2.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/42

(1)

Ko posamezniki iščejo zaposlitev ali se odločajo o učenju, študiju ali delu, potrebujejo dostop do informacij in orientacije o tem, katere možnosti so na voljo, kako oceniti svoja znanja in spretnosti ter na kakšen način predstaviti informacije o svojih znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah.

(2)

Razlike med opredelitvami, formati dokumentov, jeziki ter metodami ocenjevanja in vrednotenja pomenijo precejšen izziv za posameznike, delodajalce, pristojne organe in telesa. Ti izzivi se pojavljajo predvsem pri gibanju posameznikov med državami, vključno s tretjimi državami, pa tudi pri iskanju nove zaposlitve ali vključitvi v učenje in načrtovanju poklicne poti. Za reševanje teh izzivov so pomembne jasne in široko razširjene informacije, skupno razumevanje ter boljša preglednost znanj in spretnosti ter kvalifikacij.

(3)

Komisija z novim programom znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je sprejela 10. junija 2016, vabi države članice, socialne partnerje, industrijo in druge deležnike k sodelovanju pri desetih ukrepih za izboljšanje kakovosti in pomena pridobivanja znanj in spretnosti, da bi bile te vidnejše in primerljivejše, ter za izboljšanje zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih, zlasti informacij za boljše odločanje o poklicni poti. Pregled okvira Europass je predlagala kot enega od desetih ukrepov, s katerimi bi uspešno dosegli in podprli te cilje.

(4)

Okvir za reševanje izzivov, povezanih z iskanjem zaposlitve, vključitvijo v učenje in načrtovanjem poklicne poti, je bil vzpostavljen z Odločbo št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3). Cilj navedene odločbe je bil doseči večjo preglednost kvalifikacij in usposobljenosti z oblikovanjem mape dokumentov, imenovane „Europass“, ki jo lahko posamezniki uporabljajo prostovoljno. S to odločbo so bili za izvajanje okvira Europass vzpostavljeni tudi nacionalni organi, znani kot nacionalni centri Europass.

(5)

Za uresničitev glavnega cilja okvira Europass je poudarek na orodjih za dokumentiranje znanj in spretnosti ter kvalifikacij. Uporaba teh orodij se je zdaj prek medmrežnega informacijskega sistema Europass močno razširila.

(6)

Nacionalni centri Europass podpirajo uporabnike ter spodbujajo dokumentiranje znanj in spretnosti ter kvalifikacij. Mreža Euroguidance, ki spodbuja evropsko razsežnost pri orientiranju ter zagotavlja visokokakovostne informacije o vseživljenjski orientaciji in nadnacionalni mobilnosti v učne namene, je prav tako prispevala k razvoju zagotavljanja informacij v zvezi z orodji Unije za znanja in spretnosti ter kvalifikacije. Nacionalne koordinacijske točke evropskega ogrodja kvalifikacij podpirajo nacionalne organe pri povezovanju nacionalnih ogrodij ali sistemov kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EOK) ter se osredotočajo na to, da bi to ogrodje približali posameznikom in organizacijam. Zagotoviti bi bilo treba podporo za širšo koordinacijo navedenih nacionalnih storitev, da bi povečali njihov učinek in hkrati upoštevali raznolikost nacionalnih sistemov.

(7)

Komisija je v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 19. decembra 2013 o oceni Europassa navedla, da je naloga nacionalnih centrov Europass glede ozaveščanja o Europassu in zagotavljanja potrebnih informacij zainteresiranim stranem zadovoljiv model za izvajanje Europassa. Vendar je nadalje navedla, da večina orodij okvira Europass še vedno ni dosegla vseh potencialnih uporabnikov in da je imela v smislu geografske pokritosti in starostnih skupin neenakomeren doseg ter da bi z boljšo koordinacijo in povezovanjem storitev za podpiranje orientacije in mobilnosti znotraj okvira Europass omogočili, da bi dosegli več potencialnih uporabnikov.

(8)

Izkušnje kažejo, da Europass uporabljajo digitalno dobro opismenjene družbene skupine, medtem ko prikrajšane skupine, kot so ljudje z nižjo izobrazbo, starejši ali dolgotrajno brezposelni, pogosto ne vedo za Europass in njegova orodja ter zato ne morejo izkoristiti njegovih ugodnosti.

