20.12.2016

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/37

---

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/2249

z dne 3. novembra 2016

o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)

(prenovitev)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1, 14.3 in 26.4 Statuta,

ob upoštevanju prispevka Razširjenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v skladu z drugo in tretjo alineo člena 46.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Smernica ECB/2010/20 (1) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, je treba navedeno smernico zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	Za Evropski sistem centralnih bank (ESCB) veljajo obveznosti poročanja v skladu s členom 15 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB).

(3)	V skladu s členom 26.3 Statuta ESCB pripravi Izvršilni odbor konsolidirano bilanco stanja ESCB za potrebe analiz in upravljanja.

(4)	V skladu s členom 26.4 Statuta ESCB sprejme Svet ECB za uporabo člena 26 potrebna pravila za standardiziranje računovodstva in poročanja o poslovanju nacionalnih centralnih bank (NCB).

(5)	Razkritje, ki se nanaša na eurobankovce v obtoku, obrestovanje neto terjatev/obveznosti znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, in denarne prihodke, je treba harmonizirati v objavljenih letnih računovodskih izkazih posameznih NCB –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej smernici:

(a)	„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)	„računovodski nameni in nameni finančnega poročanja Eurosistema“ pomenijo namene, za katere ECB pripravlja računovodske izkaze iz Priloge I v skladu s členoma 15 in 26 Statuta ESCB;

(c)	„poročevalec“ pomeni ECB ali NCB;

(d)	„datum četrtletnega prevrednotenja“ pomeni datum zadnjega koledarskega dne v četrtletju;

(e)	„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni 12-mesečno obdobje od datuma, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;

(f)	„ključ za razdelitev bankovcev“ pomeni odstotke, dobljene tako, da se upošteva delež ECB v celotni izdaji eurobankovcev in delež NCB v tej celoti pomnoži s ključem za vpis kapitala, v skladu s Sklepom ECB/2010/29 (2);

(g)	„konsolidacija“ pomeni računovodski proces, s katerim se finančni podatki več različnih pravnih subjektov združijo, kakor da pripadajo enemu subjektu;

(h)

„kreditna institucija“ pomeni: (a) kreditno institucijo v smislu člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je predmet pregleda, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa.

2.   Opredelitve drugih tehničnih pojmov, ki se uporabljajo v tej smernici, so navedene v Prilogi II.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta smernica se uporablja za ECB in NCB za računovodske namene in namene finančnega poročanja Eurosistema.

2.   Področje uporabe te smernice je omejeno na ureditev računovodstva in finančnega poročanja Eurosistema, ki jo določa Statut ESCB. Posledično se ne uporablja za nacionalna poročila in računovodske izkaze NCB. Da bi dosegli skladnost in primerljivost med ureditvijo Eurosistema in nacionalnimi ureditvami, se priporoča, da NCB, kolikor je mogoče, upoštevajo pravila, določena v tej smernici, za svoja nacionalna poročila in računovodske izkaze.

Člen 3

Kakovostne značilnosti

Uporabljajo se naslednje kakovostne značilnosti:

1.

ekonomska realnost in preglednost: računovodske metode in finančno poročanje odsevajo ekonomsko realnost, so pregledne in upoštevajo kakovostne značilnosti razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. Transakcije se evidentirajo in prikažejo v skladu z njihovo vsebino in ekonomsko realnostjo in ne samo v skladu z njihovo pravno obliko;

2.

previdnost: vrednotenje sredstev in obveznosti ter priznavanje prihodkov se izvede previdno. V okviru te smernice to pomeni, da se nerealizirani dobiček v izkazu poslovnega izida ne priznava kot prihodek, temveč se evidentira neposredno na računu prevrednotenja, in da se nerealizirana izguba ob koncu leta izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja. Skrite rezerve ali namerno napačno navajanje postavk v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida niso skladni s predpostavko previdnosti;

3.	pomembnost: odstopanja od računovodskih pravil, vključno s tistimi, ki vplivajo na izračun izkazov poslovnega izida posameznih NCB in ECB, so dovoljena samo, če se lahko zanje utemeljeno šteje, da so v celotnem okviru in predstavitvi računovodskih izkazov poročevalca nepomembna;

4.	doslednost in primerljivost: merila za vrednotenje bilance stanja in priznavanje prihodkov se uporabljajo dosledno v smislu enotnosti in kontinuiranosti pristopa znotraj Eurosistema, da se zagotovi primerljivost podatkov v računovodskih izkazih.

Člen 4

Temeljne računovodske predpostavke

Uporabljajo se naslednje temeljne računovodske predpostavke:

1.	načelo časovne neomejenosti delovanja: izkazi se pripravijo na podlagi načela časovne neomejenosti delovanja;

2.	načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka: prihodki in stroški se priznajo v obračunskem obdobju, v katerem so zasluženi oziroma povzročeni, in ne v obdobju, v katerem so prejeti oziroma plačani;

3.

dogodki po datumu bilance stanja: sredstva in obveznosti se prilagodijo glede na dogodke, ki se zgodijo med datumom letne bilance stanja in datumom, ko pristojni organi odobrijo računovodske izkaze, če ti vplivajo na stanje sredstev ali obveznosti na datum bilance stanja. V primeru dogodkov, ki se zgodijo po datumu bilance stanja in ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, vendar pa so tako pomembni, da bi njihovo nerazkritje lahko vplivalo na zmožnost uporabnikov računovodskih izkazov, da oblikujejo ustrezne ocene in odločitve, se sredstva in obveznosti ne prilagodijo, se pa ti dogodki razkrijejo.

Člen 5

Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla in pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave

1.   Pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla se uporablja kot osnova za evidentiranje transakcij v tuji valuti, finančnih instrumentov v tuji valuti in pripadajočih časovnih razmejitev. Za izvajanje tega pristopa sta bili pripravljeni dve različni tehniki:

(a)	„standardni pristop“, kakor je določen v poglavjih III in IV ter Prilogi III, in

(b)	„alternativni pristop“, kakor je določen v Prilogi III.

