EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020R1148

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1148 z dne 31. julija 2020 o določitvi metodoloških in tehničnih specifikacij v skladu z Uredbo (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta glede harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in harmoniziranega indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (Besedilo velja za EGP)

C/2020/5166

UL L 252, 04/08/2020, p. 12–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 11/07/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2020/1148/oj

4.8.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 252/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1148

z dne 31. julija 2020

o določitvi metodoloških in tehničnih specifikacij v skladu z Uredbo (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta glede harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in harmoniziranega indeksa cen stanovanjskih nepremičnin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (1) in zlasti člena 3(6), člena 3(8), člena 3(9), člena 3(10), člena 4(4), člena 7(6) ter člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/792 določa skupni okvir za izdelavo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP), harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT), indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki (OOH) in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI).

(2)

V skladu s členom 12(3) Uredbe (EU) 2016/792 bi morala Komisija v obsegu, ki je združljiv s to uredbo, vključiti ustrezne določbe Uredb Komisije (ES) št. 1749/96 (2) in (ES) št. 2214/96 (3), Uredbe Sveta (ES) št. 1687/98 (4), uredb Komisije (ES) št. 2646/98 (5) in (ES) št. 1617/1999 (6), Uredbe Sveta (ES) št. 2166/1999 (7), uredb Komisije (ES) št. 2601/2000 (8), (ES) št. 2602/2000 (9), (ES) št. 1920/2001 (10), (ES) št. 1921/2001 (11) in (ES) št. 1708/2005 (12),Uredbe Sveta (ES) št. 701/2006 (13), uredb Komisije (ES) št. 330/2009 (14), (EU) št. 1114/2010 (15) ter (EU) št. 93/2013 (16), sprejetih na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (17), pri čemer bi morala, če je ustrezno, zmanjšati skupno število izvedbenih aktov.

(3)

Države članice bi morale letno posodabljati ponderje podindeksov za harmonizirane indekse. Zato je treba določiti pravila za izpeljavo ponderjev.

(4)

Ker ni mogoče upoštevati vseh transakcij ciljne populacije HICP, bi bilo treba določiti pravila za vzorčenje.

(5)

HICP meri spremembe cen življenjskih potrebščin. Da bi se zagotovila usklajena uporaba pojma „cena“ s strani držav članic, je treba določiti pravila o obravnavi cen.

(6)

HICP bi moral zagotoviti mero za čisto spremembo cen, na katero sprememba kakovosti ne bi vplivala. Zato je treba določiti pravila za nadomestila in prilagoditev kakovosti.

(7)

Harmonizirani indeksi bi morali biti Laspeyresovi indeksi, ki se verižijo na letni osnovi. Zato je treba opredeliti osnovne agregate in opredeliti metode za združevanje opazovanih cen, da se oblikujejo osnovni indeksi cen.

(8)

Da se zagotovi visoka kakovost hitrih ocen HICP in da se Komisiji (Eurostatu) omogoči izpeljava potrebnih agregatov, morajo države članice, katerih valuta je euro, posredovati hitre ocene po isti razčlenitvi kot za HICP.

(9)

Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi, ki so že bili objavljeni, se lahko revidirajo. Zato je treba določiti pogoje za izvedbo revizij.

(10)

Za pridobitev zanesljivih in primerljivih rezultatov iz vseh držav članic bi bilo treba določiti in vzdrževati skupni metodološki okvir za urejanje HICP-CT.

(11)

Države članice bi morale posredovati indeks cen OOH in HPI v skladu z določeno razčlenitvijo.

(12)

Države članice bi morale podatke in metapodatke posredovati Komisiji (Eurostatu) v skladu z določenimi standardi in postopki izmenjave.

(13)

V evropskem statističnem sistemu bi bilo treba pripraviti praktične smernice in priporočila o relevantnih vprašanjih merjenja in izračuna HICP, zlasti o prilagoditvi kakovosti, zbiranju indeksov in obravnavi cen.

(14)

Uredbe (ES) št. 1749/96, (ES) št. 2214/96, (ES) št. 1687/98, (ES) št. 2646/98, (ES) št. 1617/1999, (ES) št. 2166/1999, (ES) št. 2601/2000, (ES) št. 2602/2000, (ES) št. 1920/2001, (ES) št. 1921/2001, (ES) št. 1708/2005, (ES) št. 701/2006, (ES) št. 330/2009, (EU) št. 1114/2010 in (EU) št. 93/2013 bi bilo treba razveljaviti.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotne pogoje za pripravo:

(a)

harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) in harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT); ter

(b)

indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki (OOH), in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„delež izdatkov“ pomeni odstotek skupnih denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, kakor je določeno v Prilogi;

(2)

„ponder podindeksa“ pomeni ponder za katero koli kategorijo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP) iz Priloge I k Uredbi (EU) 2016/792, vključenem v HICP;

(3)

„ciljna populacija“ HICP pomeni vse transakcije, vključene v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev;

(4)

„ponudba proizvoda“ pomeni proizvod, ki je opredeljen po svojih značilnostih, času in kraju nakupa ter pogojih dobave in za katerega je opazovana cena;

(5)

„homogeni proizvod“ pomeni sklop ponudb proizvoda, med katerimi ni bistvenih razlik v kakovosti in za katere se izračuna povprečna cena;

(6)

„posamezni proizvod“ pomeni ponudbo proizvoda ali homogeni proizvod;

(7)

„ciljni vzorec“ pomeni sklop posameznih proizvodov, ki se nanašajo na transakcije iz ciljne populacije in za katere se podatki o cenah uporabijo za izračun HICP;

(8)

„razlika v kakovosti“ pomeni razliko med značilnostmi, časom, krajem nakupa ali pogoji dobave dveh posameznih proizvodov, kadar je to pomembno z vidika potrošnika;

(9)

„nadomestni proizvod“ pomeni posamezni proizvod, ki v ciljnem vzorcu nadomešča drug posamezni proizvod;

(10)

„prilagoditev kakovosti“ pomeni postopek zvišanja ali znižanja opazovane cene nadomestnega proizvoda ali nadomeščenega proizvoda za vrednost razlike v kakovosti med njima;

(11)

„opazovana cena“ pomeni maloprodajno ceno posameznega proizvoda, kot jo je uporabila država članica za izračun HICP;

(12)

„ocenjena cena“ pomeni ceno, ki temelji na ustreznem postopku ocenjevanja;

(13)

„osnovni agregat“ pomeni najmanjši agregat, ki se uporablja v Laspeyresovem indeksu;

(14)

„osnovni indeks cen“ pomeni indeks za osnovni agregat ali indeks za stratum v osnovnem agregatu;

(15)

„prehodnost“ pomeni lastnost, s katero je indeks, ki primerja obdobji (a) in (b) posredno skozi obdobje (c), enak tistemu, ki neposredno primerja obdobji (a) in (b);

(16)

„časovna reverzibilnost“ pomeni lastnost, s katero je indeks med obdobjema (a) in (b) enak obratni vrednosti istega indeksa med obdobjema (b) in (a);

(17)

„povračilo“ pomeni delno ali popolno plačilo s strani države ali nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, za odobrene nakupe določenih proizvodov s strani gospodinjstev, kot je opredeljeno v odstavkih 4.108–4.110 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (18) (ESR 2010);

(18)

„spodbuda“ pomeni pogosto začasno spremembo značilnosti posameznega proizvoda, tako da se poveča količina proizvoda in se brezplačno doda drug posamezni proizvod ali se potrošniku ponudijo druge ugodnosti;

(19)

„dejanske premije“ pomenijo zneske, plačane za določeno zavarovalno polico za pridobitev zavarovalnega kritja v navedenem časovnem obdobju;

(20)