(9)

Mapa Europass je eno izmed orodij in instrumentov, ki so bili za boljšo preglednost in razumevanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij vzpostavljeni na ravni Unije.

(10)

Mapa Europass zajema pet predlog dokumentov. Predloga življenjepisa Europass je standardiziran obrazec, s katerim lahko posamezniki sestavijo svoj življenjepis. Odkar je bil leta 2004 vzpostavljen življenjepis Europass, je bilo na spletu ustvarjenih več kot 100 milijonov življenjepisov Europass. Dve predlogi prilog o kvalifikacijah, tj. priloga k diplomi Europass in priloga k spričevalu Europass, nudita informacije o vsebini in učnih izidih, povezanih s kvalifikacijo, ter o izobraževalnem sistemu države, ki kvalifikacijo izda. Jezikovna izkaznica Europass se uporablja za opisovanje znanja jezikov. Predloga za mobilnost Europass opisuje znanja in spretnosti, pridobljene v tujini z mobilnostjo za učenje ali delo.

(11)

Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2017 (4) zagotavlja skupno referenčno ogrodje za pomoč posameznikom in organizacijam pri primerjavi različnih sistemov kvalifikacij in ravni kvalifikacij v teh sistemih.

(12)

Svet v priporočilu z dne 20. decembra 2012 (5) poziva države članice, naj do leta 2018 v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi ter po lastni presoji vzpostavijo ureditve za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki posameznikom omogoča, da se jim priznajo znanja, spretnosti in kompetence, ki so jih pridobili v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ter da pridobijo polno oziroma po potrebi delno kvalifikacijo.

(13)

Resolucija Sveta z dne 28. maja 2004 o krepitvi politik, sistemov in praks na področju vseživljenjske orientacije določa temeljne cilje politike vseživljenjske orientacije za vse državljane Unije. V resoluciji Sveta z dne 21. novembra 2008 (6) je poudarjen pomen orientiranja za vseživljenjsko učenje.

(14)

Portal o možnostih izobraževanja in kvalifikacijah v Evropi omogoča dostop do informacij o možnostih izobraževanja in kvalifikacijah, ki jih nudijo različni izobraževalni sistemi v Evropi, ter o primerjavi nacionalnih ogrodij kvalifikacij na podlagi EOK.

(15)

Evropska panorama znanj in spretnosti nudi informacije o znanjih in spretnostih za različne poklice in posamezne sektorje, vključno s ponudbo in povpraševanjem na nacionalni ravni.

(16)

Analiza prostih delovnih mest in drugih trendov na trgu dela je uveljavljen način zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih za razumevanje težav, kot so vrzeli v znanjih in spretnostih, pomanjkanje znanj in spretnosti ter neskladja med trgom dela in kvalifikacijami.

(17)

Komisija je v tesnem sodelovanju z državami članicami in deležniki razvila in redno posodablja večjezično Evropsko klasifikacijo spretnosti/kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), katere namen je spodbujati preglednost znanj in spretnosti ter kvalifikacij za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi za namene, povezane z delom. Po primernem testiranju in ob ustreznem upoštevanju stališča držav članic bi lahko Komisija ESCO uporabila v okviru Europassa; uporaba v državah članicah bi potekala na prostovoljni podlagi, potem ko bi jo te testirale in ocenile.

(18)

Evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES), ki je bila vzpostavljena z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta (7), je sodelovalna mreža za izmenjavo informacij in lajšanje interakcij med iskalci zaposlitve in delodajalci. Zagotavlja brezplačno pomoč iskalcem zaposlitve, ki se želijo preseliti v drugo državo, ter pomoč delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce iz drugih držav. S sinergijami in sodelovanjem med portaloma Europass in EURES bi lahko okrepili učinek obeh storitev.

(19)

Procesi na trgu dela, kot so objavljanje prostih delovnih mest, prijavljanje za zaposlitev, ocenjevanje znanj in spretnosti ter zaposlovanje, vse pogosteje potekajo prek spletnih orodij, ki uporabljajo družbene medije, velepodatke in druge tehnologije. Izbor kandidatov poteka z orodji in postopki, ki iščejo informacije o znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah, pridobljenih v formalnih, neformalnih in priložnostnih okoljih.