2.   Transakcije z vrednostnimi papirji, vključno z lastniškimi instrumenti, v tuji valuti se lahko še naprej evidentirajo v skladu s pristopom evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave. S tem povezane natečene obresti, vključno s premijami ali diskonti, se evidentirajo dnevno od datuma promptne poravnave.

3.   Posamezne NCB lahko za evidentiranje posameznih transakcij, finančnih instrumentov in pripadajočih časovnih razmejitev v eurih uporabljajo pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum sklenitve posla ali pristop evidentiranja poslovnih dogodkov na datum plačila/poravnave.

4.   Razen računovodskih prilagoditev ob koncu četrtletja in ob koncu leta ter postavk, ki so razkrite v rubrikah „druga sredstva“ in „druge obveznosti“, zneski, predstavljeni kot del dnevnega finančnega poročanja za namene finančnega poročanja Eurosistema, prikazujejo samo denarne tokove v postavkah bilance stanja. Ob koncu četrtletja in ob koncu leta se v knjigovodsko vrednost vrednostnih papirjev vključi tudi amortizacija.

Člen 6

Priznavanje sredstev in obveznosti

Finančno ali drugo sredstvo ali obveznost se prizna v bilanci stanja poročevalca samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.	verjetno je, da bo katera koli prihodnja ekonomska korist v zvezi s sredstvom ali obveznostjo pritekala k poročevalcu ali od njega odtekala;

2.	vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo so bili v bistvenem delu preneseni na poročevalca;

3.	nabavno vrednost ali vrednost sredstev za poročevalca ali znesek obveznosti je mogoče zanesljivo izmeriti.

POGLAVJE II

SESTAVA IN PRAVILA VREDNOTENJA BILANCE STANJA

Člen 7

Sestava bilance stanja

Sestava bilance stanja ECB in posameznih NCB za namene finančnega poročanja Eurosistema temelji na strukturi, določeni v Prilogi IV.

Člen 8

Rezervacije za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata

Ob upoštevanju narave dejavnosti NCB lahko NCB v svoji bilanci stanja oblikuje rezervacije za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata. NCB odloči o velikosti in uporabi rezervacij na podlagi obrazložene ocene izpostavljenosti NCB tem tveganjem.

Člen 9

Pravila vrednotenja bilance stanja

1.   Za vrednotenje bilance stanja se uporabljajo tekoči tržni tečaji in cene, razen če je v Prilogi IV določeno drugače.

2.   Prevrednotenje zlata, instrumentov v tuji valuti, vrednostnih papirjev (razen vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, netržnih vrednostnih papirjev in vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, ki se evidentirajo po odplačni vrednosti) in finančnih instrumentov, tako bilančnih kot zabilančnih, se izvede na datum četrtletnega prevrednotenja po srednjih tržnih tečajih in cenah. To poročevalcem ne preprečuje, da pogosteje prevrednotijo svoje portfelje za interne namene, če med četrtletjem poročajo postavke v svojih bilancah stanja samo po transakcijski vrednosti.

3.   Pri zlatu se razlike zaradi spremembe cene in tečaja ne obravnavajo različno, temveč se evidentira ena sama razlika zaradi prevrednotenja zlata, ki temelji na ceni določene enote teže zlata v eurih, pridobljeni na osnovi tečaja EUR/USD na datum četrtletnega prevrednotenja. Za tuje valute, kar vključuje bilančne in zabilančne transakcije, se prevrednotenje izvaja za vsako valuto posebej. Za namene tega člena se imetja posebnih pravic črpanja, vključno z imetji v posameznih določenih tujih valutah, ki so osnova košarici valut za posebne pravice črpanja, obravnavajo kot eno imetje. Za vrednostne papirje se prevrednotenje izvaja po posameznih kodah, tj. enaka mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja/tip, morebitne vgrajene opcije pa se za potrebe vrednotenja ne ločijo. Vrednostni papirji, ki so v imetju za namene denarne politike ali so vključeni v postavko „druga finančna sredstva“ ali „razno“, se obravnavajo kot ločeno imetje.

4.   Vknjižbe prevrednotenja se stornirajo ob koncu naslednjega četrtletja, razen nerealizirane izgube, ki se ob koncu leta izkaže v izkazu poslovnega izida; vse transakcije med četrtletjem se poročajo po transakcijskih cenah in tečajih.

5.   Tržni vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se obravnavajo kot ločeno imetje in se vrednotijo po tržni ceni ali po odplačni vrednosti (ki je predmet oslabitve), odvisno od vidikov denarne politike.

6.   Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se obravnavajo kot ločeno imetje in se vrednotijo po odplačni vrednosti (ki je predmet oslabitve). Enako se obravnavajo netržni vrednostni papirji. Vrednostni papirji, razvrščeni med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, se lahko prodajo pred zapadlostjo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	če se prodana količina v primerjavi s skupnim zneskom portfelja vrednostnih papirjev, razvrščenih med tiste, ki so v imetju do zapadlosti, šteje za zanemarljivo;

(b)	če se vrednostni papirji prodajo v enem mesecu pred datumom zapadlosti;

(c)	v izjemnih okoliščinah, kot je znatno poslabšanje izdajateljeve kreditne sposobnosti.

Člen 10

Povratne transakcije

1.   Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o začasni prodaji, se evidentira kot prejeti zavarovani depozit na strani obveznosti v bilanci stanja, medtem ko postavka, ki predstavlja zavarovanje, ostane na strani sredstev v bilanci stanja. Prodane vrednostne papirje, ki se ponovno odkupijo v skladu s pogodbami o začasni prodaji, obravnava poročevalec, ki jih mora odkupiti, kakor da so zadevna sredstva še vedno del portfelja, iz katerega so bila prodana.

