direktive (EU) 2018/2001.

(43)

Znižanja prihodkov iz uporabe popustov bi se morala obravnavati kot splošna zmanjšanja prihodkov, na primer zaradi zmanjšane prodaje zmogljivosti, in bi jih bilo treba pravočasno pokriti s tarifami, na primer z zvišanjem posebnih tarif v skladu s splošnimi pravili, določenimi v tej uredbi.

(44)

Da bi povečali učinkovitost distribucijskih omrežij zemeljskega plina v Uniji in zagotovili tesno sodelovanje z operaterji prenosnih sistemov in ENTSO za plin ter povečali učinkovitost vodikovih distribucijskih omrežij v Uniji in poskrbeli za tesno sodelovanje z operaterji vodikovih prenosnih omrežij in ENNOH, bi bilo treba zagotoviti Evropsko telo za operaterje distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: telo EU ODS). Telo EU ODS bi moralo vključevati tudi operaterje distribucijskih sistemov zemeljskega plina in bi moralo imeti možnost, da vključi operaterje vodikovih distribucijskih omrežij. Naloge telesa EU ODS bi morale biti točno določene, delovne metode pa bi morale zagotavljati učinkovitost, preglednost in reprezentativnost operaterjev distribucijskega sistema in vodikovega distribucijskega omrežja v Uniji. Telo EU ODS bi moralo imeti možnost, da oblikuje svoj statut in poslovnik ob upoštevanju razlik med sektorji zemeljskega plina, vodika in električne energije. Telo EU ODS bi moralo tesno sodelovati z ENTSO za plin in z ENNOH pri pripravi in izvajanju omrežnih kodeksov, kadar je ustrezno, ter si prizadevati za zagotavljanje smernic za vključevanje, med drugim, distribuirane proizvodnje in drugih področij, povezanih z upravljanjem distribucijskih omrežij.

(45)

Operaterji distribucijskih sistemov imajo pomembno vlogo pri vključevanju plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina v sistem, saj je na primer približno polovica zmogljivosti za proizvodnjo biometana priključena na distribucijsko omrežje. Za lažjo vključitev tega plina na veleprodajni trg bi morali imeti proizvodni obrati, priključeni na distribucijsko omrežje v vseh državah članicah, dostop do virtualne trgovalne točke. Poleg tega bi morali operaterji distribucijskih sistemov in operaterji prenosnih sistemov na podlagi te uredbe sodelovati, da bi omogočili povratni tok iz distribucijskega v prenosno omrežje ali zagotovili integracijo distribucijskega sistema z alternativnimi sredstvi, ki imajo enakovreden učinek, ter tako omogočili lažje povezovanje trga plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina.

(46)

Mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizem za podporo razvoju trga vodika imata lahko ključno vlogo pri doseganju ciljev energetske politike Unije: preglednost trga, razogljičenje, diverzifikacija in zanesljivost oskrbe.

(47)

Mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizem za podporo razvoju trga vodika prispevata k enotnosti energetskega trga Unije s tem, ko izboljšata preglednost in zadevnim dobaviteljem zagotovita prepoznavnost povpraševanja po virih energije v državah članicah.

(48)

Združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu lahko izboljša mednarodne stike z dobavitelji, ki zemeljski plin dostavljajo bodisi prek plinovodov bodisi v obliki UZP, kar lahko bistveno pripomore k doseganju ciljev energetske politike Unije in enotnosti energetskega trga Unije. Veliko tesnejše usklajevanje z državami članicami in med njimi, kar zadeva tretje države, prek mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizma za podporo razvoju trga vodika bi zlasti zagotovilo učinkovitejšo uporabo kolektivne teže Unije.

(49)

Združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu lahko prispeva k ciljem Unije glede razogljičenja, in sicer tako, da se v združevanje povpraševanja in zbiranje ponudb vključijo okoljski standardi. K doseganju teh ciljev lahko prispeva tudi začetek izvajanja mehanizma za podporo razvoju trga vodika.

(50)

Mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina, vzpostavljen s to uredbo, bi moral vključevati več korakov, začenši s tem, da se podjetjem plinskega gospodarstva ali podjetjem, ki porabljajo zemeljski plin, s sedežem v Uniji omogoči združevanje njihovega povpraševanja po zemeljskem plinu prek izvajalca storitev, s katerim pogodbo sklene Komisija. Na ta način bi lahko dobavitelji zemeljskega plina pripravili ponudbe na podlagi velikih združenih količin, ne pa na podlagi številnih manjših ponudb kupcem, ki bi k njim pristopili posamično. Izvajalec storitev bi nato zbral ponudbe za dobavo in jih uskladil s predhodno združenimi količinami zemeljskega plina. Pogajanja in sklenitev pogodb za nabavo zemeljskega plina po združitvi povpraševanja bi morala biti prostovoljna.

(51)

Združevanje povpraševanja lahko podjetjem v državah članicah zagotovi enakopravnejši dostop do novih ali dodatnih virov zemeljskega plina in privede do konkurenčnih pogodbenih pogojev za nabavo zemeljskega plina iz držav članic in tretjih držav v korist končnih odjemalcev. Združevanje povpraševanja bi moralo še naprej podpirati tudi podjetja, ki so prej nabavljala zemeljski plin samo ali predvsem od enega samega dobavitelja, in sicer tako, da bi jim pomagalo oskrbovati se z zemeljskim plinom nadomestnih dobaviteljev ali ponudnikov zemeljskega plina pod ugodnimi pogoji. Združevanje povpraševanja bi lahko izboljšalo položaj takih podjetij na svetovnih trgih UZP.

(52)

Komisija bi morala zagotoviti, da ponudniki storitev organizirajo svoje naloge, kot so določene v tej uredbi, ob upoštevanju ciljev mehanizma in posebnosti zemeljskega plina. Izvajalci storitev bi morali zlasti pri dodeljevanju ponudb za dobavo zemeljskega plina med podjetja, ki so združila povpraševanje, uporabljati metode, s katerimi ne bi prišlo do diskriminacije med manjšimi in večjimi udeleženci. Izvajalci storitev bi morali na primer ponudbe za dobavo zemeljskega plina razdeliti sorazmerno glede na količine, ki so jih posamezna podjetja prijavila kot povpraševanje. To je lahko pomembno, kadar dobavljene količine ne pokrijejo povpraševanja po zemeljskem plinu na energetskem trgu Unije. Komisija bi morala v ustreznih razpisnih pogojih določiti ustrezne zahteve, ki se uporabljajo v zvezi z nalogami ponudnika storitev.

(53)

Komisija bi morala za izvajanje mehanizmov, vzpostavljenih s to uredbo, skleniti pogodbe za potrebne storitve ponudnikov storitev prek ustreznih postopkov javnega naročanja na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Za zaščito bistvenih varnostnih interesov ali zanesljivosti oskrbe Unije ali katere od držav članic bi bilo treba pogodbe o opravljanju storitev skleniti s ponudniki storitev s sedežem v Uniji.