(20)

Formalno, neformalno in priložnostno učenje trenutno poteka tudi v novih oblikah in okoljih, nudijo pa ga različni ponudniki, zlasti z uporabo digitalnih tehnologij in platform, učenja na daljavo, e-učenja, medsebojnega učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev in prosto dostopnih izobraževalnih virov. Poleg tega se znanja in spretnosti, izkušnje in učni dosežki priznavajo v različnih oblikah, na primer z digitalnimi odprtimi značkami. Digitalne tehnologije se uporabljajo tudi za znanja in spretnosti, pridobljene z neformalnim učenjem, kot sta mladinsko delo in prostovoljstvo.

(21)

Za namene tega sklepa se znanja in spretnosti razumejo v širšem smislu in zajemajo to, kar nekdo ve, razume in zna narediti. Nanašajo se na različne vrste učnih izidov, vključno z znanjem in kompetencami ter sposobnostjo uporabe znanja in strokovnega znanja za izvedbo nalog in reševanje problemov. Poleg priznanega pomena poklicnih znanj in spretnosti se vse bolj priznavajo prečna znanja in spretnosti in „mehke“ spretnosti, kot so kritično mišljenje, skupinsko delo, reševanje problemov in ustvarjalnost ter digitalne ali jezikovne spretnosti, ki so bistven pogoj za osebno in strokovno izpolnitev ter se lahko uporabijo na različnih področjih. Posamezniki bi lahko imeli korist od orodij in svetovanja o ocenjevanju in opisovanju teh ali drugih znanj in spretnosti.

(22)

Tradicionalno so posamezniki predstavili informacije o svojih pridobljenih znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah v življenjepisu in z dokazili, kot so spričevala ali diplome. Zdaj pa so na voljo nova orodja, ki lahko olajšajo predstavitev znanj in spretnosti ter kvalifikacij z uporabo različnih spletnih in digitalnih formatov. Ta nova orodja lahko tudi podpirajo posameznike pri samooceni njihovih znanj in spretnosti, pridobljenih v različnih okoljih.

(23)

Okvir Europass bi se moral odzivati na zdajšnje in prihodnje potrebe. Uporabniki potrebujejo orodja, da lahko dokumentirajo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije. Poleg tega so lahko pri odločanju v zvezi z možnostmi za zaposlitev in izobraževanje koristna orodja za oceno znanj in spretnosti ter samooceno znanj in spretnosti, pa tudi dostop do pomembnih informacij, vključno z informacijami o možnostmi za vrednotenje in orientacijo.

(24)

Orodja Unije za znanja in spretnosti ter kvalifikacije bi bilo treba prilagoditi spreminjajočim se praksam in tehnološkemu napredku, da bodo še naprej relevantni in koristni za uporabnike. To bi bilo med drugim treba doseči z ustvarjanjem inovativnih elementov, kot so interaktivna orodja, urejanje in oblikovanje dokumentov, z zagotovitvijo celovitejših, učinkovitejših in uspešnejših orodij in poenostavitvijo ter s povečano tehnično interoperabilnostjo in sinergijami med povezanimi orodji, tudi tistimi, ki jih razvijejo tretje osebe, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe invalidov. Poleg tega bi se lahko za podpiranje potrjevanja digitalnih dokumentov o znanjih in kvalifikacijah uporabljali ukrepi avtentikacije.

(25)

Okvir Europass, ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 2241/2004/ES, bi bilo zato treba nadomestiti z novim okvirom, ki bo omogočil odzivanje na spreminjajoče se potrebe.

(26)

Novi okvir Europass bi moral izpolniti potrebe in pričakovanja vseh posameznih končnih uporabnikov, kot so učenci, iskalci zaposlitve, vključno z brezposelnimi in delavci, pa tudi drugih upoštevnih deležnikov, kot so delodajalci (zlasti v malih in srednjih podjetjih), gospodarske zbornice, organizacije civilne družbe, karierni svetovalci, zavodi za zaposlovanje, socialni partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinske organizacije, ponudniki mladinskega dela, pristojni nacionalni organi in oblikovalci politik. V njem bi bilo treba upoštevati tudi potrebe državljanov tretjih držav, ki prispejo v Unijo ali v njej prebivajo, da se podpre njihovo vključevanje.

(27)

Okvir Europass bi bilo treba razviti v zadostni meri, da bi se omogočil opis različnih oblik učenja ter znanj in spretnosti, zlasti tistih, ki se pridobijo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja.

