1.   Ta direktiva ob upoštevanju zunanjih klimatskih pogojev, lokalnih pogojev, zahtev za kakovost okolja v zaprtih prostorih in stroškovne učinkovitosti spodbuja izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz stavb v Uniji, da bi do leta 2050 dosegli brezemisijski stavbni fond.

2.   Ta direktiva določa zahteve v zvezi s:

3.   Zahteve, določene v tej direktivi, so minimalne zahteve in nobeni od držav članic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih ukrepov, če so takšni ukrepi skladni s pravom Unije. Ti ukrepi se uradno sporočijo Komisiji.

1.   Vsaka država članica oblikuje nacionalni načrt prenove stavb, da zagotovi prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050, z namenom preobrazbe obstoječih stavb v brezemisijske stavbe.

2.   Vsak nacionalni načrt prenove stavb vključuje:

Časovni načrt iz točke (b) tega odstavka vključuje nacionalne cilje za leta 2030, 2040 in 2050 v zvezi z letno stopnjo energetske prenove, porabo primarne in končne energije nacionalnega stavbnega fonda ter zmanjšanjem operativnih emisij toplogrednih plinov v nacionalnem stavbnem fondu, posebne časovnice za nestanovanjske stavbe, da bi do let 2040 in 2050 spoštovale nižje najvišje pragove energetske učinkovitosti na podlagi člena 9(1), kar je v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe; in z dokazi podprto oceno pričakovanega prihranka energije in širših koristi, vključno s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih.

Kadar je pregled posebnih politik in ukrepov iz točke (c) ali pregled posebnih naložbenih potreb iz točke (d) že vključen v nacionalne energetske in podnebne načrte, se lahko namesto popolnoma pripravljenega pregleda v načrt prenove stavb vključi jasno sklicevanje na ustrezne dele nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov;

3.   Vsakih pet let vsaka država članica pripravi in Komisiji predloži svoj osnutek nacionalnega načrta prenove stavb, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge II k tej direktivi. Vsaka država članica predloži svoj osnutek nacionalnega načrta prenove stavb kot del svojega osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 9 Uredbe (EU) 2018/1999 in, kadar država članica predloži osnutek posodobljenega načrta, kot del osnutka posodobljenega načrta iz člena 14 navedene uredbe.

Ne glede na prvi pododstavek države članice Komisiji do 31. decembra 2025 predložijo prvi osnutek načrta prenove stavb.

4.   Preden vsaka država članica Komisiji predloži osnutek svojega nacionalnega načrta prenove stavb, o njem opravi javno posvetovanje, ki služi kot prispevek k oblikovanju njenega nacionalnega načrta prenove stavb. V javno posvetovanje so vključene zlasti lokalne in regionalne oblasti ter drugi socialno-ekonomski partnerji, vključno s civilno družbo in organi, ki delajo z ranljivimi gospodinjstvi. Vsaka država članica svojemu osnutku nacionalnega načrta prenove stavb priloži povzetek rezultatov svojega javnega posvetovanja. To javno posvetovanje je lahko del javnega posvetovanja, izvedenega na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2018/1999.

5.   Komisija oceni osnutke nacionalnih načrtov prenove stavb, predloženih na podlagi odstavka 3, zlasti v zvezi s tem, ali:

Komisija lahko po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 33 te direktive, izda priporočila za posamezne države članice v skladu s členom 9(2) in členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999.

Komisija lahko v zvezi s prvim osnutkom nacionalnega načrta prenove stavb državam članicam izda zanje pripravljena priporočila najpozneje šest mesecev po tem, ko je država članica predložila navedeni načrt.

6.   Vsaka država članica v svojem nacionalnem načrtu prenove stavb ustrezno upošteva vsa priporočila Komisije o osnutku nacionalnega načrta prenove stavb. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to Komisiji poda svojo obrazložitev in to obrazložitev objavi.

7.   Vsakih pet let vsaka država članica Komisiji predloži svoj nacionalnega načrta prenove stavb, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge II k tej direktivi. Vsaka država članica predloži svoj nacionalni načrt prenove stavb kot del svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999 in, kadar država članica predloži posodobljen načrt, kot del posodobljenega načrta iz člena 14 navedene uredbe.

Ne glede na prvi pododstavek države članice Komisiji do 31. decembra 2026 predložijo prvi nacionalni načrt prenove stavb.

8.   Vsaka država članica svojemu naslednjemu nacionalnemu načrtu prenove stavb priloži podrobnosti o izvajanju svoje najnovejše dolgoročne strategije prenove ali nacionalnega načrta prenove stavb ter navede, ali so bili njeni nacionalni cilji doseženi.

9.   Vsaka država članica v svoja celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku v skladu s členoma 17 in 21 Uredbe (EU) 2018/1999 vključi informacije o izvajanju nacionalnih ciljev iz odstavka 2, točka (b), tega člena. Komisija vsaki dve leti v svoje letno poročilo o stanju energetske unije, predloženo na podlagi člena 35 Uredbe (EU) 2018/1999, vključi splošno poročilo o napredku pri prenovi nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v skladu s časovnimi načrti, določenimi v načrtih prenove stavb, na podlagi informacij, ki so jih države članice predložile v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku. Komisija letno spremlja razvoj energetske učinkovitosti stavbnega fonda Unije na podlagi najboljših razpoložljivih informacij Eurostata in drugih virov ter informacije objavi prek opazovalnice EU za stavbni fond.

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb ali stavbnih enot določene tako, da se dosežejo vsaj stroškovno optimalne ravni in, kadar je to ustrezno, strožje referenčne vrednosti, na primer tiste v skladu z zahtevami za skoraj ničenergijske stavbe in brezemisijske stavbe. Energetska učinkovitost se izračuna v skladu z metodologijo iz člena 4. Stroškovno optimalne ravni se izračunajo v skladu s primerjalnim metodološkim okvirom iz člena 6.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pri zamenjavi ali nadgradnji elementov stavbe, da bi se dosegla vsaj stroškovno optimalna raven, določene minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti elementov stavbe, ki so del ovoja stavbe in precej vplivajo na energetsko učinkovitost ovoja stavbe. Države članice lahko določijo zahteve za elemente stavb na ravni, ki bi olajšala učinkovito namestitev nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov v prenovljene stavbe.

Pri določanju zahtev lahko države članice razlikujejo med novimi in obstoječimi stavbami ter med različnimi kategorijami stavb.

Te zahteve upoštevajo optimalne ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih, da ne pride do možnih negativnih učinkov, kot je neustrezno prezračevanje, in lokalne pogoje ter namembnost in starost stavbe.

Države članice pregledujejo svoje minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let, in jih z namenom upoštevanja tehničnega napredka v stavbnem sektorju, rezultatov izračuna stroškovno optimalnih ravni iz člena 6 ter posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev in politik po potrebi posodobijo.

2.   Države članice lahko prilagodijo zahteve iz odstavka 1 za stavbe, ki so na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni uradno zaščitene kot del zaščitenega okolja ali zaradi njihovega posebnega arhitektonskega ali zgodovinskega pomena, če bi izpolnjevanje nekaterih zahtev nesprejemljivo spremenilo njihovo značilnost ali izgled.

3.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile ali uporabljale zahtev iz odstavka 1 za naslednje kategorije stavb:

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za dopolnitev te direktive v zvezi z vzpostavitvijo in revizijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti za stavbe in elemente stavb.

Komisija do 30. junija 2025 pregleda primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti v novih in obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, in za posamezne elemente stavb. Te ravni so skladne z nacionalnimi potmi, določenimi v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, posredovanih Komisiji na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999.

Primerjalni metodološki okvir se določi v skladu s Prilogo VII, pri tem pa se razlikuje med novimi in obstoječimi stavbami ter različnimi kategorijami stavb.

2.   Države članice izračunajo stroškovno optimalne ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti z uporabo primerjalnega metodološkega okvira, določenega v skladu z odstavkom 1, in ustreznih parametrov, kot so klimatske razmere in dejanska dostopnost energetske infrastrukture, ter primerjajo rezultate tega izračuna z veljavnimi minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti. Države članice lahko pri izračunu stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti upoštevajo GWP v življenjskem ciklu.

Države članice Komisiji poročajo o vseh podatkih in predpostavkah, uporabljenih za te izračune stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, in o rezultatih teh izračunov. V ta namen države članice uporabijo predlogo iz Priloge III k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 244/2012 (29). Države članice posodabljajo in predložijo Komisiji ta poročila v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let. Prvo poročilo o izračunih, ki temelji na revidiranem metodološkem okviru na podlagi odstavka 1 tega člena, se predloži do 30. junija 2028.

3.   Če rezultat primerjave, izvedene v skladu z odstavkom 2, pokaže, da so veljavne minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti v državi članici energetsko več kot 15 % manj učinkovite od stroškovno optimalnih ravni minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, zadevna država članica v 24 mesecih od razpoložljivosti rezultatov te primerjave prilagodi minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti.

4.   Komisija objavi poročilo o napredku držav članic pri doseganju stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti.

1.   Države članice zagotovijo, da so nove stavbe brezemisijske stavbe v skladu s členom 11:

Do uporabe zahtev iz prvega pododstavka države članice zagotovijo, da so vse nove stavbe skoraj ničenergijske in izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, določene v skladu s členom 5. Če nameravajo javni organi uporabljati novo stavbo, ki ni v njihovi lasti, si prizadevajo, da bi bila ta stavba brezemisijska stavba.

2.   Države članice zagotovijo, da se GWP v življenjskem ciklu izračuna v skladu s Prilogo III in navede v energetski izkaznici stavbe:

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32 za spremembo Priloge III, da se določi okvir Unije za nacionalni izračun GWP v življenjskem ciklu z namenom doseganja podnebne nevtralnosti. Prvi tak delegirani akt se sprejme do 31. decembra 2025.