(54)

Postopek združevanja povpraševanja po zemeljskem plinu bi moral izvajati ustrezen izvajalec storitev. Združevanje povpraševanja in nabave zemeljskega plina je zapleten postopek, pri katerem je treba upoštevati različne elemente, in sicer ne zgolj cene, temveč tudi količine, prevzemna mesta in druge parametre. Glede na to, kako so za preglednost, diverzifikacijo, razogljičenje in zanesljivost oskrbe Unije pomembni storitve, povezane z združevanjem povpraševanja po zemeljskem plinu, in mehanizem za podporo razvoju trga vodika, zlasti v primeru poslabšanja zanesljivosti oskrbe, bi bilo treba podjetjem, za katera veljajo omejevalni ukrepi Unije, sprejeti na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ali člena 215 PDEU, ali ki so v neposredni ali posredni lasti ali pod nadzorom ali delujejo v imenu ali po navodilih katere koli fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, za katerega veljajo taki omejevalni ukrepi Unije, odvzeti možnost, da postanejo ponudnik storitev za združevanje povpraševanja po zemeljskem plinu ali ponudnik storitev v okviru mehanizma za podporo razvoju trga vodika. Komisija bi morala v razpisnih pogojih določiti zahteve, ki veljajo za ponudnike storitev.

(55)

Združevanje povpraševanje lahko koristi tudi industrijskim odjemalcem, ki v svojih proizvodnih procesih intenzivno uporabljajo zemeljski plin, kot so proizvajalci gnojil, jekla, keramike ali stekla, saj jim omogoča združevanje svojega povpraševanja, sklepanje pogodb o dobavi zemeljskega plina in UZP ter strukturiranje te dobave glede na svoje posebne potrebe. Postopek organizacije združevanja povpraševanja bi morala urejati pregledna pravila o tem, kako se mu pridružiti in zagotoviti njegovo odprtost.

(56)

Mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizem za podporo razvoju trga vodika bi morala biti dostopna podjetjem s sedežem v Uniji in, glede na tesno usklajenost s pravnim redom Unije na področju energije in notranjim energetskim trgom, podjetjem s sedežem v pogodbenicah Energetske skupnosti, če so vzpostavljeni potrebni ukrepi ali ureditve.

(57)

Da pa bi postopno odpravili obstoječe ali preprečili nove odvisnosti Unije od zemeljskega plina ali vodika, ki ju dobavljajo podjetja iz tretjih držav, za katere veljajo omejevalni ukrepi Unije, ter da bi zaščitili bistvene varnostne interese, mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizem za podporo razvoju trga vodika ne bi smela biti dostopna podjetjem, za katera veljajo omejevalni ukrepi Unije, sprejeti na podlagi člena 29 PEU ali člena 215 PDEU, oziroma podjetjem, ki so neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom ali ki delujejo v imenu ali po navodilih fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, za katerega veljajo taki omejevalni ukrepi. Zato bi bilo treba taka podjetja izključiti iz sodelovanja v obeh mehanizmih, zlasti v vlogi dobaviteljev ali kupcev.

(58)

Za učinkovito skupno nabavo zemeljskega plina in sklepanje sporazumov o zemeljskem plinu z dobavitelji lahko podjetja ustanovijo konzorcije ali se pridružijo drugim oblikam sodelovanja, da bi se v okviru omejitev, določenih v pravu Unije, skupaj pogajala o nekaterih pogojih nabave, kot so količine, dobavni pogoji na prevzemnih mestih in čas. Podjetja, ki sodelujejo pri skupni nabavi, pa bi morala zagotoviti, da so informacije, ki se izmenjajo neposredno ali posredno, omejene na to, kar je nujno potrebno za uresničitev zastavljenega cilja. Organizacija in izvajanje skupne nabave na podlagi te uredbe bi morala biti skladna s pravili Unije o konkurenci, zlasti s členoma 101 in 102 PDEU.

(59)

Varovanje poslovno občutljivih informacij je izjemno pomembno, kadar se informacije dajo na voljo Komisiji, usmerjevalnemu odboru, koordinacijskim skupinam, strokovnim skupinam ali izvajalcem storitev. Zato bi morala Komisija uporabiti učinkovite instrumente za zaščito teh informacij pred nepooblaščenim dostopom in kibernetskimi tveganji. Vsi osebni podatki, ki bi se lahko obdelovali v okviru mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizem za podporo razvoju trga vodika, bi se morali obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (23) in Uredbo (EU) 2018/1725 (24) Evropskega parlamenta in Sveta.

(60)

Ruska neizzvana in neupravičena vojna proti Ukrajini od februarja 2022, ki jo podpira Belorusija, ter poznejše zmanjšanje dobave zemeljskega plina, ki se uporablja kot orožje, in manipulacija trgov z namernimi motnjami pretoka plina so razkrili ranljivosti in odvisnosti v Uniji in njenih državah članicah, ki bi lahko neposredno in resno vplivale na njihove bistvene varnostne interese in zanesljivost oskrbe energijo. Medtem se je v letih 2022 in 2023 le skromno povečala oskrba s plinom iz nadomestnih virov na svetovnem trgu UZP. Bistveno več novih zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina naj bi se začelo uporabljati šele leta 2025. Zato je na svetovnih trgih zemeljskega plina še vedno zelo napeto in pričakuje se, da bo še nekaj časa tako tudi ostalo, zaradi česar bodo Unija in njene države članice še naprej v ranljivem položaju. V takšnih okoliščinah je primerno sprejeti ukrepe, s katerimi se obravnava ta stalna ranljivost.

(61)

Mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina je pomemben instrument za organiziranje diverzifikacije oskrbe z zemeljskim plinom in postopno odpravo odvisnosti od ruskega zemeljskega plina v številnih državah članicah v skladu s sporočilom Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ (REPowerEU). Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije ali katere od njenih držav članic ter poskrbeli za zanesljivost oskrbe in omogočili učinkovito in hitro postopno odpravo odvisnosti od zemeljskega plina, se oskrba z zemeljskim plinom iz Ruske federacije ali Belorusije ter oskrba z UZP iz obratov za UZP v teh državah do 31. decembra 2025 ne bi smela ponujati prek mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina. Komisija bi morala imeti po tem datumu možnost, da se odloči za začasno izključitev dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije ali Belorusije oziroma oskrbe z UZP iz obratov za UZP v Ruski federaciji ali Belorusiji za obdobja do enega leta, ki se lahko, če je to upravičeno, podaljšajo, kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov ali zanesljivosti oskrbe Unije ali katere od njenih držav članic. Nobena taka omejitev ne bi smela neupravičeno motiti pravilnega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom, čezmejni pretok zemeljskega plina med državami članicami pa ne bi smel ogrožati zanesljivosti oskrbe Unije ali katere od njenih držav članic, spoštovati bi moral načelo energetske solidarnosti ter se izvajati v skladu s pravicami in obveznostmi Unije ali držav članic do tretjih držav.