(28)

Pri tem bi bilo treba uporabiti pristop, ki je osredotočen na uporabnika, na podlagi povratnih informacij in zbiranja zahtev, vključno z anketami in testiranjem, pri tem pa pozornost nameniti posebnim sedanjim in prihodnjim potrebam ciljnih skupin Europassa. Značilnosti Europassa bi morale zlasti odražati zavezo držav članic in Unije, da bodo invalidom zagotovile enak dostop do trga dela ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij in sistemov. Orodja Europass bi morala biti zaznavna, delujoča, razumljiva in robustnejša, s čimer bi bila dostopnejša za uporabnike, zlasti za invalide.

(29)

Posodobitve in spremembe okvira Europass bi morale potekati v sodelovanju z upoštevnimi deležniki, kot so zavodi za zaposlovanje, karierni svetovalci, izvajalci izobraževanja in usposabljanja in socialni partnerji, kot so sindikati in združenja delodajalcev, ob polnem spoštovanju potekajočega političnega sodelovanja, kot sta bolonjski proces in evropski visokošolski prostor. Za uspešen razvoj in izvajanje okvira Europass je nadvse pomembno konstruktivno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in deležniki.

(30)

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se shranijo in obdelajo v skladu s tem sklepom, bi se morali uporabljati ustrezno pravo Unije o varstvu osebnih podatkov in nacionalni izvedbeni ukrepi. Uporabniki bi morali imeti možnost, da omejijo dostop do svojih osebnih podatkov.

(31)

Sodelovanje v okviru bi moralo biti odprto za članice Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice Unije, pristopne države, države kandidatke in potencialne države kandidatke za pristop k Uniji, in sicer zaradi njihovega dolgotrajnega interesa in sodelovanja z Unijo na tem področju. Sodelovanje bi moralo biti v skladu z ustreznimi določbami v instrumentih, ki urejajo odnose med Unijo in temi državami. Informacije o znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah, zagotovljene prek okvira Europass, pa ne bi smele izhajati samo iz sodelujočih držav, temveč iz širšega nabora držav in izobraževalnih sistemov ter bi morale odražati migracijske tokove iz drugih delov in v druge dele sveta.

(32)

Komisija bi morala zagotoviti dosledno izvajanje in spremljanje tega sklepa prek svetovalne skupine za Europass, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in upoštevnih deležnikov. Svetovalna skupina bi morala po potrebi v sodelovanju z drugimi skupinami zlasti pripraviti strateški pristop k izvajanju in prihodnjem razvoju Europassa ter svetovati o razvoju spletnih orodij, vključno prek testiranja, in o informacijah, pridobljenih prek spletne platforme Europass.

(33)

Sofinanciranje za izvajanje tega sklepa se med drugim zagotovi iz programa Unije „Erasmus+“, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Odbor, ustanovljen z navedeno uredbo, sodeluje pri strateških razpravah glede napredka pri izvajanju Europassa in glede prihodnjega razvoja.

(34)

Ker cilja tega sklepa, in sicer vzpostavitve celovitega in interoperabilnega okvira orodij in informacij, zlasti za nadnacionalne namene zaposlitvene in učne mobilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)

Načeloma bi morale biti obveznosti ter upravna in finančna bremena, ki jih imajo države članice, uravnotežene z vidika stroškov in koristi.

(36)

Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru tega sklepa, bi se morale opreti na strokovno znanje agencij Unije na njihovem področju pristojnosti, zlasti Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja.

(37)

Odločbo št. 2241/2004/ES bi bilo zato treba razveljaviti brez poseganja v veljavnost ali status že izdanih dokumentov Europass. Vse uveljavljene predloge za dokumente Europass bi morali ohraniti v novem okviru do takrat, ko bodo v skladu s tem sklepom narejene potrebne spremembe ali posodobitve. Da bi zagotovili nemoten prehod na spletno platformo Europass, bi moral medmrežni sistem Europass, vzpostavljen z Odločbo št. 2241/2004/ES, še naprej delovati, dokler ne bo vzpostavljena in začela delovati Europass spletna platforma –

(a)

posameznim končnim uporabnikom, kot so učenci, iskalci zaposlitve, delavci in prostovoljci, ter

(b)

upoštevnim deležnikom, kot so izvajalci izobraževanja in usposabljanja, izvajalci svetovanja, delodajalci, javni zavodi za zaposlovanje, socialni partnerji, ponudniki mladinskega dela, mladinske organizacije in oblikovalci politike.