2.   Povratna transakcija, ki se opravi v skladu s pogodbo o začasnem nakupu, se evidentira kot dano zavarovano posojilo na strani sredstev v bilanci stanja v višini zneska posojila. Vrednostni papirji, pridobljeni v skladu s pogodbami o začasnem nakupu, se ne prevrednotijo, morebiten dobiček ali izguba iz tega naslova pa se ne izkaže v izkazu poslovnega izida poročevalca, ki posoja sredstva.

3.   Pri transakcijah posojanja vrednostnih papirjev ti ostanejo v bilanci stanja prenosnika. Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, pri katerih se zavarovanje zagotovi v obliki gotovine, se evidentirajo na enak način, kot je predpisano za posle začasne prodaje. Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, pri katerih se zavarovanje zagotovi v obliki vrednostnih papirjev, se evidentirajo v bilanci stanja samo, kadar:

(a)	se gotovina izmenja kot del postopka poravnave in

(b)	gotovina ostane na računu tistega, ki posoja ali si izposoja.

Prevzemnik izkaže obveznost za povratni prenos vrednostnih papirjev, če so bili vrednostni papirji medtem prodani.

4.   Zavarovane transakcije z zlatom se obravnavajo kot pogodbe o začasni prodaji. Tokovi zlata, povezani s temi zavarovanimi transakcijami, se ne evidentirajo v računovodskih izkazih, razlika med promptno in terminsko ceno transakcije pa se časovno razmeji.

5.   Povratne transakcije, izvedene v skladu s programom avtomatiziranega posojanja vrednostnih papirjev (kar vključuje transakcije posojanja vrednostnih papirjev), se evidentirajo v bilanci stanja najmanj ob koncu obravnavanega obdobja, če je zavarovanje predloženo v obliki gotovine na računu ustrezne NCB ali ECB in ta gotovina še ni investirana.

Člen 11

Tržni lastniški instrumenti

1.   Ta člen se uporablja za tržne lastniške instrumente, tj. delnice ali delniške sklade, ne glede na to, ali transakcije izvede neposredno poročevalec ali njegov posrednik, razen dejavnosti, izvedenih za pokojninske sklade, udeležb v drugih družbah, naložb v odvisne družbe ali pomembnih deležev.

2.   Lastniški instrumenti, denominirani v tujih valutah in razkriti v rubriki „druga sredstva“, ne predstavljajo dela celotne valutne pozicije, ampak so del ločenega valutnega imetja. Izračun s tem povezanih pozitivnih in negativnih tečajnih razlik se izvede z metodo neto povprečne nabavne vrednosti ali z metodo povprečne nabavne vrednosti.

3.   Prevrednotenje lastniških portfeljev se izvede v skladu s členom 9(3). Prevrednotenje se izvaja po posameznih postavkah. Za delniške sklade se cenovno prevrednotenje izvede na neto osnovi in ne po posameznih delnicah. Med različnimi delnicami ali različnimi delniškimi skladi ni netiranja.

4.   Transakcije se evidentirajo v bilanci stanja po transakcijski ceni.

5.   Posredniška provizija se lahko evidentira kot transakcijski strošek, vključen v nabavno vrednost sredstev, ali kot izdatek v izkazu poslovnega izida.

6.   Znesek kupljene dividende se vključi v nabavno vrednost lastniškega instrumenta. Na presečni datum dividende se lahko znesek kupljene dividende obravnava kot ločena postavka, dokler izplačilo dividende še ni prejeto.

7.   Časovne razmejitve na dividende se ne knjižijo ob koncu obdobja, saj so že izkazane v tržni ceni lastniških instrumentov, razen lastniških vrednostnih papirjev, v katerih ceno ni vključena pravica do izplačila dividend.

8.   Nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa za obstoječe delničarje se ob njihovi izdaji obravnavajo kot ločeno sredstvo. Strošek pridobitve se izračuna na podlagi obstoječih povprečnih nabavnih vrednosti za to delnico, izvršilne cene za novo pridobitev ter razmerja med obstoječimi in novimi delnicami. Alternativno lahko cena pravice prednostnega nakupa temelji na vrednosti te pravice na trgu, obstoječi povprečni nabavni vrednosti delnice in tržni ceni delnice pred novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa.

Člen 12

Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnih papirjih z izvedenimi finančnimi instrumenti

1.   Varovanje pred obrestnim tveganjem pri vrednostnem papirju z izvedenim finančnim instrumentom pomeni določitev izvedenega finančnega instrumenta tako, da se s spremembo njegove poštene vrednosti kompenzira pričakovana sprememba poštene vrednosti pred tveganjem varovanega vrednostnega papirja, ki se lahko pripiše gibanjem obrestne mere.

2.   Varovani instrument in instrument za varovanje pred tveganji se priznata in obravnavata v skladu s splošnimi določbami, pravili vrednotenja, zahtevami za priznavanje prihodkov in posebnimi zahtevami za posamezen tak instrument, določenimi v tej smernici.

3.   Z odstopanjem od členov 3(2) in 9(4), člena 15(1) in (2), člena 16(1)(b) in (2)(d) ter člena 17(2) se lahko za vrednotenje varovanega vrednostnega papirja in izvedenega finančnega instrumenta za varovanje pred tveganjem uporabijo naslednje alternativne obravnave:

(a)

Vrednostni papir in izvedeni finančni instrument se prevrednotita, v bilanci stanja pa se prikaže njuna tržna vrednost ob koncu vsakega četrtletja. Za neto znesek nerealiziranega dobička ali izgube pri varovanih instrumentih in instrumentih za varovanje pred tveganjem se uporabi naslednji način asimetričnega vrednotenja: (i) neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, priporoča pa se, da se amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta, in (ii) neto nerealiziran dobiček se knjiži na računu prevrednotenja in stornira na naslednji datum prevrednotenja.