(62)

Komisija bi morala sprejeti ustrezne razpoložljive ukrepe, da bi zagotovila učinkovitost izključitve dobave zemeljskega plina ali UZP iz Ruske federacije ali Belorusije ter dobave UZP iz obratov za UZP v Ruski federaciji ali Belorusiji iz mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina. V zvezi s tem bi morala Komisija od zadevnega ponudnika storitev zahtevati, da opravi potrebna preverjanja. Ta preverjanja imajo med drugim lahko obliko zahteve, da dobavitelji ali proizvajalci zemeljskega plina, ki sodelujejo v mehanizmu za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina, pri dobavi predložijo ustrezno odpremno dokumentacijo, kadar je to tehnično izvedljivo. Poleg tega bi bilo treba od sodelujočih v mehanizmu za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina zahtevati, da po potrebi predložijo zagotovila o izpolnjevanju svoje obveznosti, da ne ponujajo ali dobavljajo zemeljskega plina iz Ruske federacije ali Belorusije oziroma UZP iz obratov za UZP v Ruski federaciji ali Belorusiji.

(63)

Komisiji bi moral pomagati usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic in Komisije, da bi se olajšala usklajevanje in izmenjava informacij v zvezi z združevanjem povpraševanja po zemeljskem plinu. Sodelovanje držav članic bi moralo biti prostovoljno in je zlasti odvisno od dnevnega reda sej usmerjevalnega odbora.

(64)

Vodik je nosilec energije z drugačnimi značilnostmi kot zemeljski plin v smislu kakovosti, sredstev prenosa in vzorcev povpraševanja. Še vedno obstaja tudi znatna vrzel med stroški proizvodnje obnovljivega in nizkoogljičnega vodika ter tržno ceno manj trajnostnih alternativ, zaradi česar bo morda potrebno javno posredovanje za zagotavljanje spodbud, dokler elektrolizatorji ter druge sorodne vodikove tehnologije in vložki ne bodo dovolj konkurenčni.

(65)

Unija ima vseeno velik potencial za proizvodnjo obnovljivega in nizkoogljičnega vodika. V zvezi s tem je Komisija marca 2023 začela pobudo evropske vodikove banke. Evropska vodikova banka opisuje več dejavnosti, s katerimi Komisija spodbuja oblikovanje trga vodika v Uniji, omogoča dobavo od zanesljivih mednarodnih partnerjev ter zbira in razširja informacije o razvoju trga vodika v Uniji in o financiranju projektov na področju vodika. Te dejavnosti se izvajajo v okviru ustreznih obstoječih pravnih instrumentov, kot je Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25). Prostovoljna orodja, ki se uporabljajo za vodik v okviru evropske vodikove banke, zlasti mehanizem za podporo razvoju trga vodika, bi se morala osredotočati na pospešitev širitve proizvodnje in razvoja trga vodika v Uniji, tudi s povečanjem preglednosti povpraševanja po vodiku, njegove ponudbe, pretoka in cen, ter igrati usklajevalno vlogo, povezovati proizvajalce in odjemalce ter spodbujati kombiniranje z obstoječimi finančnimi instrumenti.

(66)

Komisija bi morala imeti možnost, da v zvezi z delom, ki se opravlja v okviru evropske vodikove banke, vzpostavi mehanizem za podporo razvoju trga vodika s poudarkom na proizvodnji v Uniji. Glede na značilnosti vodika in trga vodika bi bilo treba ta mehanizem vzpostaviti za omejeno obdobje, da bi se opredelila najučinkovitejša orodja, s katerimi bi ugotovili, kakšna sta povpraševanje in ponudba vodika v Uniji, ter preučile najbolj optimalne ureditve trga in infrastrukture.

(67)

Dostop dobaviteljev in odjemalcev do informacij v okviru mehanizma za podporo razvoju trga vodika bi moral biti odvisen od soglasja teh podjetij in skladen s konkurenčnim pravom Unije.

(68)

Komisija bi morala imeti možnost, da sama izvaja mehanizem za podporo razvoju trga vodika oziroma da to počne prek ustreznih ponudnikov storitev. Če se Komisija odloči, da bo tak mehanizem izvajala prek ponudnika storitev, bi se morale uporabljati določbe te uredbe v zvezi s pogodbami s ponudniki storitev, merili za izbiro ponudnikov storitev in nalogami ponudnikov storitev.

(69)

Mehanizem za podporo razvoju trga vodika bi lahko sestavljala orodja, osredotočena na preglednost, prepoznavnost razvoja trga in prostovoljno oceno povpraševanja. Ta mehanizem bi bilo treba izvajati v okviru evropske vodikove banke. Evropska vodikova banka bi morala usklajevati informacije o ponudbi, povpraševanju, pretoku in cenah vodika, da bi okrepila zaupanje v razvijajoči se trg vodika in poskrbela za večjo prepoznavnost povpraševanja za proizvajalce vodika in odjemalce vodika. Mehanizem za podporo razvoju trga vodika bi moral upoštevati zrelost in likvidnost trga vodika ter razpoložljivost infrastrukture.

(70)

Če Komisija ustanovi koordinacijsko skupino za zadeve, povezane z mehanizmom za podporo razvoju trga vodika, bi se morala taka koordinacijska skupina posebej posvečati vodiku.

(71)

Prizadevanja Unije za postopno odpravo obstoječe in v izogib novi odvisnosti od oskrbe z zemeljskim plinom iz Ruske federacije ter za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije in držav članic bi se morala odražati tudi v okviru mehanizma za podporo razvoju trga vodika, tudi glede na to, da Ruska federacija oskrbo z energijo uporablja kot orožje, kar dokazujejo zmanjšanje oskrbe z zemeljskim plinom in motnje v pretoku zemeljskega plina. Komisija bi zato morala imeti možnost, da z izvedbenim sklepom omeji dejavnosti, kar zadeva oceno ponudb za oskrbo z vodikom iz Ruske federacije ali Belorusije prek mehanizma za podporo razvoju trga vodika. Tak sklep bi se moral sprejeti le, kadar je to potrebno za zaščito bistvenih varnostnih interesov Unije in držav članic, temeljiti pa bi moral na istih načelih, kot so tista, ki se uporabljajo za sodelovanje v mehanizmu za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina, vendar bi morala biti prilagojena dejavnostim, ki se izvajajo prek mehanizma za podporo razvoju trga vodika. Časovni okvir za sprejetje in predhodno oceno takšnega sklepa bi bilo treba zlasti prilagoditi načrtovanemu začetku delovanja mehanizma.

(72)

Pred iztekom mehanizma za podporo razvoju trga vodika in najpozneje do 31. decembra 2029 bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bi ocenila delovanje tega mehanizma in zlasti njegov prispevek k razvoju trga vodika v Uniji. Na podlagi take ocene bi morala imeti Komisija možnost, da priloži zakonodajni predlog za razvoj mehanizma za prostovoljno združevanje povpraševanja in skupno nabavo vodika.

(73)

Z vključitvijo vse večjih količin plina iz obnovljivih virov in nizkoogljičnega plina v sistem zemeljskega plina Unije se bo spremenila kakovost zemeljskega plina, ki se prenaša in porabi v Uniji. Da bi zagotovili neoviran čezmejni pretok zemeljskega plina, ohranili interoperabilnost trgov in omogočili povezovanje trgov, je treba povečati preglednost glede kakovosti plina in stroškov njenega upravljanja, zagotoviti harmoniziran pristop glede vlog in odgovornosti regulativnih organov in operaterjev sistemov ter okrepiti čezmejno usklajevanje. Ob zagotavljanju harmoniziranega pristopa glede kakovosti plina za čezmejne točke za medomrežno povezovanje bi bilo treba ohraniti prožnost držav članic glede uporabe standardov kakovosti plina v njihovih nacionalnih sistemih zemeljskega plina.

(74)

Primešavanje vodika v sistem zemeljskega plina bi moralo biti rešitev v skrajnem primeru, saj je manj učinkovito od uporabe vodika v čisti obliki in zmanjšuje vrednost vodika. Vpliva tudi na delovanje infrastrukture zemeljskega plina, vrste uporabe pri končnih uporabnikih in interoperabilnost čezmejnih sistemov. Zato bi bilo treba dati prednost proizvodnji in uporabi vodika v čisti obliki ter prenosu v namenskem vodikovem sistemu. Morali bi si po najboljših močeh prizadevati, da se vodik ne bi uporabljal v primerih, za katere obstajajo energetsko učinkovitejše alternative. Ohraniti bi bilo treba pravico držav članic, da odločajo o tem, ali bodo v svojih nacionalnih sistemih zemeljskega plina uporabile primešavanje vodika. Hkrati bi harmoniziran pristop k primešavanju vodika v sistem zemeljskega plina v obliki dovoljene zgornje meje za celotno Unijo na čezmejnih točkah za medomrežno povezovanje med državami članicami, kjer morajo operaterji prenosnih sistemov sprejeti zemeljski plin z ravnjo primešanega vodika, ki je pod to zgornjo mejo, omejil tveganje drobljenja trga. Sosednji prenosni sistemi bi se morali še naprej prosto dogovarjati o višjih ali nižjih stopnjah primešavanja vodika za čezmejne točke za medomrežno povezovanje. Države članice bi se morale pri odločanju o takih dogovorih posvetovati z drugimi državami članicami, na katere bi ukrep lahko vplival, in upoštevati razmere v teh državah članicah.

(75)

Tesno čezmejno usklajevanje in postopek reševanja sporov med operaterji prenosnih sistemov glede kakovosti plina, tudi biometana in mešanic vodika, je bistvenega pomena za olajšanje učinkovitega prenosa zemeljskega plina po sistemih zemeljskega plina v Uniji in s tem za premik k večjemu povezovanju notranjega trga. Okrepljene zahteve glede preglednosti parametrov kakovosti plina, tudi za zgornjo kurilno vrednost, Wobbejev indeks in vsebnost kisika, ter mešanic vodika in njihovim razvojem skozi čas skupaj z obveznostmi spremljanja in poročanja bi morale prispevati k ustreznemu delovanju odprtega in učinkovitega notranjega trga zemeljskega plina.

(76)

Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da uporabijo svoje prvotne specifikacije kakovosti plina, kadar se njihovi regulativni organi ali ACER odločijo, da bodo ohranili čezmejne omejitve, ki so posledica razlik v stopnjah ali praksah primešavanja vodika. Možnost ohranitve take čezmejne omejitve je zlasti pomembna v državah članicah z enotno povezovalno točko ali kjer količine zemeljskega plina vstopajo predvsem prek enotne povezovalne točke. Da bi zagotovili neoviran čezmejni pretok in ohranili celovitost notranjega energetskega trga, bi morali biti zadevni regulativni organi in ACER, kadar je primerno, pooblaščeni, da sproti sprožijo skupni postopek reševanja sporov, da bi se upošteval razvoj trgov zemeljskega plina in zadevnih tehnologij.

(77)

Pravila o interoperabilnosti in izmenjavi podatkov za sistem zemeljskega plina, ki so določena v Uredbi Komisije (EU) 2015/703 (26), so bistvena, zlasti v zvezi s sporazumi o medomrežnem povezovanju, vključno s pravili za nadzor pretoka, načeli merjenja količine in kakovosti zemeljskega plina, pravili za postopek usklajevanja in dodeljevanja količin zemeljskega plina ter postopki za komunikacijo v primeru izrednih okoliščin; skupnimi enotami, kakovostjo plina, vključno s pravili za upravljanje omejitev čezmejnega trgovanja zaradi razlik v kakovosti plina in zaradi razlik pri dodajanju vonja, kratko- in dolgoročnim spremljanjem kakovosti plina ter zagotavljanjem informacij; izmenjavo podatkov in poročanjem o kakovosti plina; preglednostjo, komunikacijo, zagotavljanjem informacij in sodelovanjem med zadevnimi udeleženci na trgu.

(78)

Da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja Unije za vodik ter omogočili čezmejno trgovanje in čezmejno oskrbo z vodikom v Uniji, bi bilo treba vzpostaviti ENNOH. Naloge ENNOH bi bilo treba izvajati v skladu s pravili Unije o konkurenci. Naloge ENNOH bi morale biti točno določene, delovne metode pa bi morale zagotavljati, da deluje učinkovito, da je zagotovljena njena preglednost in reprezentativnost. ENTSO za plin in ENNOH lahko, kadar je primerno, skupaj pripravita omrežne kodekse v zvezi z medsektorskimi vprašanji.

(79)

Za zagotovitev, da so v ENNOH zastopane vse države članice, ki so v postopku razvoja vodikovih prenosnih omrežij, bi morale z odstopanjem od splošnega pravila o članstvu v ENNOH, določenega v tej uredbi, imeti možnost, da imenujejo operaterja vodikovega prenosnega omrežja, za katerega velja odstopanje od člena 68 Direktive (EU) 2024/1788, za člana ENNOH, če ima operater sedež v državi članici, v kateri noben drug operater vodikovega prenosnega omrežja ni član ENNOH. Države članice, ki še nimajo namenskega operaterja vodikovega prenosnega omrežja, vendar načrtujejo razvoj vodikovega prenosnega omrežja v skladu z njihovimi celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, bi morale imeti možnost, da imenujejo subjekt za pridruženega partnerja v ENNOH, da bi bile obveščene o delu, opravljenem v ENNOH, in bi tako imele možnost udeležbe na sejah skupščine, upravnega odbora in odbora ter sodelovanja v delovnih skupinah, dokler njihovi operaterji vodikovih omrežij ne postanejo člani ENNOH. V ta namen lahko države članice pooblastijo predstavnika nacionalnega združenja, ki se ukvarja z zadevami v zvezi z vodikom.

(80)

Za zagotovitev preglednosti v zvezi z razvojem vodikovega omrežja v Uniji bi moral ENNOH pripraviti, objaviti in redno posodabljati nezavezujoč desetletni razvojni načrt vodikovega omrežja za celotno Unijo (v nadaljevanju besedila: razvojni načrt vodikovega omrežja za celotno Unijo), usmerjen v potrebe razvijajočih se trgov vodika. Vanj bi bilo treba vključiti izvedljiva omrežja za prenos vodika in potrebne medomrežne povezave, ki so pomembne s poslovnega vidika. ENNOH bi moral sodelovati pri pripravi analize stroškov in koristi energetskega sistema – vključno z modelom medsebojno povezanega energetskega trga in omrežja, v katerem bodo zajeti tudi infrastruktura za prenos električne energije, zemeljskega plina in vodika ter skladiščenje, UZP in elektrolizatorji –, scenarijev za desetletne razvojne načrte omrežja in poročila o opredelitvi infrastrukturnih vrzeli iz členov 11, 12 in 13 Uredbe (EU) 2022/869 za pripravo seznamov projektov skupnega interesa in projektov vzajemnega interesa na ravni Unije. V ta namen bi moral ENNOH tesno sodelovati z Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (v nadaljevanju besedila: ENTSO za električno energijo) in ENTSO za plin, da bi omogočil lažje povezovanje energetskega sistema.

(81)

Da bi olajšali povezovanje energetskega sistema, izkoristili sinergije in podprli splošno učinkovitost sistema, bi morali ENNOH, ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin tesno sodelovati pri načrtovanju integriranega omrežja na ravni Unije. To sodelovanje bi moralo zajemati pripravo skupnih scenarijev za električno energijo, vodik in zemeljski plin, usklajena poročila o infrastrukturnih vrzelih, dosledne osnutke metodologij za analizo stroškov in koristi celotnega energetskega sistema ter integrirani model na podlagi členov 11, 12 in 13 Uredbe (EU) 2022/869. Da bi bilo to sodelovanje učinkovito, bi morali ENNOH, ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin ustanoviti skupne delovne skupine za pripravo teh rezultatov. V prehodnem obdobju do 1. januarja 2027 bi moral ENTSO za plin pripraviti razvojni načrt vodikovega omrežja za celotno Unijo za leto 2026. V ta namen bi moral ENTSO za plin v celoti vključiti operaterje vodikovih prenosnih omrežij in ENNOH, takoj ko bo ustanovljen. Razvojni načrt vodikovega omrežja za celotno Unijo za leto 2026 bi moral biti sestavljen iz dveh ločenih poglavij, in sicer eno za vodik in eno za zemeljski plin. ENNOH bi moral razviti razvojni načrt vodikovega omrežja za celotno Unijo za leto 2028 v skladu z načrtovanjem integriranega omrežja na ravni Unije na podlagi te uredbe.

(82)

Za naloge, ki jih izvaja ENNOH, so zainteresirani vsi udeleženci na trgu. Zato je bistvenega pomena učinkovit postopek posvetovanja. Na splošno bi moral ENNOH pridobivati delovne izkušnje, jih nadgrajevati in jih vključevati svoje delovne izkušnje z načrtovanjem, razvojem in delovanjem infrastrukture v sodelovanju z drugimi zadevnimi udeleženci na trgu in njihovimi združenji.

(83)

Glede na to, da je s pristopom na regionalni ravni možen učinkovitejši napredek, bi morali operaterji vodikovih prenosnih omrežij znotraj splošne strukture za sodelovanje vzpostaviti regionalne strukture ter hkrati zagotoviti združljivost rezultatov na regionalni ravni z omrežnimi kodeksi in razvojnimi načrti vodikovega omrežja na ravni Unije. Države članice bi morale spodbujati sodelovanje in spremljati učinkovitost omrežja na regionalni ravni.

(84)

Zahteve glede preglednosti so potrebne, da bi med udeleženci na trgu vzbudili zaupanje v nastajajoče trge vodika v Uniji. Da bi lahko vsi udeleženci na trgu ocenili splošno stanje glede povpraševanja in ponudbe ter prepoznali razloge za gibanje tržnih cen, je potreben enak dostop do informacij, kar zadeva fizično stanje in delovanje vodikovega sistema. Informacije bi bilo treba vedno razkriti na smiseln, lahko dostopen način in na nediskriminacijski podlagi.

(85)

ENNOH bi moral vzpostaviti osrednjo spletno platformo za zagotavljanje vseh podatkov, ki so pomembni za udeležence na trgu, da bi pridobili učinkovit dostop do vodikovega omrežja.

(86)

Pogoji za dostop do vodikovih omrežij v zgodnji fazi razvoja trga vodika bi morali uporabnikom vodikovega omrežja zagotoviti učinkovito obratovanje, nediskriminacijo in preglednost, hkrati pa ohraniti zadostno prožnost za operaterje vodikovih omrežij. Z omejitvijo najdaljšega trajanja pogodb o zmogljivosti bi se moralo zmanjšati tveganje pogodbene prezasedenosti in kopičenja zmogljivosti.

(87)

Da bi uporabnikom vodikovega omrežja zagotovili nediskriminatoren dostop in preglednost, bi bilo treba v tej uredbi določiti splošne pogoje za odobritev dostopa tretjih strani do skladišč vodika in vodikovih terminalov.

(88)

Operaterji vodikovih omrežij bi morali sodelovati pri razvoju omrežnih kodeksov za zagotavljanje in upravljanje preglednega in nediskriminatornega čezmejnega dostopa do vodikovih omrežij ter zagotavljanju usklajenega razvoja vodikovega omrežja v Uniji, vključno z vzpostavitvijo zmogljivosti medomrežnega povezovanja. Komisija bi morala, kot je določeno v tej uredbi, eno leto po vzpostavitvi ENNOH sestaviti prvi prednostni seznam za opredelitev področij, ki jih je treba vključiti v pripravo omrežnih kodeksov za vodik. Omrežni kodeksi bi morali biti skladni z okvirnimi smernicami, ki jih pripravi ACER. ACER bi moral imeti vlogo pri pregledovanju osnutkov omrežnih kodeksov, ki bi temeljilo na dejstvih, vključno z njihovo usklajenostjo z okvirnimi smernicami, in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. ACER bi moral oceniti predloge sprememb omrežnih kodeksov in moralo bi mu biti omogočeno, da jih priporoči v sprejetje Komisiji. Operaterji vodikovih omrežij bi morali s svojimi vodikovimi omrežji upravljati v skladu z navedenimi omrežnimi kodeksi.

(89)

Omrežni kodeksi, ki jih pripravi ENNOH, naj ne bi nadomestili potrebnih nacionalnih pravil za vprašanja, ki niso čezmejne narave.

(90)

Kakovost vodika, ki se prenaša in porabi v Uniji, se lahko razlikuje glede na tehnologijo njegove proizvodnje in posebnosti prevoza. Zato bi moral harmoniziran pristop k upravljanju kakovosti vodika na čezmejnih povezovalnih plinovodih na ravni Unije voditi k čezmejnemu pretoku vodika in povezovanju trgov.

(91)

Kadar regulativni organ meni, da je to potrebno, bi bili lahko operaterji vodikovih prenosnih omrežij zadolženi za upravljanje kakovosti vodika v svojih omrežjih v okviru veljavnih standardov kakovosti vodika, s čimer bi končnim odjemalcem zagotovili zanesljivo in stabilno kakovost vodika.

(92)

Tesno čezmejno usklajevanje in postopek reševanja sporov med operaterji vodikovih prenosnih omrežij je bistvenega pomena za olajšanje učinkovitega prenosa vodika po vodikovih prenosnih omrežjih v Uniji in s tem za premik k večjemu povezovanju notranjega trga. Okrepljene zahteve glede preglednosti parametrov kakovosti plina in njihovega razvoja skozi čas skupaj z obveznostmi spremljanja in poročanja bi morale prispevati k ustreznemu delovanju odprtega in učinkovitega notranjega trga vodika.

(93)

Za spremembo nebistvenih elementov te uredbe ali njeno dopolnitev v zvezi z nebistvenimi elementi nekaterih posebnih področij, ki so bistvena za povezovanje trgov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z zagotavljanjem smernic s podrobnostmi postopka, ki ga morajo upoštevati operaterji prenosnih sistemov ali operaterji vodikovih prenosnih omrežij, med spreminjanjem stopenj popustov za ublažitev strukturnih neravnovesij prihodkov operaterjev prenosnih omrežij, določanjem opredelitve geografskega območja, ki ga zajema posamezna struktura regionalnega sodelovanja, ob upoštevanju obstoječih struktur regionalnega sodelovanja, pripravo omrežnih kodeksov in smernic za zemeljski plin in vodik, spreminjanjem smernic iz priloge in določitvijo smernic za novo infrastrukturo za zemeljski plin in vodik. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(94)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 PDEU. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

(95)

Omrežne kodekse in smernice bi bilo treba uporabljati za vstopne točke iz tretjih držav in izstopne točke v tretje države. Posebne okoliščine, vključno z obstojem obstoječih dolgoročnih pogodbenih dogovorov ali pravnimi težavami pri vzpostavitvi postopka reševanja sporov z operaterji prenosnih omrežij ali dobavitelji zemeljskega plina s sedežem v tretjih državah, lahko kratkoročno preprečijo učinkovito uporabo. Kadar je to upravičeno na podlagi objektivnih razlogov, bi morali imeti regulativni organi možnost, da pri Komisiji zaprosijo za odstopanje od uporabe omrežnih kodeksov ali smernic ali posebnih določb, ki jih ni mogoče izvajati na vstopnih točkah iz tretjih držav in izhodnih točkah v tretje države. Taka odstopanja bi morala biti časovno omejena za najkrajše potrebno obdobje, da se odpravijo obstoječe ovire za uporabo omrežnih kodeksov ali smernic.

(96)

Za zagotovitev učinkovitega delovanja evropskih vodikovih omrežij bi morali biti operaterji vodikovih omrežij odgovorni za obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja za prenos vodika, pri čemer bi morali tesno sodelovati z drugimi operaterji vodikovih omrežij in drugimi operaterji sistemov, s katerimi so povezana njihova omrežja, tudi za lažjo integracijo energetskega sistema.

(97)

V interesu ustreznega delovanja notranjega trga je, da so standardi harmonizirani na ravni Unije. Ko je sklic na tak standard objavljen v Uradnem listu Evropske unije, bi morala skladnost z njim ustvariti domnevo o skladnosti z ustreznimi zahtevami, določenimi v izvedbenem ukrepu, ki je bil sprejet na podlagi te uredbe, čeprav bi bilo treba dovoliti tudi druga sredstva za dokazovanje take skladnosti. V skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (29) lahko Evropska komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo tehnične specifikacije, evropske standarde in harmonizirane evropske standarde. Ena od glavnih nalog harmoniziranih standardov bi morala biti pomagati operaterjem pri uporabi izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe in Direktive (EU) 2024/1788.

(98)

Sedanji okvir Unije za standardizacijo, ki temelji na Uredbi (EU) št. 1025/2012, predstavlja vnaprej določen okvir za pripravo standardov, s katerimi se zagotavlja domneva o skladnosti z ustreznimi zahtevami iz te uredbe oziroma delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. Evropski standardi bi morali biti tržno usmerjeni, upoštevati javni interes in cilje politike, ki jih je Komisija jasno navedla v zahtevi eni ali več evropskim organizacijam za standardizacijo, katerih naloga je v določenem roku in na podlagi soglasja oblikovati harmonizirane standarde. Vendar bi Komisija morala imeti možnost – če ni ustreznih sklicevanj na harmonizirane standarde ali kadar je postopek standardizacije blokiran ali pride do zamud pri določanju ustreznih harmoniziranih standardov –, da z delegiranimi ali izvedbenimi akti določi skupne specifikacije za zahteve iz te uredbe, če pri tem ustrezno upošteva vlogo in naloge evropskih organizacij za standardizacijo. To možnost bi bilo treba razumeti kot izjemno nadomestno rešitev, ki bi operaterjem olajšala uporabo ustreznih ukrepov na podlagi delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe in Direktive (EU) 2024/1788. Če je zamuda pri določanju harmoniziranih standardov posledica tehnične zapletenosti zadevnega standarda, bi morala Komisija to upoštevati pred razmislekom o določitvi skupnih specifikacij.

(99)

Da bi v celoti upoštevali zahteve glede kakovosti končnih uporabnikov vodika, bi morali biti v tehničnih specifikacijah in standardih za kakovost vodika v vodikovem omrežju upoštevani že obstoječi standardi, ki določajo take zahteve za končne uporabnike, na primer standard EN 17124.

(100)

Operaterji prenosnih vodikovih omrežij bi morali ustvariti dovolj čezmejnih zmogljivosti za prenos vodika, ki bi ustrezale vsem ekonomsko razumnim in tehnično izvedljivim zahtevam po taki zmogljivosti, s čimer bi omogočili povezovanje trgov.

(101)

Glede na potencial vodika kot nosilca energije in možnost, da bodo države članice trgovale z vodikom s tretjimi državami, je treba pojasniti, da se obveznosti priglasitve v skladu s Sklepom (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta (30) za medvladne sporazume na področju energije v zvezi z zemeljskim plinom uporabljajo tudi za medvladne sporazume v zvezi z vodikom, vključno z vodikovimi spojinami, kot so amoniak in tekoči organski nosilci vodika. Navedeni sklep bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(102)

Močno bi bilo treba spodbujati naložbe v večje nove infrastrukture, hkrati pa zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga zemeljskega plina in vodika. Da bi povečali pozitivne učinke izvzetih infrastrukturnih projektov na konkurenco in zanesljivost oskrbe, je treba raziskati tržni interes v načrtovalni fazi projekta in izvajati pravila upravljanja prezasedenosti. Kadar je infrastruktura nameščena na ozemlju več držav članic, bi moral ACER v določenih okoliščinah kot zadnjo možnost obravnavati zahteve za izvzetje ter tako bolje upoštevati čezmejne posledice izvzetja in olajšati upravno obravnavo te zahteve. Poleg tega bi bilo zaradi izredno velikega profila tveganj pri konstrukciji takih izvzetih novih velikih infrastrukturnih projektov treba podjetjem z interesi na področju dobave in proizvodnje pri zadevnih projektih omogočiti začasna polna ali delna odstopanja od pravil o popolnem ločevanju. Možnost začasnih odstopanj bi morala zaradi zanesljivosti oskrbe veljati zlasti za nove plinovode v Uniji, ki prenašajo zemeljski plin iz tretjih držav v Unijo. Izjeme in odstopanja, odobrena na podlagi direktiv 2003/55/ES (31) in 2009/73/ES (32) Evropskega parlamenta in Sveta, bi se morala še naprej uporabljati za obdobje, za katero so bila odobrena z zadevnim izvzetjem ali odstopanjem.

(103)

Stopnjevanje ruske vojaške agresije proti Ukrajini od februarja 2022 je povzročilo zmanjšanje dobave zemeljskega plina iz te države, sredstva iz prodaje zemeljskega plina pa so bila uporabljena za financiranje ruske vojne na meji Unije. Zlasti se je ustavil pretok zemeljskega plina iz Rusije prek Belorusije in plinovoda Severni tok 1, dobava zemeljskega plina prek Ukrajine pa se stalno zmanjšuje, kar resno ogroža zanesljivost oskrbe z energijo v celotni Uniji. To zmanjšanje dobave zemeljskega plina, ki se uporablja kot orožje, in manipulacija trgov z namernimi motnjami pretoka zemeljskega plina sta razkrila ranljivosti in odvisnosti v Uniji in njenih državah članicah, ki bi lahko neposredno in resno vplivale na njihove bistvene mednarodne varnostne interese. Pretekle izkušnje so poleg tega pokazale, da se lahko zemeljski plin uporablja kot orožje in za manipulacijo energetskih trgov, na primer s kopičenjem zmogljivosti v infrastrukturi zemeljskega plina, v škodo bistvenih mednarodnih varnostnih interesov Unije. Da bi ublažili posledice takih dogodkov, tako v sedanjih razmerah kot v prihodnosti, bi morale države članice izjemoma imeti možnost, da sprejmejo sorazmerne ukrepe za začasno omejitev vnaprejšnjih ponudb posameznega uporabnika omrežja za zmogljivosti na vstopnih točkah in na terminalih za UZP za dobavo iz Ruske federacije in Belorusije, kadar je to potrebno za zaščito njihovih bistvenih varnostnih interesov in bistvenih varnostnih interesov Unije, pri čemer je treba upoštevati, da je treba zagotoviti zanesljivost oskrbe v Uniji. Omogočiti bi bilo treba, da se taki začasni ukrepi podaljšajo, kadar je to upravičeno. Ta možnost bi se morala uporabljati le v zvezi z Rusko federacijo in Belorusijo, da se državam članicam omogoči, da se z ustreznimi ukrepi odzovejo na vsako grožnjo, ki jo določene razmere predstavljajo za njihove bistvene varnostne interese in bistvene varnostne interese Unije, tudi tako, da postopno zmanjšajo svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, med drugim z zgodnjim ukrepanjem v skladu s cilji REPowerEU. Takšne omejitve ne bi smele biti v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Unije ali držav članic in bi morale biti v skladu s členom XXI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini. Države članice bi se morale pred uporabo takih omejitev posvetovati s Komisijo in – če bi omejitev lahko vplivala nanje – tudi z drugimi državami članicami, pogodbenicami Energetske skupnosti, pogodbenicami Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, hkrati pa upoštevati razmere v teh državah članicah in tretjih državah, zlasti v smislu zanesljivosti oskrbe. Države članice bi morale pri ocenjevanju ustreznosti in obsega vseh predvidenih omejitev ustrezno upoštevati morebitne učinke svojih ukrepov na druge države članice in zlasti spoštovati načelo energetske solidarnosti, tudi z namenom zagotavljanja zanesljivosti oskrbe.

(104)

Evropski energetski sektor doživlja pomembno spremembo v smeri visokoučinkovitega razogljičenega gospodarstva, ki temelji na obnovljivih virih energije, hkrati pa zagotavlja zanesljivost oskrbe in konkurenčnost. Čeprav je glede kibernetske varnosti v elektroenergetskem podsektorju že dosežen napredek z omrežnim kodeksom o čezmejnem pretoku električne energije, so za zagotovitev zanesljivosti energetskega sistema Unije potrebna obvezna sektorska pravila za podsektor zemeljskega plina.

(105)

V odziv na znatno zvišanje cen energije po vsej Uniji, ki smo mu bili priča jeseni 2021, in njegove negativne učinke je Komisija v sporočilu z dne 13. oktobra 2021 z naslovom „Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo“ poudarila pomen ustrezno delujočega notranjega energetskega trga ter boljšega čezmejnega usklajevanja zanesljivosti oskrbe za odpornost na prihodnje pretrese. Evropski svet je 20. in 21. oktobra 2021 sprejel sklepe, v katerih je Komisijo pozval, da hitro preuči ukrepe za povečanje odpornosti energetskega sistema Unije in notranjega energetskega trga, vključno z ukrepi za večjo zanesljivost oskrbe. Komisija je 8. marca 2022 v odziv na rusko invazijo v Ukrajini predložila načrt REPowerEU za postopno odpravo odvisnosti Unije od ruskih fosilnih goriv in pospešitev prehoda na čisto energijo. Da bi prispevali k doslednemu in pravočasnemu odzivu na to krizo in morebitne nove krize na ravni Unije, bi bilo treba v to uredbo in Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (33) vključiti posebna pravila za izboljšanje sodelovanja in odpornosti, zlasti glede pravil o solidarnosti. Uredbo (EU) 2017/1938 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(106)

Kot so pokazale simulacije na ravni Unije v letih 2017, 2021 in 2022, so regionalni ukrepi za sodelovanje in solidarnostni ukrepi bistvenega pomena za zagotovitev odpornosti Unije v primeru resnega poslabšanja razmer v oskrbi. S solidarnostnimi ukrepi, ki se uporabljajo v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti čezmejno oskrbo zaščitenih solidarnostnih odjemalcev, kot so gospodinjstva. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje določb v zvezi s solidarnostnim mehanizmom, med drugim tudi tako, da bi se zadevne države članice dogovorile o tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah. Države članice bi morale podrobnosti teh ureditev opisati v svojih načrtih za izredne razmere. Za države članice, ki niso sklenile dvostranskega sporazuma, bi se morala za zagotovitev tovrstne učinkovite solidarnosti uporabljati privzeta pravila iz te uredbe.