(a)

„priloga k spričevalu“ pomeni dokument, priložen spričevalu poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali poklicnemu spričevalu, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa, da tretjim osebam – zlasti v drugi državi – olajša razumevanje učnih izidov imetnika kvalifikacije ter narave, ravni, okvira, vsebine in statusa končanega izobraževanja in usposabljanja ter pridobljenih znanj in spretnosti;

(b)

„priloga k diplomi“ pomeni dokument, priložen visokošolski diplomi, ki ga izdajo pristojni organi ali telesa, da tretjim osebam – zlasti v drugi državi – olajša razumevanje učnih izidov imetnika kvalifikacije ter narave, ravni, okvira, vsebine in statusa končanega izobraževanja in usposabljanja ter pridobljenih znanj in spretnosti;

(c)

„priloge Europass“ pomeni sklop dokumentov, kot so priloge k diplomi in priloge k spričevalu, ki jih izdajo pristojni organi ali telesa;

(d)

„orientiranje“ pomeni neprekinjen proces, ki posameznikom omogoča, da s pomočjo niza individualnih in kolektivnih dejavnosti opredelijo svoje sposobnosti, znanja in spretnosti ter interese, sprejemajo odločitve o izobrazbi, usposabljanju in poklicu ter upravljajo svojo individualno življenjsko pot na področju učenja, dela in v drugih okoljih, v katerih se te sposobnosti, znanja in spretnosti pridobivajo ali uporabljajo;

(e)

„evropska razsežnost pri orientiranju“ pomeni sodelovanje in podporo na ravni Unije za krepitev politik, sistemov in praks za orientiranje v Uniji;

(f)

„kvalifikacija“ pomeni uradni rezultat postopka ocenjevanja in vrednotenja, ki se pridobi, ko pristojni organ ali telo določi, da je posameznik dosegel učne izide glede na dane standarde;

(g)

„ocenjevanje znanj in spretnosti“ pomeni postopek ali metodo, ki se uporablja za ocenjevanje, merjenje in morebitno opisovanje znanj in spretnosti posameznikov, pridobljenih v formalnih, neformalnih ali priložnostnih okoljih, s samoocenjevanjem ali ocenjevanjem, ki ga potrdi tretja stran, ali z obojim;

(h)

„samoocenjevanje znanj in spretnosti“ pomeni proces, ko posameznik pri sistematičnem razmisleku o svojem znanju in spretnostih upošteva uveljavljen opis znanj in spretnosti;

(i)

„zbiranje podatkov o znanju in spretnostih“ pomeni razpoložljive kvantitativne ali kvalitativne analize zbranih podatkov o znanjih in spretnostih iz obstoječih virov v zvezi s trgom dela in ustreznih učnih možnosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja, ki lahko pripomorejo k orientiranju in svetovanju, postopkom zaposlovanja ter izbiri izobraževanja, usposabljanja in poklicnih poti;

(j)

„avtentikacijske storitve“ pomeni tehnične procese, kot so elektronski podpisi in avtentikacija spletišč, ki uporabnikom omogočajo, da preverijo informacije, na primer o svoji identiteti, prek Europassa;

(k)

„tehnična interoperabilnost“ pomeni zmožnost vzajemnega delovanja sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, da se omogoči izmenjava informacij, pridobljenih na podlagi dogovora vseh strani in lastnikov informacij;

(l)

„vrednotenje“ pomeni postopek, v katerem pristojni organ ali telo potrdi, da je posameznik glede na določene standarde dosegel učne izide, vključno s tistimi, ki jih je pridobil v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, ter ki vsebuje štiri različne faze, in sicer opredelitev, dokumentiranje, ocenjevanje in certifikacijo rezultatov ocenjevanja v obliki polne kvalifikacije, kreditnih točk ali delne kvalifikacije, po potrebi in v skladu z nacionalnimi okoliščinami;

(m)

„odprti standardi“ pomeni tehnične standarde, oblikovane v procesu sodelovanja, ki jih za prosto uporabo objavi katera od zainteresiranih strani;

(n)

„spletna platforma“ pomeni spletno aplikacijo, ki zagotavlja informacije in orodja za končne uporabnike in jim omogoča, da na spletu opravijo specifične naloge;

(o)

„osebni podatki“ pomeni kakršne koli informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo.

(a)

dokumentiranje in opisovanje osebnih podatkov v različnih oblikah, vključno s predlogami življenjepisa;

(b)

dokumentiranje in opisovanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, pridobljenih z delovnimi in učnimi izkušnjami, vključno z mobilnostjo in prostovoljstvom;

(c)

ocenjevanje znanj in spretnosti ter samoocenjevanje znanj in spretnosti;

(d)

dokumentiranje učnih izidov kvalifikacij, vključno s predlogami priloge Europass iz člena 5.

(a)

možnostih izobraževanja;

(b)

kvalifikacijah in ogrodjih ali sistemih kvalifikacij;

(c)

možnostih za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja;

(d)

praksah priznavanja in relevantni zakonodaji v različnih državah, vključno s tretjimi državami;

(e)

službah, ki ponujajo orientacijo za čezmejno učno mobilnost in načrtovanje poklicne poti;

(f)

zbiranje podatkov o znanjih in spretnostih v okviru ustreznih dejavnosti in agencij na ravni Unije po področjih pristojnosti;

(g)

informacije o znanjih in spretnostih ter kvalifikacijah, ki bi ustrezale posebnim potrebam državljanov tretjih držav, ki zakonito prispejo v Unijo ali v njej prebivajo, da se podpre njihovo vključevanje.

(a)

zagotavlja razpoložljivost in visoko kakovost informacij na ravni Unije ali povezave do teh razpoložljivih informacij, kot je določeno v členu 3(2);

(b)

razvije, testira in po potrebi posodobi spletno platformo Europass, vključno z odprtimi standardi, v skladu s potrebami uporabnikov in tehnološkim napredkom ter spremembami na trgu dela in v ponudbi izobraževanja in usposabljanja;

(c)

sproti dopolnjuje in po potrebi vključuje najnovejši tehnološki razvoj, ki lahko izboljša dostopnost Europassa za starejše in invalide;

(d)

zagotavlja, da razvoj ali posodabljanje spletne platforme Europass, vključno z odprtimi standardi, podpirata doslednost informacij in izkazujeta jasno dodano vrednost;

(e)

zagotavlja, da so vsa spletna orodja, zlasti orodja za ocenjevanje in samoocenjevanje, v celoti preskušena in da je njihova kakovost zagotovljena; in

(f)

v skladu s potrebami uporabnikov zagotavlja kakovost in spremlja učinkovitost spletne platforme Europass, vključno s spletnimi orodji.

(a)

zagotavlja dejavno sodelovanje in udeležbo držav članic pri strateškem načrtovanju, vključno z določitvijo in usmerjanjem strateških ciljev, zagotavljanju kakovosti in financiranju, in ustrezno upošteva njihova stališča;

(b)

zagotavlja dejavno sodelovanje in udeležbo držav članic pri razvoju, testiranju, posodabljanju in ocenjevanju spletne platforme Europass, vključno z odprtimi standardi, in ustrezno upošteva njihova stališča;

(c)

zagotavlja, da so na ravni Unije upoštevni deležniki vključeni v izvajanje in ocenjevanje tega sklepa;

(d)

organizira učne dejavnosti in izmenjavo najboljše prakse med državami članicami ter, kjer je primerno, omogoča medsebojno strokovno svetovanje na zahtevo držav članic; in

(e)

zagotavlja, da se na ravni Unije izvaja učinkovito spodbujanje, orientiranje in informiranje, da se dosežejo upoštevni uporabniki in deležniki, vključno z invalidi;

(a)

koordinirajo dejavnosti v zvezi z izvajanjem spletnih orodij;

(b)

spodbujajo uporabo in krepijo ozaveščenost in prepoznavnost Europassa;

(c)

promovirajo in zagotavljajo informacije o službah, ki ponujajo orientacijo glede čezmejne učne mobilnosti in načrtovanja poklicne poti, vključno, če je potrebno, z individualnimi storitvami orientiranja;

(d)

dajejo na voljo informacije o učnih priložnostih, kvalifikacijah in praksah priznavanja na spletni platformi Europass, vključno prek povezav do ustreznih nacionalnih spletišč;

(e)

v dejavnosti, ki so v njihovi pristojnosti, vključujejo deležnike iz vseh upoštevnih sektorjev in spodbujajo sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki.