(1)

Evropski globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS) je zlasti ob upoštevanju njegove strateške razsežnosti, regionalne in svetovne pokritosti ter večnamenske uporabe občutljiva infrastruktura, katere namestitev in uporaba bi lahko vplivala na varnost Unije in njenih držav članic.

(2)

Kadar so zaradi mednarodnih razmer potrebni operativni ukrepi Unije in kadar bi delovanje GNSS lahko vplivalo na varnost Unije ali njenih držav članic ali v primeru grožnje delovanju sistema GNSS, bi moral Svet odločiti o sprejetju potrebnih ukrepov.

(3)

V ta namen je Svet sprejel Sklep 2014/496/SZVP (1).

(4)

Uredba (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja Vesoljski program Unije (v nadaljnjem besedilu: Program) in ustanavlja Agencijo Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Člen 3 navedene uredbe določa, da Program vključuje pet komponent: globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo); regionalni satelitski navigacijski sistem (EGNOS); sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus); sistem za nadzor in spremljanje v vesolju, ki ga dopolnjujejo opazovalni parametri v zvezi z vesoljskim vremenom in objekti v bližini Zemlje, (v nadaljnjem besedilu: spremljanje razmer v vesolju) in satelitska komunikacijska storitev (GOVSATCOM).

(5)

Vesoljska tehnologija, podatki in storitve so postali nepogrešljivi v vsakdanjem življenju Evropejcev in imajo bistveno vlogo pri ohranjanju številnih strateških interesov Unije in njenih držav članic. Poleg tega so z vesoljem povezani sistemi in storitve sami potencialne tarče groženj varnosti.

(6)

Številne potencialne grožnje varnosti in bistvenim interesom Unije in njenih držav članic bi lahko izhajale iz namestitve, delovanja in uporabe vsake izmed komponent Programa. Zato je primerno razširiti področje uporabe Sklepa 2014/496/SZVP na sisteme in storitve, vzpostavljene v okviru teh komponent, ki jih je varnostna sestava odbora, ustanovljenega na podlagi člena 107(1)(e) Uredbe (EU) 2021/696, opredelila kot varnostno občutljive, in ob upoštevanju razlik med komponentami Programa, zlasti kar zadeva pristojnost držav članic in nadzor nad senzorji, sistemi ali drugimi zmogljivostmi, relevantnimi za Program.

(7)

Iz izkušenj z izvajanjem Sklepa 2014/496/SZVP v zadnjih letih izhajajo nekateri nauki. Operativni postopek, predviden v Sklepu 2014/496/SZVP, bi bilo zato treba ustrezno prilagoditi.

(8)

Informacije in strokovno znanje o tem, ali dogodek, povezan z vesoljem povezanim sistemom ali storitvijo, ki predstavlja grožnjo Uniji, državam članicam ali z vesoljem povezanim sistemom in storitvam, bi morala Svetu in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) posredovati Agencija ali ustrezna struktura, po potrebi določena za spremljanje varnosti vzpostavljenega sistema ali opravljane storitve v okviru komponente Programa v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) 2021/696 (v nadaljnjem besedilu: imenovana struktura za spremljanje varnosti), ali države članice ali Evropska komisija. Poleg tega lahko take informacije zagotovijo tudi tretje države.

(9)

Vloge Sveta, visokega predstavnika, Agencije, katere koli imenovane strukture za spremljanje varnosti in držav članic bi bilo treba pojasniti v okviru verige operativnih odgovornosti, ki jih je treba vzpostaviti v odziv na grožnjo Uniji, državam članicam oziroma kateremu koli sistemu in storitvam, vzpostavljenim v okviru Programa.

(10)

Člen 28 Uredbe (EU) 2021/696 določa, da je Komisija na splošno odgovorna za izvajanje Programa, tudi na področju varnosti. Ta sklep bi moral opredeliti odgovornosti Sveta in visokega predstavnika, da odvrneta grožnje, ki izhajajo iz namestitve, delovanja in uporabe z vesoljem povezanih sistemov in storitev ali v primeru grožnje tem sistemom ali storitvam.

(11)

V tem oziru so osnovna sklicevanja na grožnje vsebovana v izjavah o varnostnih zahtevah, ki so specifične za sistem, ki vsebuje glavne generične grožnje, ki jih obravnava vsaka posamezna komponenta Programa, in ustrezni načrti za sistemsko varnost, ki vsebujejo registre varnostnih tveganj, vzpostavljene v okviru postopkov varnostne akreditacije za vsako posamezno komponento. Ta osnovna sklicevanja bodo služila kot sklicevanja za določanje groženj, ki jih je treba obravnavati posebej v okviru tega sklepa in za dopolnitev operativnih postopkov za izvajanje tega sklepa.

(12)

Odločitve v nujnih primerih je morda treba sprejeti v nekaj urah po prejemu informacij o grožnji. V primeru, da okoliščine ne dopuščajo, da bi Svet sprejel sklep za preprečitev grožnje ali ublažitev resne škode ključnim interesom Unije ali ene ali več držav članic, ali v primeru grožnje z vesoljem povezanim sistemom ali storitvam, bi moral biti visoki predstavnik pooblaščen za izdajanje potrebnih začasnih navodil. V takšnih okoliščinah je treba nemudoma obvestiti Svet in čim prej pregledati začasna navodila.

(13)

V skladu s členom 34(5)(b) Uredbe (EU) 2021/696 bi morala Agencija v okviru svojih pristojnosti zagotavljati delovanje centra za nadzor varnosti Galileo (GSMC) v skladu z zahtevami iz odstavka 2 navedenega člena in navodili, oblikovanimi v okviru področja uporabe tega sklepa. V skladu s členom 79(1)(j) Uredbe (EU) 2021/696 bi moral izvršni direktor Agencije zagotoviti, da se je Agencija, kot operater GSMC, zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi tega sklepa.

(14)

Ustrezne imenovane strukture za spremljanje varnosti, bi morale delovati v skladu z varnostnimi zahtevami iz prvega pododstavka člena 34(2) Uredbe (EU) 2021/696 in navodili, oblikovanimi na podlagi tega sklepa.

(15)

Poleg tega so v Sklepu št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) določena pravila, v skladu s katerimi lahko države članice, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje, agencije Unije, tretje države in mednarodne organizacije dostopajo do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo. Zlasti je v členu 6 Sklepa št. 1104/2011/EU navedeno, da GSMC zagotavlja operativni vmesnik med pristojnimi organi regulirane javne storitve, Svetom in visokim predstavnikom ter centri nadzora –