(b)

Varovanje pred tveganjem za vrednostni papir, ki je že v lasti: če je povprečna nabavna vrednost varovanega vrednostnega papirja drugačna od tržne cene vrednostnega papirja ob začetku varovanja pred tveganjem, se uporabi naslednja obravnava: (i) nerealizirani dobiček pri vrednostnem papirju na ta datum se knjiži na račun prevrednotenja, nerealizirana izguba pa se izkaže v izkazu poslovnega izida, in (ii) za spremembe tržne vrednosti po datumu začetka razmerja varovanja pred tveganjem se uporabijo določbe točke (a).

(c)	Priporoča se, da se stanje neamortiziranih premij in diskontov na datum vzpostavitve varovanja pred tveganjem amortizira med preostalim obdobjem do zapadlosti varovanega instrumenta.

4.   Kadar se obračunavanje varovanja pred tveganjem prekine, se vrednostni papir in izvedeni finančni instrument, ki sta ostala v poslovnih knjigah poročevalca, od datuma prekinitve vrednotita kot samostojna instrumenta v skladu s splošnimi pravili v tej smernici.

5.   Alternativna obravnava iz odstavka 3 se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

Ob začetku varovanja pred tveganjem obstaja uradna dokumentacija o razmerju varovanja pred tveganjem in cilju obvladovanja tveganja ter strategiji izvajanja varovanja pred tveganjem. Ta dokumentacija mora vsebovati vse naslednje elemente: (i) opredelitev izvedenega finančnega instrumenta, ki se uporabi kot instrument za varovanje pred tveganjem; (ii) opredelitev z njim povezanega vrednostnega papirja, varovanega pred tveganjem, in (iii) oceno učinkovitosti izvedenega finančnega instrumenta pri kompenzaciji izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti vrednostnega papirja, ki nastanejo zaradi obrestnega tveganja.

(b)

Za varovanje pred tveganjem se pričakuje, da je zelo učinkovito in da je učinkovitost varovanja pred tveganjem mogoče zanesljivo izmeriti. Oceniti je treba prospektivno in retrospektivno učinkovitost. Priporoča se: (i) da se izmeri prospektivna učinkovitost s primerjanjem preteklih sprememb poštene vrednosti varovane postavke s preteklimi spremembami poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem ali s prikazom visoke statistične korelacije med pošteno vrednostjo varovane postavke in pošteno vrednostjo instrumenta za varovanje pred tveganjem; in (ii) da se izkaže retrospektivna učinkovitost, če je razmerje med dejanskim dobičkom/izgubo pri varovani postavki in dejansko izgubo/dobičkom pri instrumentu za varovanje pred tveganjem med 80 % in 125 %.

6.   Pri varovanju pred tveganjem za skupino vrednostnih papirjev velja naslednje: vrednostni papirji s podobno obrestno mero se lahko združijo in varujejo pred tveganjem kot skupina samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	vrednostni papirji imajo podobno trajanje;

(b)	skupina vrednostnih papirjev prospektivno in retrospektivno ustreza testu učinkovitosti;

(c)	pričakuje se, da bo sprememba poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanemu tveganju za vsak vrednostni papir v skupini, približno sorazmerna skupni spremembi poštene vrednosti, ki se lahko pripiše varovanemu tveganju za to skupino vrednostnih papirjev.

Člen 13

Sintetični instrumenti

1.   Instrumenti, kombinirani v sintetični instrument, se priznavajo in obravnavajo ločeno od drugih instrumentov, v skladu s splošnimi določbami, pravili vrednotenja, zahtevami za priznavanje prihodkov in posebnimi zahtevami za posamezen tak instrument, določenimi v tej smernici.

2.   Z odstopanjem od člena 3(b) ter členov 9(4), 15(1) in 17(2) se lahko za vrednotenje sintetičnih instrumentov uporabijo naslednje alternativne obravnave:

(a)

nerealizirani dobiček in izguba pri instrumentih, kombiniranih v sintetični instrument, se netira ob koncu leta. V tem primeru se neto nerealizirani dobiček evidentira na računu prevrednotenja. Neto nerealizirana izguba se izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;

(b)	vrednostni papirji, ki so del sintetičnega instrumenta, niso del celotnega imetja teh vrednostnih papirjev, ampak so del ločenega imetja;

(c)	nerealizirana izguba, ki se izkaže v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, in ustrezen nerealizirani dobiček se ločeno amortizirata v naslednjih letih.

3.   Če eden od instrumentov v kombinaciji poteče, se proda, ukine ali izvrši, poročevalec z učinkom za naprej preneha z alternativno obravnavo iz odstavka 2, morebitni neamortizirani prihodki prevrednotenja, knjiženi v dobro v izkazu poslovnega izida v preteklih letih, pa se nemudoma stornirajo.

4.   Alternativna obravnava iz odstavka 2 se lahko uporabi samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	posamezni instrumenti se vodijo in njihova donosnost se vrednoti kot en kombiniran instrument, bodisi na podlagi strategije obvladovanja tveganj ali na podlagi investicijske strategije;

(b)	pri začetnem priznanju so posamezni instrumenti strukturirani in določeni kot sintetični instrument;

(c)	uporaba alternativne obravnave odpravi ali občutno zmanjša nedoslednost vrednotenja (neusklajeno vrednotenje), ki bi nastalo z uporabo splošnih pravil, določenih v tej smernici, na ravni posameznih instrumentov;

(d)	razpoložljivost uradne dokumentacije omogoča preveritev, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b) in (c).