„implicitni stroški storitev“ pomenijo proizvodnjo zavarovalnih družb, kot je opredeljena v odstavku 16.51 Priloge A k ESR 2010;

(21)

„odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja“ pomenijo odškodnine, kot so opredeljene v odstavku 4.114 Priloge A k ESR 2010;

(22)

„sezonski proizvod“ pomeni posamezni proizvod, ki je v ponavljajočem se vzorcu na voljo za nakup ali je kupljen v znatnih količinah samo del leta. V danem mesecu se šteje, da je proizvod znotraj sezone ali zunaj sezone. Obdobja znotraj sezone se od leta do leta lahko razlikujejo;

(23)

„značilna cena“ pomeni ocenjeno ceno za sezonski proizvod, ki ni izjemna, kot je prodajna cena ob koncu sezone;

(24)

„metoda sezonske imputacije“ pomeni obravnavo, pri kateri se cene sezonskih proizvodov zunaj sezone ocenijo z uporabo nesezonske ali vsesezonske ocene;

(25)

„nesezonska ocena“ pomeni postopek za pridobitev ocenjene cene za sezonski proizvod, tako da:

(a)

se za prvi zunajsezonski mesec uporabi značilna cena iz predhodnega obdobja v sezoni;

(b)

je v naslednjih mesecih zunaj sezone ocenjena cena enaka ceni iz prejšnjega meseca, prilagojeni s povprečno spremembo opazovanih cen v vseh sezonskih proizvodih v isti skupini, razredu, podrazredu ali v istem agregatu na kateri koli ravni pod podrazredi ECOICOP;

(26)

„vsesezonska ocena“ pomeni postopek za pridobitev ocenjene cene za sezonski proizvod, tako da:

(a)

se za prvi zunajsezonski mesec uporabi značilna cena iz predhodnega obdobja v sezoni;

(b)

je v naslednjih zunajsezonskih mesecih ocenjena cena enaka ceni prejšnjega meseca, ki je bila prilagojena s povprečno spremembo opazovanih cen vseh posameznih proizvodov v isti skupini, razredu, podrazredu ali istem agregatu na kateri koli ravni pod podrazredi ECOICOP;

(27)

„metoda sezonskih ponderjev“ pomeni obravnavo sezonskih proizvodov, pri kateri so ponderji za sezonske proizvode zunaj sezone ničti ali določeni na nič;

(28)

„tarifa“ pomeni seznam cen in pogojev za proizvod, ki se razločuje glede na kupljene količine, čas porabe ali značilnosti kupcev;

(29)

„revizija“ pomeni spremembo indeksov ali ponderjev, ki jo objavi Komisija (Eurostat). Sprememba med hitro oceno in HICP za isti referenčni mesec se ne šteje za revizijo;

(30)

„začasni podatki“ pomenijo indekse ali ponderje, za katere se pričakuje, da jih bo država članica dokončno oblikovala v poznejšem mesecu;

(31)

„sektor država“ pomeni centralno državo, regionalno državo, lokalno upravo in sklade socialne varnosti, kot so opredeljeni v odstavkih 2.113–2.117 Priloge A k ESR 2010;

(32)

„davki na proizvode“ pomenijo davke, ki se plačujejo na enoto danega proizvedenega ali menjanega blaga ali storitve, kot je opredeljeno v odstavkih 4.16–4.20 Priloge A k ESR 2010;

(33)

„posamezni davki na področju uporabe HICP-CT“ pomenijo individualne davke na proizvode, ki se nanašajo na potrošnjo gospodinjstev in so vključeni v naslednje kategorije, opredeljene v tabeli 9 („Podrobni davčni prihodki in prihodki socialnih prispevkov po vrsti davka in socialnih prispevkov ter po podsektorjih prejemnikih, vključno s seznamom davkov in socialnih prispevkov v skladu z nacionalno klasifikacijo“) v Prilogi B k ESR 2010:

(a)

D.211 Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV);

(b)

D.2122e Davki na določene storitve;

(c)

D.214a Trošarine in davki na potrošnjo (razen tistih, ki so vključeni med davke in dajatve na uvoz);

(d)

D.214d Davki na registracijo vozil;

(e)

D.214e Davki na zabavo;

(f)

D.214g Davki na zavarovalne premije;

(g)

D.214h Drugi davki na določene storitve;

(h)

D.214l Drugi davki na proizvode, ki niso uvrščeni drugje.

POGLAVJE 2

HARMONIZIRANI INDEKS CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN HARMONIZIRANI INDEKS CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN PO STALNIH DAVČNIH STOPNJAH

Člen 3

Ponderji

1.   Države članice izpeljejo podindeks in ponderje osnovnega agregata, uporabljene v indeksu za leto t:

(a)

Do 31. decembra 2022 se podatki o nacionalnih računih za leto t-2 ter vse razpoložljive in ustrezne informacije iz anket o porabi v gospodinjstvih in drugih virov podatkov uporabijo za pridobitev deležev izdatkov podrazreda in njihovo razdelitev med osnovne agregate podrazreda. Od 1. januarja 2023 se podatki o nacionalnih računih za leto t-2, ki jih je mogoče dopolniti s podatki iz nedavne ankete o porabi v gospodinjstvih in drugih virov, uporabijo za pridobitev deležev izdatkov podrazreda in njihovo razdelitev med osnovne agregate podrazreda;

(b)

deleži izdatkov za leto t-2 se pregledajo in posodobijo, da se pridobijo reprezentativne vrednosti za leto t-1;

(c)

deleži izdatkov za osnovne agregate se prilagodijo z ustrezno spremembo cene med letom t-1 in decembrom leta t-1.

2.   Ponderji podindeksov ostanejo konstantni v celotnem koledarskem letu.

3.   Ponder osnovnega agregata ostane konstanten v celotnem koledarskem letu, razen če je seznam osnovnih agregatov znotraj podrazreda prilagojen tako, da odraža pomembne spremembe v ciljni populaciji.

4.   Ponder podindeksa za vsak oddelek, skupino ali razred ECOICOP je enak vsoti ponderjev podindeksov njegovih sestavnih kategorij. Vsota vseh ponderjev podindeksov na kateri koli ravni ECOICOP je 1 000.

5.   Ponder podindeksov za kateri koli podrazred je enak vsoti ponderjev osnovnih agregatov tega podrazreda.

6.   Ponderji podindeksov, ki se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, se izpeljejo iz agregata izdatkov gospodinjstev za implicitne stroške storitev.

7.   Izdatki za potrošnjo, ki se financirajo iz odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja, vključno s plačili, ki jih izvedejo neposredno zavarovalnice, se vključijo v ponderje podindeksov ustreznih kategorij ECOICOP.

Člen 4

Vzorčenje in reprezentativnost

1.   Države članice pripravijo ciljni vzorec, ki je reprezentativen za ciljno populacijo, tako da opredelijo osnovne agregate in izberejo posamezne proizvode za te osnovne agregate.

2.   Število posameznih proizvodov in osnovnih agregatov je odvisno od ponderja podrazreda in variance gibanja cen posameznih proizvodov iz tega podrazreda.

3.   Države članice zagotovijo, da je ciljni vzorec dolgoročno reprezentativen za ciljno populacijo, tako da opravijo vsaj letni pregled in posodobijo ciljni vzorec ter izberejo nadomestne proizvode.

4.   Proizvodi, pri katerih delež izdatkov znaša vsaj tisočino, so prikazani v ciljnem vzorcu.

Člen 5

Obravnava cen

1.   Države članice uporabijo opazovane cene za izračun HICP. Ocenjene cene uporabljajo samo za namene iz členov 9, 11 in 14.

2.   Opazovane cene za proizvode za zdravje, izobraževanje in socialno varstvo so neto cene brez povračil.

3.   Spremembe opazovanih cen ali pogojev tarife se v HICP prikažejo kot spremembe cen.

4.   Če so kupčeve cene vezane na indeks, se spremembe, ki so posledica sprememb indeksa, v HICP prikažejo kot spremembe cen.