4.   Države članice se lahko odločijo, da odstavkov 1 in 2 ne bodo uporabljale za stavbe, za katere so bile zahteve za gradbeno dovoljenje ali enakovredne zahteve, tudi za spremembo uporabe, že vložene do datumov na podlagi odstavkov 1 in 2.

5.   Države članice do 1. januarja 2027 objavijo in Komisiji priglasijo časovni načrt, v katerem podrobno opredelijo uvedbo mejnih vrednosti skupnega kumulativnega GWP v življenjskem ciklu vseh novih stavb in cilje za nove stavbe po letu 2030, pri čemer upoštevajo trend postopnega zniževanja, ter najvišje mejne vrednosti, podrobno opredeljene za različna podnebna območja in tipologije stavb.

Te najvišje mejne vrednosti so v skladu s cilji Unije za doseganje podnebne nevtralnosti.

Komisija izda smernice, izmenjuje dokaze o obstoječih nacionalnih politikah in nudi tehnično podporo državam članicam, kadar zanjo zaprosijo.

6.   Države članice v zvezi z novimi stavbami obravnavajo vprašanja optimalne ravni kakovosti okolja v zaprtih prostorih, prilagajanja podnebnim spremembam, požarne varnosti, tveganj, povezanih z močno potresno dejavnostjo, in dostopnosti za invalide. Države članice obravnavajo tudi odvzeme ogljika, povezane s shranjevanjem ogljika v stavbah ali na njih.

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se pri večji prenovi stavb energetska učinkovitost stavbe ali njenih prenovljenih delov z namenom izpolnitve minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti, določenih v skladu s členom 5, če je tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo, izboljša.

Te zahteve veljajo za prenovljeno stavbo ali stavbno enoto kot celoto. Poleg tega oziroma namesto tega lahko zahteve veljajo za prenovljene elemente stavb.

2.   Države članice poleg tega sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pri nadgradnji ali zamenjavi elementa stavbe, ki je del ovoja stavbe in precej vpliva na energetsko učinkovitost ovoja stavbe, izpolnjene minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti elementa stavbe, če je tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo.

3.   Države članice spodbujajo, da se pri večjih prenovah stavb upoštevajo visoko učinkoviti alternativni sistemi, če je tehnično, funkcionalno in ekonomsko izvedljivo. Države članice pri večjih prenovah stavb obravnavajo vprašanja kakovosti okolja v zaprtih prostorih, prilagajanja podnebnim spremembam, požarne varnosti, tveganj, povezanih z močno potresno dejavnostjo, odstranjevanja nevarnih snovi, vključno z azbestom, in dostopnosti za invalide.

1.   Države članice določijo minimalne standarde energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe, s katerimi zagotovijo, da te stavbe do datumov, določenih v petem pododstavku, ne presežejo določenega najvišjega praga energetske učinkovitosti iz tretjega pododstavka, izraženega z numeričnim indikatorjem porabe primarne ali končne energije v kWh/(m2 na leto).

Najvišji pragovi energetske učinkovitosti se določijo na podlagi fonda nestanovanjskih stavb 1. januarja 2020, in sicer na podlagi razpoložljivih informacij in, kadar je to ustrezno, statističnega vzorčenja. Države članice iz osnovne zasnove izključijo nestanovanjske stavbe, ki jih izvzamejo na podlagi odstavka 6.

Vsaka država članica določi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 16 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 16-odstotni prag). Vsaka država članica določi tudi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da 26 % njenega nacionalnega nestanovanjskega stavbnega fonda presega ta prag (v nadaljnjem besedilu: 26-odstotni prag). Države članice lahko določijo najvišje pragove energetske učinkovitosti glede na nacionalni nestanovanjski stavbni fond kot celoto ali glede na vrste in kategorije stavb.

Države članice lahko določijo pragove na ravni, ki ustreza določenemu razredu energetske učinkovitosti, če so ti skladni s tretjim pododstavkom.

Z minimalnimi standardi energetske učinkovitosti se zagotovi vsaj, da so vse nestanovanjske stavbe pod:

Skladnost posameznih nestanovanjskih stavb s pragovi se preveri na podlagi energetskih izkaznic ali po potrebi z drugimi razpoložljivimi sredstvi.

Države članice v svojih časovnih načrtih iz člena 3(1), točka (b), določijo posebne časovnice za nestanovanjske stavbe, da bi do let 2040 in 2050 spoštovale nižje najvišje pragove energetske učinkovitosti v skladu s potjo preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe.

Države članice lahko določijo in objavijo merila za izvzetje posameznih nestanovanjskih stavb iz zahtev tega odstavka, in sicer glede na pričakovano prihodnjo uporabo teh stavb ali v primeru hude stiske ali neugodne ocene stroškov in koristi. Vsa taka merila so jasna, natančna in stroga ter zagotavljajo enako obravnavo nestanovanjskih stavb. Države članice pri določanju teh meril omogočijo predhodno oceno morebitnega deleža zajetih nestanovanjskih stavb in preprečijo, da bi bilo izvzeto nesorazmerno število nestanovanjskih stavb. Države članice o merilih poročajo tudi v okviru svojih nacionalnih načrtov prenove stavb, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 3.

Kadar države članice določijo merila za izvzetja na podlagi osmega pododstavka, dosežejo enakovredno izboljšanje energetske učinkovitosti v drugih delih nestanovanjskega stavbnega fonda.

Kadar je pri splošni prenovi, potrebni za doseganje pragov energetske učinkovitosti iz tega odstavka, ocena stroškov in koristi za posamezno nestanovanjsko stavbo neugodna, države članice zahtevajo, da se za zadevno nestanovanjsko stavbo izvedejo vsaj tisti posamezni ukrepi prenove z ugodno oceno stroškov in koristi.

Če je nacionalni nestanovanjski stavbni fond ali njegov del zaradi naravne nesreče resno poškodovan, lahko država članica začasno prilagodi najvišji prag energetske učinkovitosti, tako da energetska prenova poškodovanih nestanovanjskih stavb nadomesti energetsko prenovo drugih energetsko najmanj učinkovitih nestanovanjskih stavb, obenem pa zagotovi, da se pri podobnem odstotnem deležu nestanovanjskega stavbnega fonda izvede energetska prenova. V tem primeru država članica v svojem nacionalnem načrtu prenove stavb sporoči prilagoditev in njeno predvideno trajanje.

2.   Do 29. maja 2026, vsaka država članica določi nacionalni začrtan potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda v skladu z nacionalnim časovnim načrtom in cilji za leta 2030, 2040 in 2050 iz nacionalnega načrta posamezne države članice za prenovo stavb ter s ciljem preoblikovanja nacionalnega stavbnega fonda v brezemisijske stavbe do leta 2050. Nacionalni začrtani potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda se izrazi kot zmanjšanje povprečne porabe primarne energije v kWh/(m2 na leto) v celotnem stanovanjskem stavbnem fondu v obdobju od 2020 do 2050, v njem pa se opredeli število stanovanjskih stavb in stanovanjskih enot ali tlorisna površina, ki naj bi se prenovila na leto, vključno s številom ali tlorisno površino 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb in stanovanjskih enot.

Države članice zagotovijo, da povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda:

Države članice zagotovijo, da se vsaj 55 % zmanjšanja povprečne porabe primarne energije iz tretjega pododstavka doseže s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb. Države članice lahko zmanjšanje povprečne porabe primarne energije, dosežene s prenovo stanovanjskih stavb, ki so jih prizadele naravne nesreče, kot so potresi in poplave, upoštevajo pri deležu, doseženem s prenovo 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb.

Države članice pri prizadevanjih za prenovo, da bi dosegle potrebno zmanjšanje povprečne porabe primarne energije celotnega stanovanjskega stavbnega fonda, uvedejo ukrepe, kot so minimalni standardi energetske učinkovitosti, tehnična pomoč in ukrepi finančne podpore.

Države članice pri prizadevanjih za prenovo najemnih stanovanjskih stavb ali stavbnih enot ne izvzamejo nesorazmerno.

Države članice v nacionalnih načrtih prenove stavb sporočijo uporabljeno metodologijo in zbrane podatke za oceno vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka. Komisija v okviru ocene nacionalnih načrtov prenove stavb spremlja doseganje vrednosti iz drugega in tretjega pododstavka, vključno s številom stavb in stavbnih enot ali tlorisno površino 43 % energetsko najmanj učinkovitih stanovanjskih stavb, ter po potrebi izda priporočila. Ta priporočila lahko vključujejo širšo uporabo minimalnih standardov energetske učinkovitosti.

Nacionalni začrtani potek postopne prenove stanovanjskega stavbnega fonda se nanaša na podatke o nacionalnem fondu stanovanjskih stavb, ki po potrebi temeljijo na statističnem vzorčenju in energetskih izkaznicah.

Če je povprečni delež porabe energije iz fosilnih goriv v stanovanjskih stavbah nižji od 15 %, lahko države članice prilagodijo ravni iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), da zagotovijo, da je povprečna poraba primarne energije v kWh/(m2 na leto) celotnega stanovanjskega stavbnega fonda do leta 2030 in nato vsakih pet let enaka ali nižja od nacionalno določene vrednosti, ki izhaja iz linearnega zmanjšanja povprečne porabe primarne energije od leta 2020 do leta 2050 v skladu s preoblikovanjem stanovanjskega stavbnega fonda v brezemisijski stavbni fond.

3.   Države članice lahko poleg porabe primarne energije iz odstavkov 1 in 2 tega člena določijo dodatne indikatorje za porabo primarne energije iz neobnovljivih in obnovljivih virov ter za proizvedene obratovalne emisije toplogrednih plinov v kg ekvivalenta CO2/(m2 na leto). Da se zagotovi zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov, minimalni standardi energetske učinkovitosti upoštevajo člen 15a(1) Direktive (EU) 2018/2001.