Člen 14

Bankovci

1.   Za izvajanje člena 49 Statuta ESCB se bankovci drugih držav članic, katerih valuta je euro, ki jih ima posamezna NCB, ne evidentirajo kot bankovci v obtoku, temveč kot stanja znotraj Eurosistema. Postopek za obravnavanje bankovcev drugih držav članic, katerih valuta je euro, je naslednji:

(a)	NCB, ki prejme bankovce v enotah nacionalnih valut euroobmočja, ki so jih izdale druge NCB, dnevno obvešča NCB izdajateljico o vrednosti vplačanih bankovcev za menjavo, razen če je posamezna dnevna količina majhna. NCB izdajateljica plača NCB prejemnici ustrezen znesek prek sistema TARGET2; in

(b)	podatki o „bankovcih v obtoku“ v poslovnih knjigah NCB izdajateljice se prilagodijo ob prejetju zgoraj navedenega obvestila.

2.   Znesek „bankovcev v obtoku“ v bilancah stanja posameznih NCB je rezultat treh komponent:

(a)

neprilagojene vrednosti eurobankovcev v obtoku, vključno z bankovci v enotah nacionalnih valut euroobmočja v letu prehoda na eurogotovino za NCB, ki sprejme euro, ki se izračuna v skladu z eno od naslednjih dveh metod:   Metoda A: B = P – D – N – S   Metoda B: B = I – R – N Pri tem velja: B je neprilagojena vrednost „bankovcev v obtoku“; P je vrednost bankovcev, proizvedenih ali prejetih od tiskarne ali drugih NCB; D je vrednost uničenih bankovcev; N je vrednost nacionalnih bankovcev NCB izdajateljice, ki jih imajo druge NCB (o njih je bila obveščena, vendar še niso bili repatriirani); I je vrednost bankovcev, danih v obtok; R je vrednost prejetih bankovcev; S je vrednost bankovcev na zalogi/v trezorju;

(b)	minus znesek neobrestovane terjatve do banke, ki vodi program razširjene skrbniške hrambe, pri prenosu lastništva bankovcev, ki so povezani s tem programom;

(c)	plus ali minus znesek prilagoditev, ki izhajajo iz uporabe ključa za razdelitev bankovcev.

POGLAVJE III

PRIZNAVANJE PRIHODKOV

Člen 15

Priznavanje prihodkov

1.   Za priznavanje prihodkov se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	realizirani dobiček in realizirana izguba se izkažeta v izkazu poslovnega izida;

(b)	nerealizirani dobiček se ne prizna kot prihodek, ampak se evidentira neposredno na računu prevrednotenja;

(c)	ob koncu leta se nerealizirana izguba izkaže v izkazu poslovnega izida, če presega predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na ustreznem računu prevrednotenja;

(d)	nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme novega nerealiziranega dobička;

(e)	nerealizirana izguba pri enem vrednostnem papirju, valuti ali imetju v zlatu se ne netira z nerealiziranim dobičkom pri drugih vrednostnih papirjih, valutah ali zlatu;

(f)	ob koncu leta se izguba zaradi oslabitve izkaže v izkazu poslovnega izida in se v naslednjih letih ne stornira, razen če se oslabitev zniža in se to znižanje lahko poveže z dogodkom, ki ga je mogoče opazovati in ki je nastopil po tem, ko je bila oslabitev prvič evidentirana.

2.   Premije ali diskonti, ki izhajajo iz izdanih in kupljenih vrednostnih papirjev, se izračunajo in prikažejo kot del obrestnih prihodkov ter se amortizirajo med preostalim pogodbenim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev po linearni metodi ali po metodi notranje stopnje donosa. Metoda notranje stopnje donosa pa je obvezna za diskontirane vrednostne papirje, ki imajo ob pridobitvi preostalo zapadlost daljšo od enega leta.

3.   Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti, npr. obveznosti iz naslova obresti in amortizirane premije/diskonti v tuji valuti, se izračunajo in evidentirajo na računih dnevno, na podlagi zadnjih razpoložljivih tečajev. Časovne razmejitve za finančna sredstva in obveznosti v eurih se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj četrtletno. Časovne razmejitve za druge postavke se izračunajo in evidentirajo na računih vsaj letno.

4.   Ne glede na pogostost izračunavanja časovnih razmejitev, vendar ob upoštevanju izjem iz člena 5(4), poročevalci med četrtletjem poročajo podatke po transakcijski vrednosti.

5.   Časovne razmejitve v tujih valutah se preračunajo po deviznem tečaju na datum evidentiranja in vplivajo na valutno pozicijo.

6.   Na splošno se lahko za izračun časovnih razmejitev med letom uporablja lokalna praksa, tj. izračunajo se lahko do zadnjega poslovnega dneva ali do zadnjega koledarskega dneva četrtletja. Ob koncu leta pa je obvezni referenčni datum 31. december.

7.   Valutni odlivi, zaradi katerih se spremeni imetje posamezne valute, lahko povzročijo realizirane pozitivne ali negativne tečajne razlike.

Člen 16

Stroški transakcij

1.   Za stroške transakcij se uporabljajo naslednja splošna pravila:

(a)	pri zlatu, instrumentih v tuji valuti in vrednostnih papirjih se za izračun stroškov pridobitve prodanih postavk dnevno uporablja metoda povprečne nabavne vrednosti, pri čemer se upošteva vpliv gibanja deviznega tečaja in/ali cen;

(b)	povprečna nabavna vrednost sredstva ali obveznosti se zmanjša ali poveča za nerealizirano izgubo, izkazano v izkazu poslovnega izida ob koncu leta;

(c)	ob pridobitvi kuponskih vrednostnih papirjev se znesek kupljenega kuponskega prihodka obravnava kot ločena postavka. Pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se vključi v imetje te valute, ne vpliva pa na povprečno nabavno vrednost vrednostnega papirja ali zadevne valute.

2.   Za vrednostne papirje se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije se evidentirajo po transakcijski ceni in knjižijo v računovodskih izkazih po čisti ceni;

(b)	provizije za skrbništvo in upravljanje, provizije za tekoče račune in drugi posredni stroški se ne štejejo za transakcijske stroške in se vključijo v izkaz poslovnega izida. Ne obravnavajo se kot del povprečne nabavne vrednosti posameznega sredstva;

(c)	prihodki se evidentirajo v bruto znesku, pri tem pa se vračljivi odbitni davek in drugi davki knjižijo ločeno;

(d)

za izračun povprečne nakupne vrednosti vrednostnega papirja: (i) se vsi nakupi med dnevom po nabavni ceni dodajo imetju predhodnega dne, da se izračuna nova tehtana povprečna nabavna vrednost, preden se upoštevajo prodaje istega dne; ali (ii) se lahko upoštevajo posamezni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev po vrstnem redu, kot se zgodijo med dnevom, da se izračuna revidirana povprečna nabavna vrednost.

3.   Za zlato in tujo valuto se uporabljajo naslednja posebna pravila:

(a)	transakcije v tuji valuti, ki ne spremenijo imetja te valute, se preračunajo v eure z uporabo deviznega tečaja na datum sklenitve pogodbe ali datum poravnave ter ne vplivajo na strošek pridobitve tega imetja;

(b)	transakcije v tuji valuti, ki spremenijo imetje te valute, se preračunajo v eure z uporabo deviznega tečaja na datum sklenitve pogodbe;

(c)	za poravnavo zneskov glavnice, ki izhajajo iz povratnih transakcij z vrednostnimi papirji v tuji valuti ali z zlatom, se šteje, da ne spremeni imetja te valute oziroma zlata;

(d)	dejanski gotovinski prejemki in plačila se preračunajo po deviznem tečaju, ki velja na dan poravnave;

(e)

v primeru dolge pozicije se neto prilivi valut in zlata, izvršeni med dnevom, dodajo imetju predhodnega dne po povprečnem tečaju ali povprečni ceni dnevnih prilivov za vsako posamezno valuto in zlato, da se izračuna nova tehtana povprečna nabavna vrednost. Pri neto odlivih izračun realiziranega dobička ali izgube temelji na povprečni nabavni vrednosti imetja posamezne valute ali zlata v predhodnem dnevu, tako da ostane povprečna nabavna vrednost nespremenjena. Razlike med povprečnimi tečaji/cenami zlata pri prilivih in odlivih med dnevom prav tako povzročijo realizirani dobiček ali izgubo. V primeru obveznosti v zvezi s pozicijo tuje valute ali zlata se zgoraj navedeni pristop uporablja nasprotno. Tako na povprečno nabavno vrednost pasivne pozicije vplivajo neto odlivi, neto prilivi pa zmanjšajo pozicijo pri obstoječi tehtani povprečni nabavni vrednosti in povzročijo realizirani dobiček ali izgubo;

(f)	stroški transakcij v tuji valuti in drugi splošni stroški se knjižijo v izkazu poslovnega izida.

POGLAVJE IV

RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA ZABILANČNE INSTRUMENTE

Člen 17

Splošna pravila

1.   Terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi valutni instrumenti, ki vključujejo zamenjavo ene valute za drugo na datum v prihodnosti, se vključijo v neto valutne pozicije za izračun povprečne nabavne vrednosti ter pozitivnih in negativnih tečajnih razlik.

2.   Obrestne zamenjave, terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri, drugi obrestni instrumenti in opcije, z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se evidentirajo in prevrednotijo po posameznih postavkah. Ti instrumenti se obravnavajo ločeno od bilančnih postavk.

3.   Dobiček in izguba, ki izhajata iz zabilančnih instrumentov, se priznata in obravnavata podobno kot pri bilančnih instrumentih.

Člen 18

Terminske transakcije v tuji valuti

1.   Terminski nakupi in prodaje se priznavajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju terminske transakcije. Realizirani dobiček in izguba od prodajnih transakcij se izračunata z uporabo povprečne nabavne vrednosti valutne pozicije na datum sklenitve posla, v skladu s postopkom dnevnega netiranja za nakupe in prodaje.

2.   Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost oziroma terjatev iz naslova obresti in se časovno razmeji.

3.   Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo.

4.   Na valutno pozicijo vplivajo terminske transakcije od datuma sklenitve posla po promptnem tečaju.

5.   Terminske pozicije se vrednotijo v povezavi s promptno pozicijo iste valute, pri čemer se izravnajo morebitne razlike, ki se pojavijo znotraj pozicije posamezne valute. Neto izguba se evidentira v breme v izkazu poslovnega izida, kadar preseže predhodne prihodke prevrednotenja, evidentirane na računu prevrednotenja. Neto dobiček se knjiži v dobro na računu prevrednotenja.

Člen 19

Valutne zamenjave

1.   Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na računih bilance stanja na ustrezen datum poravnave.

2.   Terminski in promptni nakupi in prodaje se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po promptnem tečaju transakcij.

3.   Prodajne transakcije se priznajo po promptnem tečaju transakcije. Tako ne pride do dobička ali izgube.

4.   Razlika med promptnim in terminskim tečajem se obravnava kot obveznost ali terjatev iz naslova obresti za nakupe in prodaje in se časovno razmeji.

5.   Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo.

6.   Valutna pozicija se spremeni samo zaradi časovnih razmejitev, denominiranih v tuji valuti.

7.   Terminska pozicija se vrednoti v povezavi s pripadajočo promptno pozicijo.

Člen 20

Terminske pogodbe na obrestno mero

1.   Terminske pogodbe na obrestno mero se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.

2.   Začetno kritje se evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja.

3.   Dnevne spremembe gibljivih kritij se izkažejo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo. Enak postopek se uporabi na zaključni dan odprte pozicije, ne glede na to, ali pride do dostave. Če do dostave pride, se vknjižba o nakupu ali prodaji izvede po tržni ceni.

4.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 21

Obrestne zamenjave

1.   Obrestne zamenjave se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.

2.   Tekoča obrestna plačila, prejeta ali plačana, se časovno razmejijo. Plačila se lahko poravnajo na neto osnovi za vsako obrestno zamenjavo posebej, prihodki in odhodki iz natečenih obresti pa se evidentirajo na bruto osnovi.