5.   Če je dohodek gospodinjstva pogoj, ki določa ceno, se spremembe opazovanih cen, ki izhajajo iz sprememb dohodka gospodinjstva, v HICP prikažejo kot spremembe cen.

6.   Opazovane cene za zavarovanje so dejanske premije.

7.   Če je posamezni proizvod brezplačno na voljo potrošnikom in se cena zaračuna pozneje, se to v HICP prikaže kot povišanje cen. Če pa je bila zaračunana cena za posamezni proizvod, ki je pozneje na voljo potrošnikom brezplačno, se to v HICP prikaže kot znižanje cene.

Člen 6

Popusti in spodbude

1.   Države članice upoštevajo popuste, ki:

(a)

se lahko pripišejo posameznemu proizvodu ter

(b)

se lahko zahtevajo ob nakupu.

Če je mogoče, se upoštevajo popusti, ki so na voljo le omejeni skupini potrošnikov.

2.   Spodbude se obravnavajo v skladu s členoma 10 in 11.

Člen 7

Stroški storitev, izraženi sorazmerno s transakcijskimi cenami

1.   HICP vključujejo stroške, ki se zaračunajo neposredno potrošnikom v zameno za opravljeno storitev, in se lahko izrazijo kot pavšalni znesek ali delež transakcijske cene. Če se cena storitve določi kot delež transakcijske cene, se kot opazovana cena uporabi delež, pomnožen s ceno reprezentativne posamične transakcije.

2.   Spremembe zaračunane storitve, ki so posledica sprememb cene reprezentativne posamične transakcije, se prikažejo kot spremembe stroškov storitev v HICP.

3.   Če spremembe cene reprezentativne posamične transakcije ni mogoče izmeriti, se oceni z uporabo ustreznega indeksa cen.

Člen 8

Opazovanje cen

1.   Opazovana cena za določeno blago se vključi v HICP za mesec, v katerem se transakcije lahko izvedejo po navedeni ceni.

2.   Opazovana cena za storitev se vključi v HICP za mesec, v katerem se lahko začne poraba storitve.

3.   Če je cena storitve odvisna od časa med nakupom in začetkom storitve, države članice upoštevajo cene, ki so reprezentativne za nakupe storitve.

4.   Opazovane cene se nanašajo na vsaj 1 delovni teden na sredini ali približno na sredini meseca.

5.   Če je znano, da so cene posameznega proizvoda v enem mesecu nestanovitne, se opazovane cene nanašajo na več kot 1 teden.

Člen 9

Ocena cen

1.   Če cene posameznega proizvoda v ciljnem vzorcu ni mogoče opazovati, se ocenjena cena uporablja največ 2 meseca, nato pa se izbere nadomestni proizvod. Ta odstavek se ne uporablja za sezonske proizvode ali druge posamezne proizvode, za katere se pričakuje, da bodo znova na voljo.

2.   Predhodno opazovana cena se ne uporabi kot ocenjena cena, razen če jo je mogoče utemeljiti kot ustrezno oceno.

Člen 10

Nadomestila

1.   Države članice izberejo nadomestni proizvod, ki je podoben proizvodu, ki se umika, pri čemer zagotovijo, da ciljni vzorec ostane reprezentativen.

2.   Države članice ne izberejo nadomestnih proizvodov na podlagi podobne cene.

Člen 11

Prilagoditev kakovosti

1.   Če ni razlike v kakovosti med nadomeščenim proizvodom in njegovim nadomestilom, države članice neposredno primerjajo opazovane cene. V nasprotnem primeru države članice izvedejo prilagoditev kakovosti.

2.   Države članice izvedejo prilagoditev kakovosti, ki je enaka celotni razliki v ceni med nadomeščenim proizvodom v mesecu m-1 in njegovem nadomestilu v mesecu m, samo če je to mogoče utemeljiti kot ustrezno oceno razlike v kakovosti.

Člen 12

Osnovni indeksi cen

1.   Cene posameznih proizvodov se seštejejo, da se pridobijo osnovni cenovni indeksi, in sicer z uporabo ene od naslednjih možnosti:

(a)

indeksna formula, ki zagotavlja prehodnost. Indeks cen za prejšnja obdobja se ne revidira, če se uporabljajo prehodne indeksne formule, ali

(b)

indeksna formula, ki zagotavlja časovno reverzibilnost in primerja cene posameznih proizvodov v tekočem obdobju s cenami navedenih proizvodov v referenčnem obdobju. Referenčno obdobje se ne spreminja pogosto, če taka sprememba povzroči znatno kršitev načela prehodnosti.

2.   Indeksna formula, ki je skladna s formulami iz odstavka 1, se uporabi za pridobitev indeksa cen za osnovni agregat iz dveh ali več osnovnih indeksov cen.

Člen 13

Vključevanje podindeksov po indeksnem referenčnem obdobju

Vsak podindeks, ki je vključen v HICP po indeksnem referenčnem obdobju, je povezan z decembrom določenega leta in se uporablja od januarja naslednjega leta.

Člen 14

Sezonski proizvodi

Če se sezonski proizvodi vzorčijo v osnovnem agregatu, države članice uporabijo metodo sezonske imputacije ali metodo sezonskih ponderjev za izračun indeksa cen za ta agregat.

Člen 15

Razčlenitev hitre ocene

Države članice, katerih valuta je euro, Komisiji (Eurostatu) posredujejo hitre ocene za vse podindekse v svojem HICP.

Člen 16

Dokončanje začasnih podatkov

Če država članica podindekse ali njihove ponderje posreduje kot začasne, jih dokončno oblikuje ob posredovanju za naslednji mesec.

Člen 17

Revizije zaradi napak

1.   Države članice popravijo napake in revidirane podindekse ali ponderje podindeksov brez neupravičenega odlašanja posredujejo Komisiji (Eurostatu).

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo informacije o vzroku za napako najpozneje ob posredovanju revidiranih podatkov.

Člen 18

Druge revizije

1.   Časovnica, trajanje in vključitev revizij v HICP, ki niso revizije v skladu s členoma 16 in 17, se uskladijo s Komisijo (Eurostat).

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo ocene revidiranih podindeksov HICP najpozneje 3 mesece pred načrtovano izvedbo predlagane revizije.

Člen 19

Objava revizij

Z izjemo revizij v skladu s členom 16 se revizija skupnega HICP skupaj z obrazložitvijo objavi na spletnem mestu nacionalnega organa, pristojnega za izračun HICP.

Člen 20

Revizija ponderjev podindeksov

Brez poseganja v člena 16 in 17 se ponderji podindeksov ne revidirajo.

Člen 21

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah

1.   Posamezni davek na področju uporabe HICP-CT se upošteva, če letni prihodek predstavlja 2 % ali več vsote vseh posameznih davkov, ki jih pobere sektor država na področju uporabe.

2.   Letni prihodki iz davkov, ki se upoštevajo v HICP-CT, zajemajo vsaj 90 % vsote vseh posameznih davkov na področju uporabe, ki jih pobere sektor država.

3.   HICP-CT se izračuna na enak način kot HICP, le da se opazovane cene prilagodijo tako, da so davčne stopnje na proizvode v obdobju opazovanja konstantne v primerjavi z referenčnim obdobjem za ceno.

4.   Spremembe davčnih stopenj se odražajo v HICP-CT, in sicer:

(a)

za mesec, v katerem se nova davčna stopnja uporablja za posamezni proizvod in je vključena v opazovano ceno, ali

(b)

v prvem celotnem mesecu, v katerem se uporablja nova davčna stopnja. Spremembe stopnje, ki začnejo veljati prvi dan v mesecu, se odražajo v HICP-CT za navedeni mesec. Spremembe stopnje, ki začnejo veljati pozneje v navedenem mesecu, se prikažejo v HICP-CT za naslednji mesec.

POGLAVJE 3

INDEKS CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN, V KATERIH BIVAJO LASTNIKI IN INDEKS CEN STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN

Člen 22

Razčlenitev indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki

Indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, zajema naslednje kategorije izdatkov:

(a)

O.1. Izdatki za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, ki bivajo v lastni nepremičnini

(b)

O.1.1. Pridobitve stanovanjskih nepremičnin;

(c)

O.1.1.1. Nove stanovanjske nepremičnine;

(d)

O.1.1.1.1. Nakupi novih stanovanjskih nepremičnin;

(e)

O.1.1.1.2. Samogradnja stanovanjskih nepremičnin in večje obnove;

(f)

O.1.1.2. Rabljene stanovanjske nepremičnine, ki so jih gospodinjstva pridobila na novo;

(g)

O.1.1.3. Druge storitve, povezane s pridobitvijo stanovanjskih nepremičnin;

(h)

O.1.2. Lastništvo stanovanjskih nepremičnin;

(i)

O.1.2.1. Večja popravila in vzdrževanje;

(j)

O.1.2.2. Zavarovanje stanovanjskih nepremičnin;

(k)

O.1.2.3. Druge storitve, povezane z lastništvom stanovanjskih nepremičnin.

Člen 23

Razčlenitev indeksa cen stanovanjskih nepremičnin

HPI krije naslednje kategorije izdatkov:

(a)

H.1. Nakupi stanovanjskih nepremičnin;

(b)

H.1.1. Nakupi novih stanovanjskih nepremičnin;

(c)

H.1.2. Nakupi rabljenih stanovanjskih nepremičnin.

Člen 24

Ponderji

Države članice vsako leto izračunajo in Komisiji (Eurostatu) posredujejo en sklop ponderjev za indekse cen OOH in en sklop za indeks HPI v razčlenitvah iz členov 22 in 23.

Člen 25

Izračun indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki

Indeks cen OOH temelji na pristopu „neto pridobitev“, s katerim se merijo spremembe cen, ki jih plačajo potrošniki za nakup stanovanj, ki jih gospodinjstva pridobijo na novo, in spremembe drugih stroškov, povezanih z lastništvom ter prenosom lastništva stanovanj.

POGLAVJE 4

STANDARDI IN ROKI ZA IZMENJAVO PODATKOV IN METAPODATKOV

Člen 26

Standardi za izmenjavo podatkov in metapodatkov

1.   Države članice pošljejo podatke in metapodatke Komisiji (Eurostatu) v elektronski obliki prek storitev enotne vstopne točke v skladu s standardi za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov.

2.   Zaupni podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (19), se ustrezno označijo, ko se posredujejo Komisiji (Eurostatu).

Člen 27

Roki za izmenjavo metapodatkov

1.   Države članice vsako leto pregledajo in posodobijo svoje metapodatke o HICP in HICP-CT za tekoče leto ter jih do 31. marca posredujejo Komisiji (Eurostatu).

2.   Države članice vsako leto pregledajo in posodobijo svoje metapodatke o indeksu cen OOH in metapodatke HPI za tekoče leto ter jih do 30. junija posredujejo Komisiji (Eurostatu).

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Razveljavitev

Uredbe (ES) št. 1749/96, (ES) št. 2214/96, (ES) št. 1687/98, (ES) št. 2646/98, (ES) št. 1617/1999, (ES) št. 2166/1999, (ES) št. 2601/2000, (ES) št. 2602/2000, (ES) št. 1920/2001, (ES) št. 1921/2001, (ES) št. 1708/2005, (ES) št. 701/2006, (ES) št. 330/2009, (EU) št. 1114/2010 in (EU) št. 93/2013 se razveljavijo.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. julija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 135, 24.5.2016, str. 11.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 229, 10.9.1996, str. 3).

(3)  Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 z dne 20. novembra 1996 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin: posredovanje in diseminacija podindeksov HICP (UL L 296, 21.11.1996, str. 8).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 z dne 20. julija 1998 o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede zajetja blaga in storitev v harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (UL L 214, 31.7.1998, str. 12).

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 z dne 9. decembra 1998 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 335, 10.12.1998, str. 30).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (UL L 192, 24.7.1999, str. 9).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 266, 14.10.1999, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 2601/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja kupčevih cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 14).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 2602/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 16).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavanje stroškov storitev, izraženih sorazmerno s transakcijsko vrednostjo, v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 261, 29.9.2001, str. 46).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2602/2000 (UL L 261, 29.9.2001, str. 49).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 274, 20.10.2005, str. 9).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 701/2006 z dne 25. aprila 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 122, 9.5.2006, str. 3).

(14)  Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 103, 23.4.2009, str. 6).

(15)  Uredba Komisije (EU) št. 1114/2010 z dne 1. decembra 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICP in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2454/97 (UL L 316, 2.12.2010, str. 4).

(16)  Uredba Komisije (EU) št. 93/2013 z dne 1. februarja 2013 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin v zvezi z določitvijo indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (UL L 33, 2.2.2013, str. 14).

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).

(18)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(19)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).


PRILOGA

Denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev

1.   

Denarni izdatki za končno potrošnjo v gospodinjstev so opredeljeni v členu 2(20) Uredbe (EU) 2016/792.

2.   

Pri podrobnejši opredelitvi kakovosti ponderjev izdatki za končno potrošnjo vključujejo naslednje primere izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, kot so opredeljeni v naslednjih točkah v odstavku 3.95 Priloge A k ESR 2010:

točke (c), (d), (h) in (i),

del točke (e), ki se nanaša na neposredno zaračunane finančne storitve, del točke (f), ki se nanaša na storitve neživljenjskega zavarovanja v znesku implicitno zaračunane storitve.

Denarni izdatki za končno potrošnjo vključujejo tudi stanovanjske dodatke, ki so del postavke D.632, ki je opredeljena v odstavku 4.109 Priloge A k ESR 2010.

3.   

Denarni izdatki za končno potrošnjo ne vključujejo naslednjih primerov izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, kot so opredeljeni v naslednjih točkah v odstavku 3.95 Priloge A k ESR 2010:

točke (a), (b) in (g).

Denarni izdatki za končno potrošnjo izključujejo tudi naslednje primere, ki niso del izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev:

točke (a) do (f) odstavka 3.96 Priloge A k ESR 2010, razen za stanovanjske dodatke iz postavke D.632, ki je opredeljena v odstavku 4.109 Priloge A k ESR 2010,

davki na dohodek, ki so opredeljeni v odstavku 4.78 Priloge A k ESR 2010,

dohodek od lastnine, opredeljen v odstavku 4.41 Priloge A k ESR 2010,

dejanski socialni prispevki delodajalcev, opredeljeni v odstavku 4.92 Priloge A k ESR 2010,

„neto premije neživljenjskega zavarovanja“, opredeljene v odstavku 4.112 Priloge A k ESR 2010,

tekoči transferji med gospodinjstvi, opredeljeni v odstavku 4.129 Priloge A k ESR 2010,

kazni in penali, ki jih institucionalnim enotam naložijo sodišča ali nepravi sodni organi, opredeljeni v odstavku 4.132 Priloge A k ESR 2010.

4.   

Denarne transakcije so tiste transakcije, pri katerih udeležene enote plačujejo ali prejemajo plačila ali prevzemajo obveznosti ali prejemajo sredstva, izražena v denarnih enotah. Transakcije, pri katerih ne gre za izmenjavo gotovine, sredstev ali obveznosti, izraženih v denarnih enotah, se štejejo za nedenarne transakcije.


Top