4.   Države članice v skladu s členom 17 podpirajo skladnost z minimalnimi standardi energetske učinkovitosti z vsemi naslednjimi ukrepi:

5.   Kadar se stavba prenovi, da bi bila skladna z minimalnim standardom energetske učinkovitosti, države članice zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti za elemente stavbe na podlagi člena 5, v primeru večje prenove pa z minimalnimi zahtevami glede energetske učinkovitosti za obstoječe stavbe na podlagi člena 8.

6.   Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabljale minimalnih standardov energetske učinkovitosti iz odstavkov 1 in 2 za naslednje kategorije stavb:

7.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja minimalnih standardov energetske učinkovitosti iz odstavkov 1 in 2 tega člena, vključno z ustreznimi mehanizmi spremljanja in kaznimi v skladu s členom 34.

Države članice pri določanju pravil o kaznih upoštevajo finančni položaj in dostop lastnikov stanovanj do ustrezne finančne podpore, zlasti za ranljiva gospodinjstva.

8.   Komisija do 31. marca 2025 v podporo izvajanju te direktive ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti pripravi analizo zlasti o:

Na podlagi te analize Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkovitosti in ustreznosti finančnih instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zlasti energetsko najmanj učinkovitih.

1.   Države članice zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije na podlagi sončnega obsevanja lokacije, kar omogoča naknadno stroškovno učinkovito namestitev tehnologij sončne energije.

2.   Postopek izdaje dovoljenj za namestitev opreme za sončno energijo iz člena 16d Direktive (EU) 2018/2001 in postopek enostavnega obveščanja za priključitev na omrežje iz člena 17 navedene direktive se uporabljata za namestitev opreme za sončno energijo na stavbe.

3.   Države članice zagotovijo namestitev ustreznih naprav za proizvodnjo sončne energije, če so tehnično primerne ter ekonomsko in funkcionalno izvedljive, in sicer:

Države članice v svoje nacionalne načrte prenove stavb iz člena 3 vključijo politike in ukrepe v zvezi z namestitvijo ustreznih naprav za proizvodnjo sončne energije na vseh stavbah.

4.   Države članice na nacionalni ravni določijo in objavijo merila za praktično izvedbo obveznosti iz tega člena in za morebitna izvzetja za te obveznosti za določene vrste stavb, pri čemer upoštevajo načelo tehnološke nevtralnosti v zvezi s tehnologijami, ki ne proizvajajo nobenih emisij na kraju samem, ter v skladu z ocenjenim tehničnim in ekonomskim potencialom naprav za proizvodnjo sončne energije in značilnostmi stavb, ki jih ta obveznost zajema. Države članice upoštevajo tudi strukturno celovitost, zelene strehe ter podstrešno in strešno izolacijo, kadar je to ustrezno.

Da bi države članice dosegle cilje tega člena in upoštevale vprašanja, povezana s stabilnostjo elektroenergetskega omrežja, v določanje meril iz prvega pododstavka tega odstavka vključijo ustrezne deležnike.

Pri prenosu obveznosti iz odstavka 3, prvi pododstavek, lahko država članica namesto uporabne tlorisne površine stavb uporabi merjenje pritlične površine stavb, pod pogojem, da dokaže, da to pomeni enakovredno nameščeno zmogljivost ustreznih naprav za proizvodnjo sončne energije na stavbah.

5.   Države članice vzpostavijo okvir, ki zagotavlja potrebne upravne, tehnične in finančne ukrepe za podporo namestitvi sončne energije v stavbah, tudi v kombinaciji s tehničnimi stavbnimi sistemi ali učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja.

1.   Brezemisijska stavba ne sme povzročati nobenih emisij ogljika iz fosilnih goriv na kraju samem. Brezemisijska stavba ponuja, kadar je to ekonomsko in tehnično izvedljivo, zmogljivost za odzivanje na zunanje signale in prilagoditev svoje porabe, proizvodnje ali shranjevanja energije.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je povpraševanje po energiji v brezemisijski stavbi v skladu z najvišjim pragom.

Države članice določijo ta najvišji prag za povpraševanje po energiji v brezemisijski stavbi, da bi dosegle vsaj stroškovno optimalne ravni, določene v najnovejšem nacionalnem poročilu o stroškovno optimalnih ravneh na podlagi člena 6. Države članice najvišji prag spremenijo vsakič, ko se spremenijo stroškovno optimalne ravni.

3.   Najvišji prag za povpraševanje po energiji v brezemisijski stavbi je vsaj 10 % nižji od praga za skupno porabo primarne energije, določenega na ravni države članice za skoraj ničenergijske stavbe 28. maja 2024.

4.   Države članice lahko prilagodijo najvišje pragove za povpraševanje po energiji v brezemisijski stavbi za prenovljene stavbe, pri čemer upoštevajo ustrezne določbe o stroškovni optimalnosti in, kadar so bili določeni pragovi za prenovljene skoraj ničenergijske stavbe, zahteve iz odstavka 3.

5.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so obratovalne emisije toplogrednih plinov brezemisijske stavbe v skladu z najvišjim pragom, določenim na ravni držav članic v njihovih nacionalnih načrtih prenove stavb. Ta najvišji prag se lahko za nove in prenovljene stavbe določi na različnih ravneh.

6.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o svojih najvišjih pragovih, vključno z opisom metodologije izračuna glede na vrsto stavbe in ustrezno zunanjo klimatsko opredelitvijo, v skladu s Prilogo I. Komisija pregleda najvišje pragove in po potrebi priporoči njihovo prilagoditev.

7.   Države članice zagotovijo, da se skupna letna poraba primarne energije nove ali prenovljene brezemisijske stavbe pokrije z:

Kadar zahtev iz tega odstavka tehnično ali ekonomsko ni mogoče izpolniti, se lahko skupna letna poraba primarne energije pokrije tudi z drugo energijo iz omrežja, ki izpolnjuje merila, določena na nacionalni ravni.

1.   Države članice do 29. maja 2026 uvedejo shemo izkazov o prenovi stavb, ki temelji na skupnem okviru iz Priloge VIII.

2.   Shemo iz odstavka 1 lastniki stavb in stavbnih enot prostovoljno uporabljajo, razen če se država članica odloči, da bo postala obvezna.

Države članice sprejmejo ukrepe, da zagotovijo, da so izkazi o prenovi stavb cenovno dostopni, in razmislijo o zagotavljanju finančne podpore ranljivim gospodinjstvom, ki želijo prenoviti svoje stavbe.

3.   Države članice lahko dovolijo, da se izkaz o prenovi stavbe pripravi in izda skupaj z energetsko izkaznico.

4.   Izkaz o prenovi stavbe v digitalni obliki, primerni za tiskanje, izda usposobljeni ali potrjeni strokovnjak, in sicer po obisku na kraju samem.

5.   Ko se izda izkaz o prenovi stavbe, se predlaga razprava strokovnjaka iz odstavka 4 z lastnikom stavbe, da bi strokovnjaku omogočili, da lastniku stavbe pojasni najboljše korake za preoblikovanje stavbe v brezemisijsko stavbo precej pred letom 2050.

6.   Države članice si prizadevajo zagotoviti namensko digitalno orodje za pripravo in, kadar je ustrezno, posodobitev izkaza o prenovi stavbe. Države članice lahko razvijejo dopolnilno orodje, ki lastnikom in upravljavcem stavb omogoča simulacijo osnutka poenostavljenega izkaza o prenovi stavbe in njegovo posodobitev, ko se izvede prenova ali zamenja element stavbe.

7.   Države članice zagotovijo, da se lahko izkaz o prenovi stavbe naloži v nacionalno podatkovno zbirko o energetski učinkovitosti stavb, vzpostavljeni na podlagi člena 22.

8.   Države članice zagotovijo, da se izkaz o prenovi stavbe hrani v digitalnem dnevniku stavbe ali da je do njega mogoče dostopati prek tega dnevnika, kadar je na voljo.

1.   Države članice z namenom čim boljše rabe energije v tehničnih stavbnih sistemih določijo zahteve za sisteme, ki uporabljajo tehnologije za varčevanje z energijo, glede celotne energetske učinkovitosti, pravilne namestitve, ustrezne velikosti, prilagoditve in nadzora ter, kadar je ustrezno, hidravličnega uravnoteženja tehničnih stavbnih sistemov, ki se namestijo v nove ali obstoječe stavbe. Države članice pri določanju zahtev upoštevajo pogoje projektiranja in tipične ali povprečne pogoje obratovanja.

Zahteve za sisteme se določijo za nove tehnične stavbne sisteme in za zamenjavo in nadgradnjo obstoječih tehničnih stavbnih sistemov, uporabljajo pa se, če so tehnično, ekonomsko in funkcionalno izvedljive.

Države članice lahko določijo zahteve glede emisij toplogrednih plinov kurilnih naprav ali glede določene vrste goriva, ki ga uporabljajo kurilne naprave, ali glede minimalnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za ogrevanje na ravni stavbe, če take zahteve ne predstavljajo neupravičene tržne ovire.

Države članice zagotovijo, da zahteve, ki so jih določile za tehnične stavbne sisteme, dosežejo vsaj najnovejše stroškovno optimalne ravni.

2.   Države članice lahko določijo posebne zahteve za tehnične stavbne sisteme, da se omogoči učinkovita namestitev in delovanje nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov v novih ali prenovljenih stavbah.

3.   Države članice zahtevajo, da so nove stavbe, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, opremljene z napravami za samoregulacijo za ločeno uravnavanje temperature v vsakem prostoru ali, kjer je utemeljeno, v določeni ogrevani ali hlajeni coni stavbne enote ter, kadar je ustrezno, s sistemom za hidravlično uravnoteženje. Namestitev takih naprav za samoregulacijo in, kadar je ustrezno, sistemov za hidravlično uravnoteženje v obstoječih stavbah, se zahteva ob zamenjavi kurilnih naprav ali generatorjev hlajenja, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.

4.   Države članice določijo zahteve za izvajanje ustreznih standardov kakovosti okolja v zaprtih prostorih v stavbah, da bi se ohranili zdravi notranji klimatski pogoji.

5.   Države članice zahtevajo, da so brezemisijske nestanovanjske stavbe opremljene z merilnimi in krmilnimi napravami za spremljanje in uravnavanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih. V obstoječih nestanovanjskih stavbah se ob večji prenovi stavbe zahteva namestitev takih naprav, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo. Države članice lahko zahtevajo namestitev takšnih naprav v stanovanjske stavbe.

6.   Države članice zagotovijo, da se ob namestitvi tehničnega stavbnega sistema opravi ocena celotne energetske učinkovitosti spremenjenega dela in, kadar je ustrezno, celotnega spremenjenega sistema. Rezultati se dokumentirajo ter posredujejo lastniku stavbe, tako da ostanejo na voljo in se lahko uporabijo za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami, določenimi na podlagi odstavka 1, in izdajo energetskih izkaznic.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri nadgradnji ali zamenjavi tehničnega stavbnega sistema optimizira energetska učinkovitost sistema.

Države članice spodbujajo shranjevanje energije iz obnovljivih virov v stavbah.

Države članice lahko sprejmejo nove spodbude in financiranje za spodbujanje prehoda s sistemov ogrevanja in hlajenja na fosilna goriva na sisteme, ki ne temeljijo na fosilnih gorivih.

7.   Države članice si prizadevajo za nadomestitev samostojnih kotlov na fosilna goriva v obstoječih stavbah v skladu z nacionalnimi načrti za postopno opuščanje kotlov na fosilna goriva.

8.   Komisija izda smernice o tem, kaj se šteje za kotel na fosilna goriva.

9.   Države članice določijo zahteve za zagotovitev, da se, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, nestanovanjske stavbe opremijo s sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb, in sicer:

10.   Sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb morajo biti sposobni:

11.   Države članice določijo zahteve za zagotovitev, da se, kadar je tehnično, ekonomsko in funkcionalno izvedljivo, od 29. maja 2026 nove stanovanjske stavbe in stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, opremijo z naslednjim:

Države članice lahko iz zahtev iz tega odstavka izvzamejo enodružinske hiše, ki so v postopku večje prenove, če stroški namestitve presegajo koristi.

12.   Države članice določijo zahteve za zagotovitev, da se, kadar je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo ogrevalnih sistemov, klimatskih sistemov, sistemov za kombinirano ogrevanje in prezračevanje prostorov ali sistemov za kombinirano klimatizacijo in prezračevanje:

Krmilni sistemi za samodejno upravljanje razsvetljave so umeščeni v ustrezno območje in omogočajo zaznavanje zasedenosti.

1.   Kar zadeva nove nestanovanjske stavbe z več kot petimi parkirnimi mesti za avtomobile in nestanovanjske stavbe v postopku večje prenove, ki imajo več kot pet parkirnih mest za avtomobile, države članice zagotovijo:

Prvi pododstavek se uporablja, kadar:

Države članice zagotovijo, da imajo vnaprej položeni kabli in napeljava vodov iz prvega pododstavka, točka (b), take kapacitete, da se omogoči sočasna in učinkovita uporaba zahtevanega števila polnilnih mest, ter po potrebi podpirajo namestitev sistema za uravnavanje obremenitev ali polnjenja, v kolikor je to tehnično in ekonomsko izvedljivo in upravičeno.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, točka (a), države članice za nove poslovne stavbe in poslovne stavbe v postopku večje prenove z več kot petimi parkirnimi mesti zagotovijo namestitev vsaj enega polnilnega mesta na vsaki dve parkirni mesti.

2.   Kar zadeva vse nestanovanjske stavbe z več kot 20 parkirnimi mesti za avtomobile, države članice do 1. januarja 2027 zagotovijo:

Za stavbe, ki so v lasti javnih organov ali jih ti uporabljajo, države članice do 1. januarja 2033 zagotovijo vnaprejšnje polaganje kablov za vsaj 50 % parkirnih mest za avtomobile.

Države članice se lahko izvajanje te zahteve preložijo do 1. januarja 2029 za vse nestanovanjske stavbe, ki so bile zaradi usklajenosti z nacionalnimi zahtevami, določenimi v skladu s členom 8(3) Direktive 2010/31/EU, prenovljene v dveh letih pred 28. majem 2024.

3.   Države članice lahko zahteve glede števila parkirnih mest za kolesa v skladu z odstavkoma 1 in 2 prilagodijo za posebne kategorije nestanovanjskih stavb, v katere se običajno ne dostopa s kolesi.

4.   Kar zadeva nove stanovanjske stavbe z več kot tremi parkirnimi mesti za avtomobile in stanovanjske stavbe v postopku večje prenove, ki imajo več kot tri parkirna mesta za avtomobile, države članice zagotovijo:

Kar zadeva nove stanovanjske stavbe z več kot tremi parkirnimi mesti za avtomobile, države članice zagotovijo tudi namestitev vsaj enega polnilnega mesta.

Prvi in drugi pododstavek se uporabljata, kadar:

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države na podlagi ocene lokalnih organov in ob upoštevanju lokalnih značilnosti, vključno z demografskimi, geografskimi in podnebnimi razmerami, prilagodijo zahteve glede števila parkirnih mest za kolesa.

Države članice zagotovijo, da imajo vnaprej položeni kabli iz prvega pododstavka, točka (a), take kapacitete, da se omogoči sočasna uporaba polnilnih mest na vseh parkirnih mestih. Kadar v primeru večje prenove zagotovitev dveh parkirnih mest za kolesa za vsako stanovanjsko enoto ni izvedljiva, države članice zagotovijo toliko parkirnih mest za kolesa, kot je ustrezno.

5.   Države članice se lahko odločijo, da se odstavki 1, 2 in 4 tega člena ne uporabljajo za posebne kategorije stavb, kadar:

6.   Države članice zagotovijo, da so polnilna mesta iz odstavkov 1, 2 in 4 tega člena sposobna pametnega in po potrebi dvosmernega polnjenja ter da delujejo na podlagi nelastniških in nediskriminatornih komunikacijskih protokolov in standardov na interoperabilen način ter v skladu z vsemi evropskimi standardi in delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 21(2) in (3) Uredbe (EU) 2023/1804.

7.   Države članice spodbujajo upravljavce polnilnih mest, ki niso javno dostopna, da jih upravljajo v skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2023/1804, kjer je ustrezno.

8.   Države članice določijo ukrepe za poenostavitev, racionalizacijo in pospešitev postopka nameščanja polnilnih mest v novih in obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah, zlasti pri zvezah solastnikov, ter odpravijo regulativne ovire, vključno s postopki za izdajo dovoljenj in odobritev, ki jih izdajo javni organi, brez poseganja v pravo držav članic o lastninskih in najemnih razmerjih. Države članice odpravijo ovire za namestitev polnilnih mest v stanovanjskih stavbah s parkirnimi mesti, zlasti potrebo po pridobitvi soglasja najemodajalca ali solastnikov za zasebno polnilno mesto za lastno uporabo. Zahteva s strani najemnikov ali solastnikov za dovoljenje, da namestijo polnilno infrastrukturo na parkirnem mestu, se lahko zavrne le na podlagi resnih in legitimnih razlogov.

Države članice brez poseganja v pravo o lastninskih in najemnih razmerjih ocenijo upravne ovire v zvezi z vlogo za namestitev polnilnega mesta v stavbi z več stanovanjskimi enotami pri zvezi najemnikov ali solastnikov.

Države članice zagotovijo razpoložljivost tehnične pomoči lastnikom stavb in najemnikom, ki želijo namestiti polnilna mesta in parkirna mesta za kolesa.

Kar zadeva stanovanjske stavbe, države članice razmislijo o uvedbi programov podpore za namestitev polnilnih točk, predhodno polaganje kablov ali napeljavo vodov za parkirna mesta v skladu s številom akumulatorskih električnih lahkih vozil, registriranih na njihovem ozemlju.

9.   Države članice zagotovijo medsebojno povezanost politik na področju stavb, aktivne in zelene mobilnosti, podnebja, energije, biotske raznovrstnosti ter urbanističnega načrtovanja.

10.   Komisija do 31. decembra 2025 objavi smernice za požarno varnost na parkiriščih.

1.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 32 za dopolnitev te direktive glede neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme. Razvrščanje temelji na oceni zmogljivosti stavbe ali stavbne enote, da prilagodi svoje delovanje potrebam stanovalca, zlasti v zvezi s kakovostjo okolja v zaprtih prostorih, in omrežju ter izboljša svojo energetsko in celotno učinkovitost.

V skladu s Prilogo IV se v neobvezni skupni shemi Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme določita:

2.   Do 30. junija 2026 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o preizkušanju in izvajanju indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, ki temelji na razpoložljivih rezultatih nacionalnih preizkusnih faz in drugih ustreznih projektov.

Komisija ob upoštevanju rezultata tega poročila do 30. junija 2027 sprejme delegirani akt v skladu s členom 32 za dopolnitev te direktive, s katerim zahteva uporabo skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s Prilogo IV za nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo ogrevalnih sistemov, klimatskih sistemov, sistemov za kombinirano ogrevanje in prezračevanje prostorov ali sistemov za kombinirano klimatizacijo in prezračevanje nad 290 kW.

3.   Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki sprejme izvedbeni akt, v katerem določi tehnične podrobnosti za učinkovito izvajanje sheme iz odstavka 1 tega člena, pa tudi časovni načrt za nezavezujočo testno fazo na nacionalni ravni, in pojasni, kako ta shema dopolnjuje energetske izkaznice iz člena 19.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

4.   Če Komisija sprejme delegirani akt iz odstavka 2, do 30. junija 2027 sprejme izvedbeni akt, v katerem določi tehnične podrobnosti za učinkovito uporabo sheme iz odstavka 2 za nestanovanjske stavbe z efektivno nazivno izhodno močjo ogrevalnih sistemov, klimatskih sistemov, sistemov za kombinirano ogrevanje in prezračevanje prostorov ali sistemov za kombinirano klimatizacijo in prezračevanje nad 290 kW.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

1.   Države članice zagotovijo, da imajo lastniki, najemniki in upravljavci stavb neposreden dostop do podatkov svojih stavbnih sistemov. Dostop do podatkov ali podatki se z njihovim soglasjem dajo na voljo tretji osebi, za katero veljajo obstoječa veljavna pravila in dogovori. Države članice spodbujajo popolno interoperabilnost storitev in izmenjave podatkov v Uniji v skladu z odstavkom 5.

Za namene te direktive podatki stavbnih sistemov vključujejo vsaj vse podatke, pripravljene za uporabo, o energetski učinkovitosti elementov stavb, storitvah energetske učinkovitosti stavb, predvideni življenjski dobi ogrevalnih sistemov, kadar so na voljo, sistemov za avtomatizacijo in nadzor stavb, števcih, merilnih in krmilnih napravah in polnilnih mestih za e-mobilnost, ter so povezani z digitalnim dnevnikom stavbe, če je na voljo.

2.   Pri določitvi pravil o upravljanju in izmenjavi podatkov in ob upoštevanju mednarodnih standardov ter oblik upravljanja pri izmenjavi podatkov države članice ali pristojni nacionalni organi, kadar je tako določila država članica, upoštevajo veljavno pravo Unije. Pravila o dostopu in morebitni stroški niso ovira niti ne povzročajo diskriminacije za tretje strani pri dostopu do podatkov stavbnih sistemov.

3.   Lastniku, najemniku ali upravljavcu stavbe se ne zaračunajo nobeni dodatni stroški za dostop do njihovih podatkov ali za zahtevo, da se njihovi podatki dajo na voljo tretji osebi v skladu z obstoječimi veljavnimi pravili in dogovori. Države članice so odgovorne za določanje ustreznih pristojbin za dostop drugih upravičenih strani, kot so finančne institucije, agregatorji, dobavitelji energije, ponudniki energetskih storitev in nacionalni statistični uradi ali drugi nacionalni organi, odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, do podatkov. Države članice ali, kadar je ustrezno, pristojni nacionalni organi zagotovijo, da so vsi stroški, ki jih zaračunavajo urejani subjekti, ki zagotavljajo podatkovne storitve, razumni in upravičeni. Države članice spodbujajo izmenjavo zadevnih podatkov stavbnih sistemov.

4.   Pravila o dostopu do podatkov in shranjevanju podatkov za namene te direktive so v skladu z ustreznim pravom Unije. Osebni podatki se v okviru te direktive obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

5.   Komisija do 31. decembra 2025 sprejme izvedbene akte, v katerih podrobno opredeli zahteve glede interoperabilnosti ter nediskriminatorne in pregledne postopke za dostop do podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Komisija izda strategijo posvetovanja, v kateri določi cilje posvetovanja, ciljne deležnike in dejavnosti posvetovanja za pripravo izvedbenih aktov.

1.   Države članice zagotovijo ustrezno financiranje, podporne ukrepe in druge instrumente, s katerimi bi lahko odpravile tržne ovire za izvedbo potrebnih naložb, opredeljenih v njihovem nacionalnem načrtu prenove stavb, da bi do leta 2050 preoblikovale svoj stavbni fond v brezemisijske stavbe.

2.   Države članice zagotovijo, da so postopki obravnavanja vlog in postopki za javno financiranje preprosti in racionalizirani, da se olajša dostop do financiranja zlasti gospodinjstvom.

3.   Države članice ocenijo in po potrebi odpravijo ovire, povezane z vnaprejšnjimi stroški prenove.

4.   Države članice pri oblikovanju shem finančne podpore za prenovo stavb razmislijo o uporabi parametrov, ki temeljijo na prihodkih.

Države članice lahko uporabijo nacionalne sklade za energetsko učinkovitost, kadar so ti skladi vzpostavljeni na podlagi člena 30 Direktive (EU) 2023/1791, za financiranje namenskih shem in programov za prenovo za energetsko učinkovitost.

5.   Države članice sprejmejo ustrezne regulativne ukrepe za odpravo negospodarskih ovir za prenovo stavb. Kar zadeva stavbe z več kot eno stavbno enoto, lahko taki ukrepi vključujejo odpravo zahtev glede soglasja v strukturah solastništva ali omogočijo, da so strukture solastništva neposredni prejemniki finančne podpore.

6.   Države članice kar najbolj stroškovno učinkovito uporabijo nacionalno financiranje in financiranje, ki je na voljo na ravni Unije, zlasti mehanizem za okrevanje in odpornost, Socialni sklad za podnebje, Kohezijski sklad, program InvestEU, prihodke iz dražbe pri trgovanju z emisijami na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) in druge javne vire financiranja. Ti viri financiranja se uporabljajo skladno z načrtom doseganja brezemisijskega stavbnega fonda do leta 2050.

7.   Da bi povečale naložbe, države članice spodbujajo učinkovit razvoj in uporabo omogočitvenih orodij za financiranje in finančnih orodij, kot so posojila za energetsko učinkovitost in hipotekarni krediti za prenovo stavb, pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, finančne sheme po načelu „plačaj glede na prihranek“, davčne spodbude, na primer znižane davčne stopnje za obnovitvena dela in materiale za prenovo, sheme financiranja prek davkov in prek računov, jamstveni skladi, skladi, namenjeni celovitim prenovam, skladi, namenjeni prenovam z minimalnim pragom znatnih ciljnih prihrankov energije, in standardi hipotekarnih portfeljev. Usmerjajo naložbe v energetsko učinkovit javni stavbni fond v skladu z Eurostatovimi smernicami o evidentiranju pogodb o zagotavljanju prihranka energije v računih države.

Države članice lahko tudi spodbujajo in poenostavijo uporabo javno-zasebnih partnerstev.

8.   Države članice zagotovijo, da so informacije o razpoložljivih finančnih sredstvih in finančnih instrumentih na voljo javnosti na lahko dostopen in pregleden način ter tudi digitalno.

9.   Omogočitvena orodja za financiranje in finančna orodja lahko vključujejo posojila za prenovo ali jamstvene sklade za prenovo za energetsko učinkovitost, po potrebi tudi v kombinaciji z ustreznimi programi Unije.

10.   Komisija do 29. maja 2025 sprejme delegirani akt v skladu s členom 32 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo okvira celovitega portfelja, ki ga lahko prostovoljno uporabljajo finančne institucije in ki podpira posojilodajalce pri usmerjanju in povečanju obsega posojil, zagotovljenih v skladu z ambicijami Unije glede razogljičenja in ustreznimi energetskimi cilji, da bi finančne institucije učinkovito spodbudila k povečanju sredstev, namenjenih za prenovo za energetsko učinkovitost. Ukrepi, določeni v celovitem portfelju, zajemajo povečanje obsega posojil za energetske prenove in vključujejo predlagane zaščitne ukrepe za zaščito ranljivih gospodinjstev z rešitvami v obliki mešanega financiranja. Okvir opisuje najboljše prakse za spodbujanje posojilodajalcev, da opredelijo najmanj učinkovite stavbe v svojih portfeljih in ukrepajo v zvezi z njimi.

11.   Države članice olajšajo združevanje projektov, da se vlagateljem omogoči dostop, potencialnim strankam pa ponudijo rešitve v svežnju.

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi promovirajo posojilne produkte na področju energetske učinkovitosti za prenovo stavb, kot so zelene hipoteke in zelena posojila, tako zavarovane kot nezavarovane, ter zagotovijo, da je njihova ponudba s strani finančnih institucij široka in nediskriminatorna ter da so dostopni in razpoznavni za odjemalce. Države članice zagotovijo, da banke in druge finančne institucije ter vlagatelji prejmejo informacije o priložnostih za sodelovanje pri financiranju izboljšanja energetske učinkovitosti stavb.

12.   Države članice sprejmejo ukrepe in zagotovijo financiranje za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi zadostna delovna sila z ustrezno ravnjo znanj in spretnosti, ki ustreza potrebam v stavbnem sektorju, pri tem pa so po potrebi zlasti usmerjene na MSP, vključno z mikropodjetji. Točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene na podlagi člena 18, lahko olajšajo dostop do takih ukrepov in financiranja.

13.   Komisija po potrebi in na prošnjo držav članic pomaga državam članicam pri pripravi nacionalnih ali regionalnih programov finančne podpore za povečanje energetske učinkovitosti – predvsem obstoječih – stavb, tudi tako da podpira izmenjavo dobrih praks med pristojnimi nacionalnimi ali regionalnimi oblastmi ali organi. Države članice zagotovijo, da so takšni programi razviti na način, ki je dostopen organizacijam z nižjimi upravnimi, finančnimi in organizacijskimi zmogljivostmi.

14.   Države članice ob ustreznem upoštevanju ranljivih gospodinjstev svoje finančne ukrepe za izboljšavo energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri prenovi stavb povežejo z želenimi ali doseženimi prihranki energije in izboljšavami, ki se ugotovijo na podlagi enega ali več naslednjih meril:

15.   Države članice od 1. januarja 2025 ne zagotavljajo nobenih finančnih spodbud za namestitev samostojnih kotlov na fosilna goriva, razen tistih, ki so bili pred letom 2025 izbrani za naložbe v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, členom 7(1), točka (h)(i), tretja alinea, Uredbe (EU) 2021/1058 ter v skladu s členom 73 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (32).

16.   Države članice z večjo finančno, fiskalno, upravno in tehnično podporo spodbujajo celovito in postopno temeljito prenovo. Kadar preoblikovanja stavbe v brezemisijsko stavbo tehnično ali ekonomsko ni mogoče izvesti, se prenova, ki privede do tega, da se poraba primarne energije zmanjša za najmanj 60 %, šteje za celovito prenovo za namene tega odstavka. Države članice spodbujajo obsežne programe, v katere je vključeno veliko število stavb, zlasti energetsko najmanj učinkovitih stavb, na primer s programi celovite prenove četrti, in katerih rezultat je splošno zmanjšanje porabe primarne energije za vsaj 30 % z večjo finančno, fiskalno, upravno in tehnično podporo glede na doseženo raven učinkovitosti.

17.   Države članice brez poseganja v svoje nacionalne ekonomske in socialne politike ter svoje sisteme na področju prava lastninskih razmerij obravnavajo izselitev ranljivih gospodinjstev zaradi nesorazmernega povišanja najemnin po energetski prenovi njihove stanovanjske stavbe ali stavbne enote.

18.   Finančne spodbude so v skladu s členom 24 Direktive (EU) 2023/1791 prednostno namenjene ranljivim gospodinjstvom, ljudem, ki jih je prizadela energetska revščina, in tistim, ki živijo v socialnih stanovanjih.

19.   Kadar države članice lastnikom stavb ali stavbnih enot omogočijo finančne spodbude za prenovo najetih stavb ali stavbnih enot, si prizadevajo za finančne spodbude, ki koristijo tako lastnikom kot najemnikom. Države članice uvedejo učinkovite zaščitne ukrepe, da bi zaščitile zlasti ranljiva gospodinjstva, vključno z zagotovitvijo pomoči pri plačevanju najemnine ali z določitvijo zgornjih mej za zvišanje najemnine, in lahko spodbujajo finančne sheme za rešitev težav v zvezi z visokimi vnaprejšnjimi stroški prenove, kot so sheme financiranja prek računov, sheme po načelu „plačaj glede na prihranek“ ali pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, kot je navedeno v členu 2, točka 33, in členu 29 Direktive (EU) 2023/1791.

1.   Države članice v sodelovanju s pristojnimi organi in po potrebi z zasebnimi deležniki zagotovijo vzpostavitev in delovanje zmogljivosti za tehnično pomoč, tudi prek vključujočih točk „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost stavb, ki so namenjene vsem akterjem, vključenim v prenovo stavb, vključno z lastniki stanovanj ter upravnimi, finančnimi in gospodarskimi subjekti, kot so MSP, vključno z mikropodjetji.

Države članice zagotovijo, da so zmogljivosti za tehnično pomoč na voljo na vsem njihovem ozemlju, tako da vzpostavijo vsaj eno točko „vse na enem mestu“:

Države članice lahko določijo točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene na podlagi člena 22(3), točka (a), Direktive (EU) 2023/1791 kot točke „vse na enem mestu“ za namene tega člena.

Komisija zagotovi smernice za razvoj teh točk „vse na enem mestu“ v skladu s členom 22(6) Direktive (EU) 2023/1791.

2.   Zmogljivosti za tehnično pomoč, vzpostavljene na podlagi odstavka 1:

3.   Točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene na podlagi odstavka 1:

1.   Države članice določijo potrebne ukrepe za vzpostavitev sistema certificiranja energetske učinkovitosti stavb.

Energetska izkaznica vključuje energetsko učinkovitost stavbe, izraženo z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije v kWh/(m2 na leto), in referenčne vrednosti, kot so minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, minimalni standardi energetske učinkovitosti, zahteve za skoraj ničenergijske stavbe in zahteve za brezemisijske stavbe, da bi lastnikom ali najemnikom st avbe ali stavbne enote omogočili primerjavo in oceno njene energetske učinkovitosti.

2.   Energetska izkaznica mora biti do 29. maja 2026 skladna s predlogo iz Priloge V. V njej je določen razred energetske učinkovitosti stavbe na zaključeni lestvici, v kateri so uporabljene samo črke od A do G. Črka A+ predstavlja brezemisijske stavbe, črka G pa predstavlja energetsko daleč najmanj učinkovite stavbe v nacionalnem stavbnem fondu ob uvedbi lestvice. Države članice, ki 29. maja 2026 že označujejo brezemisijske stavbe kot „A0“, lahko še naprej uporabljajo to oznako namesto razreda A. Države članice zagotovijo, da so indikatorji energetske učinkovitosti ustrezno porazdeljeni v preostale razrede energetske učinkovitosti (B do F oziroma, kadar se uporablja A0, A do F).

Države članice lahko določijo razred energetske učinkovitosti A+ za stavbe z najvišjim pragom potrebe po energiji, ki je vsaj 20 % nižji od najvišjega praga za brezemisijske stavbe, in ki letno proizvedejo več energije iz obnovljivih virov na kraju samem kot je skupna letna potreba po primarni energiji. Države članice zagotovijo, da se za obstoječe stavbe, ki po prenovi spadajo v razred A+, GWP v življenjskem ciklu oceni in razkrije v energetski izkaznici stavbe.

Države članice, ki so svoje razrede energetske učinkovitosti prevrednotile 1. januarja 2019 ali pozneje in pred 28. majem 2024, lahko do 31. decembra 2029 prestavijo prevrednotenje svojih razredov energetske učinkovitosti.

3.   Države članice poskrbijo za skupno vizualno podobo energetskih izkaznic na svojem ozemlju.

4.   Države članice zagotovijo kakovost, zanesljivost in cenovno dostopnost energetskih izkaznic.

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so energetske izkaznice cenovno dostopne, in razmislijo o zagotavljanju finančne podpore ranljivim gospodinjstvom.

Države članice zagotovijo, da se energetske izkaznice na podlagi obiska na kraju samem, ki se lahko po potrebi izvede virtualno z vizualnimi pregledi, izdajo v skladu s členom 20(1) in da jih izdajo neodvisni strokovnjaki. Energetske izkaznice so jasne in lahko berljive ter so na voljo v strojno berljivi obliki in v skladu s predlogo iz Priloge V.

5.   Energetska izkaznica vključuje priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti in zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov ter kakovosti okolja v zaprtih prostorih stavbe ali stavbne enote, razen če stavba ali stavbna enota že dosega vsaj razred energetske učinkovitosti A.

Priporočila iz energetske izkaznice zajemajo:

6.   Kadar se države članice določijo, da se izkaz o prenovi stavb pripravi in izda skupaj z energetsko izkaznico na podlagi člena 12(3), izkaz o prenovi stavb nadomesti priporočila na podlagi odstavka 5 tega člena.

7.   Priporočila, vključena v energetsko izkaznico, morajo biti za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in so v njih ocenjeni prihranki energije in zmanjšanje obratovalnih emisij toplogrednih plinov. V njih je lahko tudi navedena ocena dolžine obdobja odplačevanja ali stroškov in koristi med ekonomskim življenjskim ciklom te stavbe ter informacije o razpoložljivih finančnih spodbudah, upravni in tehnični pomoči ter finančnih koristih, ki so na splošno povezane z doseganjem referenčnih vrednosti.

8.   Priporočila vključujejo oceno, ali je mogoče ogrevalne, prezračevalne in klimatske sisteme ter sisteme za sanitarno toplo vodo prilagoditi za delovanje pri učinkovitejših temperaturnih nastavitvah, kot so nizkotemperaturni toplotni oddajniki za vodne ogrevalne sisteme, vključno s potrebnim oblikovanjem zahtev glede izhodne toplotne moči in temperature ter pretoka.

9.   Priporočila vključujejo oceno preostale življenjske dobe ogrevalnega sistema ali klimatskega sistema. V priporočilih so, kadar je to ustrezno, navedene možne alternative za zamenjavo ogrevalnega sistema ali klimatskega sistema v skladu s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 ob upoštevanju lokalnih razmer in razmer, povezanih s sistemom.

10.   V energetski izkaznici je navedeno, kje lahko lastnik ali najemnik stavbe ali stavbne enote prejme podrobnejše informacije tudi o stroškovni učinkovitosti priporočil iz energetske izkaznice. Ocena stroškovne učinkovitosti temelji na standardnih pogojih, kot so ocena prihrankov energije, osnovne cene energije in predhodna ocena stroškov. Poleg tega vsebuje informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvajanje priporočil, kontaktne podatke ustreznih točk „vse na enem mestu“ in, kadar je to ustrezno, po potrebi možnosti finančne podpore. Lastniku ali najemniku stavbe ali stavbne enote se lahko zagotovijo tudi dodatne informacije o sorodnih temah, kot so energetski pregledi ali finančne in druge spodbude ter možnosti financiranja ali nasveti za povečanje odpornosti stavb proti podnebnih spremembam.

11.   Certificiranje stavbnih enot lahko temelji na:

12.   Certificiranje enodružinskih hiš lahko temelji na oceni druge primerljive stavbe podobne oblike in velikosti s podobno dejansko kakovostjo energetske učinkovitosti, če za takšno ujemanje lahko jamči strokovnjak, ki izda energetsko izkaznico.

13.   Veljavnost energetske izkaznice ne sme biti daljša od deset let. Kadar se je stavbi izdala energetska izkaznica pod ravnjo C, države članice zagotovijo, da so lastniki stavb povabljeni na točko „vse na enem mestu“, da prejmejo nasvete o prenovi, na enega od naslednjih datumov, kateri koli nastopi prej:

14.   Države članice zagotovijo, da so na voljo poenostavljeni postopki za posodabljanje energetske izkaznice, kadar se nadgradijo samo posamezni elementi z enotnimi ali samostojnimi ukrepi.

Države članice zagotovijo, da so na voljo poenostavljeni postopki za posodabljanje energetske izkaznice, kadar se izvajajo ukrepi, opredeljeni v izkazu o prenovi stavbe, ali kadar se uporabljajo digitalni dvojček stavbe, druge certificirane metode ali podatki iz certificiranih orodij, ki določajo energetsko učinkovitost stavbe.

1.   Države članice zagotovijo, da se digitalna energetska izkaznica izda za:

Zahteva za izdajo energetske izkaznice ne velja, če je na voljo veljavna izkaznica za zadevno stavbo ali stavbno enoto, izdana v skladu z Direktivo 2010/31/EU ali to direktivo.

Države članice zagotovijo, da se na zahtevo izda papirna različica energetske izkaznice.

2.   Države članice zahtevajo, da se ob izgradnji, večji prenovi, prodaji ali oddaji stavbe ali stavbne enote ali ob podaljšanju najemnih pogodb morebitnemu najemniku ali kupcu stavbe ali stavbne enote pokaže oziroma ob dejanskem nakupu in najemu izroči energetska izkaznica.

3.   Kadar se stavba proda ali odda še pred njeno izgradnjo ali večjo prenovo, lahko države članice z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 zahtevajo, da prodajalec zagotovi oceno bodoče energetske učinkovitosti stavbe; v tem primeru se energetska izkaznica izda najkasneje takrat, ko je stavba zgrajena ali prenovljena, in odraža stanje že zgrajene stavbe.

4.   Države članice zahtevajo, da imajo stavbe ali stavbne enote pri prodaji ali oddaji v najem energetsko izkaznico in da sta v spletnih in drugih oglasih, tudi na spletnih mestih portalov za iskanje nepremičnin, navedena indikator in razred energetske učinkovitosti iz energetske izkaznice stavbe ali stavbne enote, kot je ustrezno.

Države članice izvajajo vzorčne preglede ali druga preverjanja, da zagotovijo skladnost s temi zahtevami.

5.   Določbe tega člena se izvajajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o solastnini ali skupni lastnini.

6.   Države članice lahko kategorije stavb iz člena 5(3), točke (b), (c) in (e), izključijo iz uporabe odstavkov 1, 2, 4 in 5 tega člena. Države članice, ki so se odločile, da bodo iz obveznosti iz tega člena do 28. maja 2024 izključile stanovanjske stavbe, ki so uporabljene ali namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto, ali pa za omejeno letno uporabo s pričakovano porabo energije manj kot 25 % celoletne porabe, lahko s tem nadaljujejo.

7.   O morebitnih učinkih energetskih izkaznic pri morebitnih sodnih postopkih se odloča v skladu z nacionalnimi pravili.

8.   Države članice zagotovijo, da se vse izdane energetske izkaznice naložijo v podatkovno zbirko energetske učinkovitosti stavb iz člena 22. Naložena je celotna energetska izkaznica, vključno z vsemi potrebnimi podatki za izračun energetske učinkovitosti stavbe.

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je v stavbi, za katero je bila v skladu s členom 20(1) izdana energetska izkaznica in ki jo uporabljajo javni organi in se v njej pogosto zadržuje javnost, energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.

2.   Države članice zahtevajo, da je v nestanovanjski stavbi, za katero je bila v skladu s členom 20(1) izdana energetska izkaznica, energetska izkaznica prikazana na vidnem in jasno opaznem mestu.

3.   Določbe odstavkov 1 in 2 ne vključujejo obveznosti prikaza priporočil, vključenih v energetsko izkaznico.

1.   Vsaka država članica vzpostavi nacionalno podatkovno zbirko o energetski učinkovitosti stavb, ki omogoča zbiranje podatkov o energetski učinkovitosti posameznih stavb in splošni energetski učinkovitosti nacionalnega stavbnega fonda. Takšno podatkovno zbirko lahko sestavlja niz medsebojno povezanih podatkovnih zbirk.

Podatkovna zbirka omogoča zbiranje podatkov iz vseh ustreznih virov v zvezi z energetskim izkaznicami, pregledi, izkazom o prenovi stavb, indikatorjem pripravljenosti na pametne sisteme in izračunano ali odčitano porabo energije vključenih stavb. Da bi napolnili podatkovno zbirko, se lahko zbirajo tudi tipologije stavb. Zbirajo in shranjujejo se lahko tudi podatki o obratovalnih in vgrajenih emisijah ter celotnem potencialu globalnega segrevanja v življenjskem ciklu.

2.   Zbirni in anonimizirani podatki o stavbnem fondu so javno dostopni v skladu s pravili Unije in nacionalnimi pravili o varstvu podatkov. Shranjeni podatki so strojno berljivi in dostopni prek ustreznega digitalnega vmesnika. Države članice lastnikom, najemnikom in upraviteljem stavb ter finančnim institucijam, na podlagi dovoljenja lastnika pa tudi neodvisnim strokovnjakom, v zvezi s stavbami v njihovih naložbenih ali posojilnih portfeljih zagotovijo enostaven in brezplačen dostop do celotne energetske izkaznice. Pri stavbah, ki so naprodaj ali se oddajo v najem, države članice morebitnim najemnikom ali kupcem, ki jih je lastnik stavbe pooblastil, zagotovijo dostop do celotne energetske izkaznice.

3.   Države članice zagotovijo, da imajo lokalni organi dostop do ustreznih podatkov o energetski učinkovitosti stavb na njihovem ozemlju v skladu z zahtevami za lažjo pripravo načrtov za ogrevanje in hlajenje ter vključijo operativne geografske informacijske sisteme in povezane podatkovne zbirke v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Države članice podprejo lokalne organe pri pridobivanju potrebnih virov za upravljanje podatkov in informacij.

4.   Države članice javno objavijo informacije o deležu stavb v nacionalnem stavbnem fondu, za katerega so bile izdane energetske izkaznice, in zbirne ali anonimizirane podatke o energetski učinkovitosti, tudi o porabi energije in, kadar so na voljo, potencialu globalnega segrevanja v življenjskem ciklu vključenih stavb. Informacije javnega značaja se posodobijo vsaj dvakrat letno. Države članice javnosti in raziskovalnim ustanovam, kot so nacionalni statistični uradi, na zahtevo dajo na voljo anonimizirane ali zbirne informacije.

5.   Države članice vsaj enkrat letno zagotovijo prenos informacij iz nacionalne podatkovne zbirke v opazovalnico EU za stavbni fond. Države članice lahko informacije posredujejo pogosteje.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev skupne predloge za prenos informacij v opazovalnico EU za stavbni fond. Prvi tak izvedbeni akt sprejme do 30. junija 2025.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

7.   Da se zagotovi skladnost in doslednost informacij, države članice poskrbijo, da je nacionalna podatkovna zbirka o energetski učinkovitosti stavb interoperabilna in povezana z drugimi upravnimi podatkovnimi zbirkami, ki vsebujejo informacije o stavbah, kot so nacionalni kataster stavb ali zemljiška knjiga in digitalni dnevniki stavb.

1.   Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov, vključno z vsemi njihovimi kombinacijami, z efektivno nazivno izhodno močjo nad 70 kW. Določanje efektivne nazivne moči sistema temelji na vsoti nazivne izhodne moči kurilnih naprav in generatorjev hlajenja.

2.   Države članice lahko vzpostavijo ločene sisteme pregledov za preglede stanovanjskih in nestanovanjskih sistemov.

3.   Države članice lahko določijo različno pogostnost pregledov glede na vrsto in efektivno nazivno izhodno moč sistema, pri čemer upoštevajo stroške pregleda sistema in ocenjene prihranke stroškov energije, ki lahko nastanejo na podlagi pregleda. Sistemi se pregledajo vsaj vsakih pet let. Sistemi z generatorji z efektivno nazivno izhodno močjo nad 290 kW se pregledajo vsaj vsake tri leta.

4.   Pregled vključuje oceno generatorja ali generatorjev, obtočnih črpalk in, kjer je ustrezno, sestavnih delov prezračevalnih sistemov, sistemov za distribucijo zraka in vode, sistemov za hidravlično uravnoteženje in krmilnega sistema. Države članice lahko v sheme pregledov vključijo vse dodatne stavbne sisteme, opredeljene v Prilogi I.

Pregled vključuje oceno učinkovitosti in velikosti kurilne naprave ali naprav ali generatorja ali generatorjev hlajenja in njihovih glavnih komponent v primerjavi z zahtevami stavbe in upošteva, ali lahko zmogljivosti sistema optimizirajo njegovo učinkovitost pri tipičnih ali povprečnih pogojih obratovanja z uporabo razpoložljivih tehnologij za varčevanje z energijo in v spreminjajočih se pogojih zaradi spreminjanja uporabe. Po potrebi se s pregledom oceni izvedljivost delovanja sistema pri različnih in učinkovitejših temperaturnih nastavitvah, kot na primer pri nastavitvi na nizko temperaturo za vodne ogrevalne sisteme, vključno s potrebnim oblikovanjem zahtev glede izhodne toplotne moči in temperature in pretoka, pri čemer se zagotovi varno delovanje sistema. Pregled po potrebi vključuje osnovno oceno izvedljivosti zmanjšanja uporabe fosilnih goriv na kraju samem, na primer z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, spremembo vira energije ali nadomestitvijo ali prilagoditvijo obstoječih sistemov.

Kadar je nameščen prezračevalni sistem, se oceni tudi njegova velikost in ali lahko njegove zmogljivosti optimizirajo njegovo učinkovitost pri tipičnih ali povprečnih pogojih obratovanja, ki so pomembni za posebno in trenutno uporabo stavbe.

Kadar se sistem ali zahteve stavbe po pregledu, opravljenem na podlagi tega člena, niso spremenile, se lahko države članice odločijo, da ne bodo zahtevale ponovne ocene velikosti glavne komponente ali ocene delovanja pri različnih temperaturah.

5.   Tehnični stavbni sistemi, ki so izrecno zajeti v dogovorjenem merilu energetske učinkovitosti ali pogodbeni ureditvi, ki določa dogovorjeno raven izboljšanja energetske učinkovitosti, kot je pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ali ki jih upravljajo operaterji komunalnih storitev ali omrežja in so zato predmet ukrepov za spremljanje učinkovitosti na strani sistema, so izvzeti iz zahtev iz odstavka 1, če je celotni učinek takšnega pristopa enakovreden učinku ukrepov iz odstavka 1.

6.   Kadar je celotni učinek enakovreden učinku ukrepov iz odstavka 1, se lahko države članice odločijo za sprejetje alternativnih ukrepov, kot so finančna podpora ali zagotavljanje svetovanja uporabnikom glede zamenjave generatorjev, drugih sprememb sistema ter alternativnih rešitev, da se oceni učinkovitost, uspešnost in ustrezna velikost teh sistemov.

Pred uporabo alternativnih ukrepov iz prvega pododstavka tega odstavka vsaka država članica s predložitvijo poročila Komisiji dokumentira enakovrednost učinka navedenih ukrepov učinku ukrepov iz odstavka 1, vključno v smislu prihrankov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

7.   Stavbe, ki so skladne s členom 13(10) ali (11), so izvzete iz zahtev iz odstavka 1 tega člena.

8.   Države članice vzpostavijo sheme pregledov ali alternativne ukrepe, kot so digitalna orodja in kontrolni seznami, da bi potrdile, da izvedena gradbena in prenovitvena dela izpolnjujejo načrtovano energetsko učinkovitost in minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, kot so določene v gradbenih ali enakovrednih predpisih.

9.   Države članice vključijo povzetek analize shem pregledov in njihovih rezultatov kot prilogo k nacionalnemu načrtu prenove stavbe iz člena 3. Države članice, ki so izbrale alternativne ukrepe iz odstavka 6 tega člena, vključijo povzetek analize in rezultate alternativnih ukrepov.

1.   Poročilo o pregledu se izda po vsakem pregledu ogrevalnega sistema, prezračevalnega sistema ali klimatskega sistema. Poročilo o pregledu vsebuje rezultat pregleda, opravljenega v skladu s členom 23, in vključuje priporočila za stroškovno učinkovito izboljšanje energetske učinkovitosti pregledanega sistema.

Priporočila lahko temeljijo na primerjavi energetske učinkovitosti pregledanega sistema z najboljšim razpoložljivim sistemom, ki je izvedljiv in uporablja tehnologije za varčevanje z energijo, in sistemom podobne vrste, za katerega vse ustrezne komponente dosegajo raven energetske učinkovitosti, ki jo zahteva veljavno pravo. Priporočila po potrebi vključujejo rezultate osnovne ocene izvedljivosti zmanjšanja uporabe fosilnih goriv na kraju samem.

V poročilu o pregledu so navedene vse varnostne težave, ugotovljene med pregledom. Vendar se avtor poročila ne šteje za odgovornega v zvezi z ugotovitvijo ali navedbo kakršnih koli takih varnostnih težav

2.   Poročilo o pregledu se izroči lastniku ali najemniku stavbe ali stavbne enote.

3.   Poročilo o pregledu se naloži v nacionalno podatkovno zbirko o energetski učinkovitosti stavb na podlagi člena 22.

1.   Države članice zagotovijo, da pripravo energetskih izkaznic stavb, izkazov o prenovi stavb, oceno pripravljenosti na pametne sisteme ter preglede ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov na neodvisen način opravljajo usposobljeni ali potrjeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

Strokovnjaki so potrjeni v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2023/1791 ob upoštevanju njihove usposobljenosti.

2.   Države članice objavijo informacije o usposabljanju in potrjevanju. Države članice zagotovijo objavo redno posodobljenih seznamov usposobljenih ali potrjenih strokovnjakov oziroma potrjenih podjetij, ki nudijo storitve takih strokovnjakov.

1.   Države članice zagotovijo ustrezno raven usposobljenosti za gradbene strokovnjake, ki izvajajo celovita prenovitvena dela v skladu s členom 3 te direktive in Prilogo II k tej direktivi in členom 28 Direktive (EU) 2023/1791.

2.   Kadar je ustrezno in izvedljivo, države članice zagotovijo, da so ponudnikom celovitih prenovitvenih del na voljo sistemi potrjevanja ali enakovredni sistemi kvalifikacij, kadar to ni zajeto s členom 18(3) Direktive (EU) 2018/2001 ali členom 28 Direktive (EU) 2023/1791.

1.   Države članice zagotovijo, da se vzpostavijo neodvisni nadzorni sistemi za energetske izkaznice v skladu s Prilogo VI ter neodvisni nadzorni sistemi za izkaze o prenovi stavb, indikatorje pripravljenosti na pametne sisteme in poročila o pregledu ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov. Države članice lahko vzpostavijo ločene sisteme za nadzor energetskih izkaznic, izkazov o prenovi stavb, indikatorje pripravljenosti na pametne sisteme in poročil pregledov ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov.

2.   Države članice lahko prenesejo odgovornosti za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov.

Če se države članice tako odločijo, zagotovijo, da se neodvisni nadzorni sistemi izvajajo v skladu s Prilogo VI.

3.   Države članice zahtevajo, da se energetske izkaznice, izkazi o prenovi stavb, indikatorji pripravljenosti na pametne sisteme in poročila o pregledu iz odstavka 1 na zahtevo dajo na voljo pristojnim organom ali telesom.

1.   Države članice pripravijo in izvajajo kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za obveščanje lastnikov in najemnikov stavb ali stavbnih enot ter vseh zadevnih akterjev na trgu, kot so lokalni in regionalni organi ter energetske skupnosti, o različnih metodah in praksah, ki povečujejo energetsko učinkovitost. Države članice zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje prilagojenih informacij ranljivim gospodinjstvom. Te informacije se dajo na voljo tudi lokalnim organom in organizacijam civilne družbe.

2.   Države članice lastnikom ali najemnikom stavb zlasti zagotovijo informacije o energetskih izkaznicah, tudi o njihovem namenu in ciljih, o stroškovno učinkovitih ukrepih ter po potrebi o finančnih instrumentih, da bi se izboljšala energetska učinkovitost stavbe, ter o zamenjavi kotlov na fosilna goriva z bolj trajnostnimi alternativami. Države članice zagotovijo informacije prek dostopnih in preglednih svetovalnih orodij, kot so svetovanje v zvezi s prenovo in točke „vse na enem mestu“, vzpostavljene na podlagi člena 18, pri tem pa posebno pozornost namenijo ranljivim gospodinjstvom.

Na zahtevo držav članic Komisija državam članicam pomaga pri pripravi zadevnih informacijskih kampanj za namene iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka, ki so lahko vključene v programe Unije.

3.   Države članice zagotovijo, da so tistim, ki so pristojni za izvajanje te direktive, na voljo smernice in usposabljanje, tudi za premalo zastopane skupine. Smernice in usposabljanje izpostavljajo pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in omogočajo, da se pri načrtovanju, projektiranju, gradnji in prenovi industrijskih ali stanovanjskih območij preuči najboljša kombinacija izboljšav energetske učinkovitosti, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, uporabe energije iz obnovljivih virov in uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja. S takim usmerjanjem in usposabljanjem se lahko obravnavajo tudi strukturne izboljšave, prilagajanje podnebnim spremembam, požarna varnost, tveganja, povezana z močno potresno dejavnostjo, odstranjevanje nevarnih snovi, vključno z azbestom, izpusti onesnaževal (vključno z drobnimi delci), kakovost okolja v zaprtih prostorih in dostopnost za invalide. Države članice si prizadevajo uvesti ukrepe v podporo usposabljanju lokalnih in regionalnih organov, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in drugih ustreznih akterjev, kot so pobude za prenovo, ki jih vodijo državljani, da bi spodbujali doseganje ciljev te direktive.

4.   Komisija stalno izboljšuje storitve obveščanja, predvsem spletno mesto, vzpostavljeno kot evropski portal za energetsko učinkovitost stavb, namenjen državljanom, strokovnjakom in organom, da bi državam članicam pomagala pri obveščanju in dviganju ozaveščenosti. Informacije, objavljene na tem spletnem mestu, lahko vključujejo povezave do ustreznega prava Unije ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov, povezave do spletnih mest EUROPA, na katerih so objavljeni nacionalni akcijski načrti o energetski učinkovitosti, povezave do dostopnih finančnih instrumentov ter primeri dobrih praks na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tudi v zvezi s točkami „vse na enem mestu“, vzpostavljenimi v skladu s členom 18 te direktive. Komisija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (33), Socialnega sklada za podnebje ter mehanizma za okrevanje in odpornost še naprej opravlja storitve obveščanja in te nadgrajuje, da bi zainteresiranim deležnikom, med drugim nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom, tudi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, prek evropske pomoči, namenjene področju energije na lokalni ravni, z zagotavljanjem pomoči in informacij v zvezi z možnostmi financiranja olajšala uporabo razpoložljivih sredstev, pri čemer upošteva najnovejše spremembe zakonodajnega okvira.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 7, 15, 17 in 31 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 28. maja 2024.

3.   Prenos pooblastila iz členov 6, 7, 15, 17 in 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6, 7, 15, 17 ali 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (34).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1, 2 in 3, 5 do 29 in 32 ter prilogami I, II in III ter V do IX do 29. maja 2026. Komisiji takoj sporočilo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo.

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 17(15), do 1. januarja 2025.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklice nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanje na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, šteje za sklicevanje na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.