3.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

4.   Obrestne zamenjave, za katere se ne izvaja kliring prek centralne klirinške nasprotne stranke, se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v eure po promptnem deviznem tečaju. Priporoča se, da se nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, amortizira v naslednjih letih, da se pri terminskih obrestnih zamenjavah amortizacija začne od datuma valute transakcije in da je amortizacija linearna. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja.

5.   Pri obrestnih zamenjavah, za katere se izvaja kliring prek centralne klirinške nasprotne stranke:

(a)	se začetno kritje evidentira kot ločeno sredstvo, če je položeno v gotovini. Če je položeno v obliki vrednostnih papirjev, ostane nespremenjeno v bilanci stanja;

(b)	se dnevne spremembe gibljivih kritij evidentirajo v izkazu poslovnega izida in vplivajo na valutno pozicijo;

(c)	se komponenta obračunanih obresti loči od realiziranega rezultata in evidentira na bruto osnovi v izkazu poslovnega izida.

Člen 22

Dogovori o terminski obrestni meri

1.   Dogovori o terminski obrestni meri se evidentirajo na datum sklenitve posla na zabilančnih računih.

2.   Znesek nadomestila, ki ga ena stranka plača drugi na datum poravnave, se knjiži na datum poravnave v izkazu poslovnega izida. Plačila se časovno ne razmejijo.

3.   Pri dogovorih o terminski obrestni meri v tuji valuti plačila nadomestil vplivajo na valutno pozicijo. Plačila nadomestil se preračunajo v eure po promptnem tečaju na datum poravnave.

4.   Vsi dogovori o terminski obrestni meri se prevrednotijo posamično in, če je potrebno, preračunajo v eure po promptnem deviznem tečaju. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička, razen če je instrument zapadel ali odpoklican. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja.

5.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

Člen 23

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji

Terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo v skladu z eno od naslednjih dveh metod:

1.

Metoda A: (a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije; (b) povprečna nabavna vrednost imetja vrednostnega papirja, s katerim se trguje, ostane nespremenjena do poravnave; učinki teh terminskih prodaj na poslovni izid se izračunajo na datum poravnave; (c) na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo in morebitno stanje na računu prevrednotenja se knjiži v dobro v izkazu poslovnega izida. Kupljeni vrednostni papir se evidentira z uporabo promptne cene na dan zapadlosti (dejanska tržna cena), razlika glede na izvirno terminsko ceno pa se prizna kot realizirani dobiček ali izguba; (d) pri vrednostnih papirjih, denominiranih v tuji valuti, se povprečna nabavna vrednost neto valutne pozicije ne spremeni, če poročevalec že ima pozicijo v tej valuti. Če je terminsko kupljena obveznica denominirana v valuti, v kateri poročevalec nima pozicije in je zato zadevno valuto treba kupiti, se uporabljajo pravila za nakup tujih valut iz člena 16(3)(e); (e) terminske pozicije se vrednotijo na ločeni osnovi glede na terminsko tržno ceno za preostali čas trajanja transakcije. Odhodek prevrednotenja ob koncu leta se knjiži v breme v izkazu poslovnega izida, prihodek prevrednotenja pa se knjiži v dobro na računu prevrednotenja. Nerealizirana izguba, priznana v izkazu poslovnega izida ob koncu leta, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička, razen če je instrument zapadel ali odpoklican.

2.

Metoda B: (a) terminske transakcije z vrednostnimi papirji se evidentirajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma poravnave po terminski ceni terminske transakcije. Na datum poravnave se zabilančne vknjižbe stornirajo; (b) ob koncu četrtletja se izvede prevrednotenje vrednostnega papirja na osnovi neto pozicije, ki izhaja iz bilance stanja in prodaj tega vrednostnega papirja, evidentiranih na zabilančnih računih. Znesek prevrednotenja je enak razliki med navedeno neto pozicijo, vrednoteno po ceni prevrednotenja, in isto pozicijo, vrednoteno po povprečni nabavni vrednosti bilančne pozicije. Ob koncu četrtletja se terminski nakupi prevrednotijo po postopku iz člena 9. Rezultat prevrednotenja je enak razliki med promptno ceno in povprečno nabavno vrednostjo nakupnih obveznosti; (c) rezultat terminske prodaje se evidentira v poslovnem letu, v katerem je bila obveznost prevzeta. Ta rezultat je enak razliki med začetno terminsko ceno in povprečno nabavno vrednostjo bilančne pozicije ali povprečno nabavno vrednostjo zabilančnih nakupnih obveznosti, če je bilančna pozicija nezadostna, v času prodaje.

Člen 24

Opcije

1.   Opcije se priznajo na zabilančnih računih od datuma sklenitve posla do datuma izvršitve ali zapadlosti po izvršilni ceni osnovnega instrumenta.

2.   Premije, denominirane v tuji valuti, se preračunajo v eure po deviznem tečaju na datum sklenitve pogodbe ali na datum poravnave. Plačana premija se prizna kot ločeno sredstvo, prejeta premija pa se prizna kot ločena obveznost.

3.   Če se opcija izvrši, se osnovni instrument evidentira v bilanci stanja po izvršilni ceni, povečani ali zmanjšani za prvotno vrednost premije. Prvotni znesek opcijske premije se prilagodi na podlagi nerealizirane izgube, ki se izkaže ob koncu leta v izkazu poslovnega izida.

4.   Če se opcija ne izvrši, se znesek opcijske premije, prilagojen na podlagi nerealizirane izgube ob koncu predhodnega leta, izkaže v izkazu poslovnega izida, preračunan po deviznem tečaju, ki je na voljo na datum zapadlosti.

5.   Na valutno pozicijo vplivajo dnevno gibljivo kritje za opcije vrste terminskih pogodb, kakršen koli delni odpis opcijske premije ob koncu leta, osnovno trgovanje na datum izvršitve in opcijska premija na datum zapadlosti. Dnevne spremembe gibljivih kritij se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

6.   Z izjemo opcij, ki so vgrajene v vrednostne papirje, se vsaka opcijska pogodba prevrednoti posamično. Nerealizirana izguba, izkazana v izkazu poslovnega izida, se v naslednjih letih ne stornira v breme nerealiziranega dobička. Nerealizirani prihodki prevrednotenja se knjižijo v dobro računa prevrednotenja. Nerealizirana izguba pri eni opciji se ne netira z nerealiziranim dobičkom pri kateri koli drugi opciji.

7.   Za namene odstavka 6 so tržne vrednosti kotirane cene, kadar take cene da na voljo borza, trgovec, posrednik ali podoben subjekt. Kadar kotirane cene niso na voljo, se tržna vrednost določi s tehniko vrednotenja. Ta tehnika vrednotenja se v času uporablja dosledno in mora biti mogoče dokazati, da zagotavlja zanesljive ocene cen, ki bi jih dobili v dejanskih tržnih transakcijah.

8.   Provizije se izkažejo v izkazu poslovnega izida.

POGLAVJE V

OBVEZNOST POROČANJA

Člen 25

Oblike poročanja

1.   NCB poročajo Evropski centralni banki podatke za namene finančnega poročanja Eurosistema v skladu s to smernico.

2.   Oblike poročanja Eurosistema zajemajo vse postavke, ki so opredeljene v Prilogi IV. Vsebina postavk, ki se vključijo v različne oblike bilance stanja, je prav tako opisana v Prilogi IV.

3.   Oblike različnih objavljenih računovodskih izkazov morajo biti skladne z vsemi naslednjimi prilogami:

(a)	Priloga V: objavljeni konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema po koncu četrtletja;

(b)	Priloga VI: objavljeni konsolidirani tedenski računovodski izkaz Eurosistema med četrtletjem;

(c)	Priloga VII: konsolidirana letna bilanca stanja Eurosistema.

POGLAVJE VI

LETNE OBJAVLJENE BILANCE STANJA IN IZKAZI POSLOVNEGA IZIDA

Člen 26

Objavljene bilance stanja in izkazi poslovnega izida

Priporoča se, da NCB uskladijo svoje objavljene letne bilance stanja in izkaze poslovnega izida s prilogama VIII in IX.

POGLAVJE VII

PRAVILA KONSOLIDACIJE

Člen 27

Splošna pravila konsolidacije

1.   Konsolidirane bilance stanja Eurosistema obsegajo vse postavke iz bilanc stanja ECB in nacionalnih centralnih bank.

2.   V postopku konsolidacije morajo biti poročila med seboj usklajena. Vsi računovodski izkazi Eurosistema se pripravljajo na podobni osnovi z uporabo enakih konsolidacijskih tehnik in postopkov.

3.   Konsolidirane bilance stanja Eurosistema pripravi ECB. Te bilance stanja spoštujejo potrebo po enotnih računovodskih načelih in tehnikah, sovpadajočih finančnih obdobjih v Eurosistemu in konsolidacijskih prilagoditvah, ki izhajajo iz transakcij in pozicij znotraj Eurosistema, ter upoštevajo kakršne koli spremembe v sestavi Eurosistema.

4.   Posamezne postavke bilance stanja, razen stanj znotraj Eurosistema, ki pripadajo posameznim NCB in ECB, se združijo za potrebe konsolidacije.

5.   Stanja NCB in ECB pri tretjih osebah se v postopku konsolidacije evidentirajo v bruto znesku.

6.   Stanja znotraj Eurosistema se prikažejo v bilancah stanja ECB in NCB v skladu s Prilogo IV.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Priprava, uporaba in razlaga pravil

1.   Odbor za računovodstvo in denarne prihodke ESCB prek Izvršilnega odbora poroča Svetu ECB o pripravi, uporabi in izvajanju pravil ESCB za računovodstvo in finančno poročanje.

2.   Pri razlagi te smernice se upoštevajo pripravljalno delo, računovodska načela, harmonizirana s pravom Unije, in splošno sprejeta računovodska načela.

Člen 29

Prehodna pravila

1.   NCB prevrednotijo vsa finančna sredstva in obveznosti po stanju na datum, ko so postale članice Eurosistema. Nerealizirani dobiček, ki je nastal pred tem datumom ali na ta datum, se loči od morebitnih nerealiziranih prihodkov prevrednotenja, ki nastanejo po tem datumu, in ostane pri NCB. Tržne cene in tečaji, ki so jih uporabile NCB v začetnih bilancah stanja na začetku sodelovanja v Eurosistemu, se štejejo za povprečno nabavno vrednost sredstev in obveznosti teh NCB.

2.   Priporoča se, da se nerealizirani dobiček, ki je nastal pred začetkom ali ob začetku članstva NCB v Eurosistemu, ne šteje za razdeljivega ob času prehoda in da ga je mogoče realizirati ali razdeliti le v okviru transakcij, do katerih pride po vstopu v Eurosistem.

3.   Dobiček in izguba v zvezi z deviznimi tečaji, zlatom in cenami, ki nastaneta zaradi prenosa sredstev od NCB k ECB, se štejeta za realizirana.

4.   Ta člen ne posega v odločitve, sprejete na podlagi člena 30 Statuta ESCB.

Člen 30

Razveljavitev

1.   Smernica ECB/2010/20 se razveljavi 31. decembra 2016.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno smernico se štejejo kot sklicevanja na to smernico in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XI.

Člen 31

Začetek učinkovanja in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, ravnajo v skladu s to smernico od 31. decembra 2016.

Člen 32

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

---

(1)  Smernica ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (UL L 35, 9.2.2011, str. 31).

(2)  Sklep ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (UL L 35, 9.2.2011, str. 26).

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---