(107)

Zaradi takih solidarnostnih ukrepov lahko torej nastane obveznost države članice, da plača odškodnino tistim, ki so jih prizadeli njeni ukrepi. Da bi zagotovili, da bo nadomestilo, ki ga država članica, ki je zaprosila za solidarnostno pomoč, izplača državi članici, ki zagotavlja solidarnostno pomoč, pošteno in razumno, bi morali biti regulativni organi in ACER kot neodvisni organi pooblaščeni, da revidirajo znesek zahtevanega in plačanega nadomestila ter po potrebi zahtevajo popravek, pri čemer morajo predvsem upoštevati raven posrednih stroškov, ki so nastali zaradi zagotavljanja solidarnosti na podlagi netržnih ukrepov. Novovzpostavljeno sodelovanje med posredno povezanimi državami članicami, ki uporabljajo tržne ukrepe na podlagi te uredbe, prav tako prispeva k zmanjšanju potencialno znatnih stroškov, ki bi lahko nastali pri uporabi dražjih netržnih ukrepov.

(108)

V Uredbo (EU) 2017/1938 bi bilo treba uvesti zagotavljanje prostovoljnih prispevkov zemeljskega plina posredno povezanim državam članicam z uporabo tržnih ukrepov, zlasti da bi preprečili, da bi morale neposredno povezane države članice uporabljati netržne ukrepe, kadar bi lahko druga neposredno povezana država članica zagotovila količine zemeljskega plina za solidarnostno pomoč z uporabo tržnih ukrepov. Prostovoljna narava tržnih ukrepov in posledični prispevek zemeljskega plina ne posegata v obveznosti držav članic, da pravočasno ocenijo in navedejo, ali in kako se lahko s tržnimi ukrepi zagotovi zahtevani zemeljski plin. Namen takega mehanizma je zmanjšati posredne in skupne stroške solidarnosti s preprečevanjem uporabe dražjih netržnih ukrepov. Solidarnost med posredno povezanimi državami članicami porazdeli breme na več držav članic in državam članicam brez obratov za UZP olajšuje dostop do svetovne oskrbe z UZP.

(109)

Pristop, ki temelji na tveganju, za oceno zanesljivosti oskrbe s plinom ter vzpostavitev preventivnih in blažilnih ukrepov bi moral vključevati scenarije za preučitev učinka zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu s prihranki energije ali ukrepi za energetsko učinkovitost, vključno s simulacijami scenarijev motenj v oskrbi z zemeljskim plinom in infrastrukturi na ravni Unije na podlagi te uredbe. Preučitev scenarijev prihrankov energije in energetske učinkovitosti zagotavlja, da so simulacija na ravni Unije ter naknadne nacionalne in skupne ocene tveganja in preventivni ukrepi primerni za prihodnost in združljivi z načelom „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in cilji Unije glede podnebne nevtralnosti iz Uredbe (EU) 2021/1119 ter da prispevajo k postopni odpravi odvisnosti Unije od ruskih fosilnih goriv. Ta uredba državam članicam tudi omogoča, da zmanjšajo nebistveno porabo plina zaščitenih odjemalcev, da se omogoči več prihrankov zemeljskega plina, zlasti med krizo.

(110)

Tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom, ki jih je povzročila ruska vojaška agresija proti Ukrajini, ki so upravičevala spremembe Uredbe (EU) 2017/1938, uvedene z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta (34), so še vedno prisotna. Poleg tega bi bilo treba upoštevati dodatna tveganja, kot so nadaljnje motnje v kritični infrastrukturi po sabotažah plinovodov Nord Stream septembra 2022 in motnjah na plinovodu Balticconnector oktobra 2023 ter poslabšanje geopolitičnega okolja in krajino groženj v oskrbovalnih regijah, na primer s krizo na Bližnjem vzhodu. Zato je treba poročilu, ki ga mora Komisija predložiti do 28. februarja 2025, po potrebi priložiti zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (EU) 2017/1938.

(111)

Nekatere določbe te uredbe temeljijo na kriznih ukrepih, uvedenih z Uredbo Sveta (EU) 2022/2576 (35) v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini in poznejšo krizo v oskrbi z zemeljskim plinom. Čeprav je Uredba (EU) 2022/2576 obravnavala takojšnjo in hudo krizo v oskrbi z zemeljskim plinom, tudi z odstopanjem od obstoječega stalnega okvira, je cilj te uredbe spremeniti nekatere krizne ukrepe v trajne značilnosti trga zemeljskega plina. To zadeva zlasti mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina, ukrepe za povečanje uporabe obratov za UZP in skladišč zemeljskega plina ter dodatne solidarnostne ukrepe v primeru izrednih razmer v zvezi z zemeljskim plinom. Vendar je za vzpostavitev teh trajnih značilnosti trga zemeljskega plina potreben čas, med drugim zaradi potrebnih razpisnih postopkov za stalni mehanizem za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina, ki ne bodo zaključeni pred koncem leta 2024. Poleg tega se pričakuje, da bodo tveganja v zvezi z oskrbo z zemeljskim plinom v Uniji trajala vse leto 2024. Da bi torej dovolj časa namenili pripravljalni fazi za navedene ukrepe in da bi se preprečilo prekrivanje z ukrepi, uvedenimi z Uredbo (EU) 2022/2576, bi se morale ustrezne določbe te uredbe uporabljati šele od 1. januarja 2025. Določbe te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo in izbiro izvajalca storitev za opravljanje nalog v okviru mehanizma za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina bi se morale uporabljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da se zagotovi delovanje mehanizma od datuma prenehanja veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2576.

(112)

Uredbo (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (36) ter uredbi (EU) 2019/942 in (EU) 2022/869 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(113)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja pravičnih pravil v zvezi s pogoji za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, skladišč in obratov za UZP in ukrepov v zvezi z mehanizmom za združevanje povpraševanja in skupno nabavo zemeljskega plina ter mehanizma za podporo tržnemu razvoju vodika, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov takega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –