29.3.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 96/1

---

DIREKTIVA 2014/28/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (3) je bila bistveno spremenjena (4). Glede na potrebo po nadaljnjih spremembah bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)

V tej direktivi je treba pojasniti, da so bili v skladu s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga nekateri izdelki določeni za pirotehnične izdelke ali strelivo, zato ne spadajo na področje uporabe te direktive. Direktivo Komisije 2004/57/ES z dne 23. aprila 2004 o določitvi pirotehničnih izdelkov in določenih vrst streliva za namen Direktive Sveta 93/15/EGS o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (5), ki vsebuje seznam teh izdelkov, bi zato bilo treba razveljaviti.

(3)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (6) določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE.

(4)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (7) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji z namenom zagotavljanja dosledne podlage za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 93/15/ES bi bilo zato treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(5)

Varnost med skladiščenjem zajema Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (8), ki določa varnostne zahteve za organizacije, v katerih so prisotni eksplozivi. Varnost eksplozivov med prevozom urejajo mednarodne konvencije in sporazumi, vključno s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga. Navedeni vidiki zato ne bi smeli spadati v področje uporabe te direktive.

(6)

Pirotehnični izdelki zahtevajo ustrezne ukrepe za zagotavljanje zaščite končnih uporabnikov in javne varnosti. Pirotehnične izdelke zajema Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (9). Ta direktiva se torej ne bi smela uporabljati za pirotehnične izdelke.

(7)

Področje uporabe te direktive bi moralo vključevati strelivo, vendar le glede predpisov, ki urejajo nadzore prenosov in s tem povezane ureditve. Zaradi prevoza streliva po pogojih, ki so podobni tistim, po katerih se prevaža orožje, bi morale prevoze streliva urejati določbe, ki so podobne tistim, ki veljajo za orožje, kakor je določeno v Direktivi Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (10).

(8)	To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(9)	Opredelitev eksplozivov, ki jih zajema ta direktiva, bi morala temeljiti na opredelitvi takšnih proizvodov, kakor je določena v priporočilih Združenih narodov o prevozu nevarnih snovi.

(10)	Za zagotovitev prostega pretoka eksplozivov je treba harmonizirati zakonodajo v zvezi z dostopnostjo eksplozivov na trgu.

(11)	Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost eksplozivov s to direktivo, in sicer v povezavi z njihovo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovi visoka raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost ljudi ter javna varnost, ter pravična konkurenca na trgu Unije.

(12)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so na trgu dostopni samo tisti eksplozivi, ki so v skladu s to direktivo. Treba je določiti jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega gospodarskega subjekta v verigi dobave in distribucije.

(13)	Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, organi za nadzor trga in končnimi porabniki bi morale države članice spodbuditi gospodarske subjekte, da k poštnemu naslovu dodajo tudi spletnega.

(14)	Proizvajalec, ki natančno pozna postopek zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Postopek ugotavljanja skladnosti bi zato moral ostati izključno obveznost proizvajalca.

(15)

Nujno je treba zagotoviti, da so eksplozivi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, skladni s to direktivo, zlasti pa je treba zagotoviti, da so proizvajalci izvedli ustrezno ugotavljanje skladnosti navedenih eksplozivov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da eksplozivi, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in da na trg ne dajejo eksplozivov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje eksplozivov in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(16)	Distributer omogoča dostopnost eksploziva na trgu, potem ko ga da na trg proizvajalec ali uvoznik, ter mora delovati skrbno in zagotoviti, da njegovo ravnanje z eksplozivom ne vpliva negativno na skladnost eksploziva.

(17)	Vsak gospodarski subjekt, ki da eksploziv na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ga spremeni na tak način, da vpliva na skladnost s to direktivo, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(18)	Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter navedenim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi z zadevnim eksplozivom.

(19)

Edinstvena identifikacijska oznaka eksplozivov je bistvena za vodenje pravilne in popolne evidence eksplozivov na vseh stopnjah dobavne verige. To bi moralo omogočiti identifikacijo in sledljivost eksploziva od mesta njegove proizvodnje in dajanja na trg do njegovega končnega uporabnika in njegove uporabe, da se prepreči zloraba in kraja ter pomaga organom pregona pri sledenju izgubljenih ali ukradenih eksplozivov. Učinkovit sistem sledljivosti organom oblasti tudi olajša nalogo nadzora trga za izsleditev gospodarskih subjektov, ki so omogočili dostopnost neskladnih eksplozivov na trgu. Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij za identifikacijo gospodarskih subjektov, ki jih zahteva ta direktiva, posodabljajo informacije o gospodarskih subjektih, ki so jim dobavili eksploziv ali katerim so tak proizvod dobavili.

(20)

Določbe te direktive glede omogočanja dostopnosti na trgu bi morale biti omejene na navedbo osnovnih varnostnih zahtev za eksplozive, da se zaščitijo zdravje in varnost oseb, premoženje in okolje. Za olajšanje ugotavljanja skladnosti z navedenimi zahtevami je treba določiti domnevo skladnosti za eksplozive, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (11) za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.

(21)	Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi ne izpolnjujejo zahtev iz te direktive v celoti.

(22)

Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da so eksplozivi, ki so dostopni na trgu, skladni z bistvenimi varnostnimi zahtevami, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc možnosti bi bilo treba izbrati postopke ugotavljanja skladnosti med navedenimi moduli. Za eksplozive bi morala zaradi njegovih posebnih značilnosti in tveganj tretja oseba vedno opraviti postopek ugotavljanja skladnosti.

(23)	Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo informacije na podlagi te direktive o skladnosti eksploziva s to direktivo in druge zadevne zakonodaje Unije o harmonizaciji.

(24)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz dokumentacije ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(25)	Oznaka CE, ki navaja skladnost eksploziva, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.

(26)	V postopkih ugotavljanja skladnosti iz te direktive je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(27)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 93/15/EGS, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, da se priglasijo Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Zato je bistveno, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije enako in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(28)	Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglaševanje in monitoring priglašenih organov.

(29)	Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili iz usklajenih standardov, bi bilo treba domnevati, da ustreza zadevnim zahtevam iz te direktive.

(30)	Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(31)

Pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v certifikate o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to vrednotenje. Da se zagotovi primerna stopnja verodostojnosti vrednotenja, ki jo opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti potrebna dokumentarna dokazila, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zakonske zahteve.

(32)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na hčerinsko podjetje. Za ohranitev zahtevane varnostne ravni za eksplozive, ki so dani na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in hčerinska podjetja za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov za ugotavljanje skladnosti, ki bodo priglašeni, ter monitoring priglašenih organov vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in hčerinskih podjetij.

(33)	Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta.

(34)

Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je treba dati državam članicam in Komisiji priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je treba določiti obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(35)

Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti doslednost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(36)	Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju proizvodov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 uporabljajo za eksplozive. Ta direktiva državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo navedenih nalog.

(37)

Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko eksplozivi dajo na trg le, če pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ali v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi. Za eksplozive bi bilo treba šteti, da ne izpolnjujejo bistvenih varnostnih zahtev iz te direktive le v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, to je, ko njihova uporaba sledi iz zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja.

(38)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki omogoča zainteresiranim stranem, da so obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati v povezavi z eksplozivi, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi oziroma premoženje ali okolje. Organom za nadzor trga bi tudi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih eksplozivov prej ukrepajo.

(39)	Kadar se države članice in Komisija dogovorijo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, nadaljnje posredovanje Komisije ne bi smelo biti potrebno, razen v primerih, kjer je neizpolnjevanje posledica pomanjkljivosti harmoniziranega standarda.

(40)

V primeru resne nevarnosti za javno varnost ali napadu nanjo bi bilo treba zaradi nedovoljenega posedovanja ali uporabe eksplozivov ali streliva državam članicam dovoliti, da v določenih okoliščinah odstopijo od te direktive v zvezi s prenosom eksplozivov ali streliva, da bi preprečile takšno nezakonito posedovanje ali uporabo.

(41)

Med pristojnimi organi držav članic je bistveno vzpostaviti mehanizme upravnega sodelovanja. Zato bi morali pristojni organi pri svojem ravnanju izhajati iz Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (12).

(42)	Ta direktiva ne bi smela vplivati na pooblastilo držav članic za sprejemanje ukrepov glede preprečevanja nezakonite trgovine z eksplozivi in strelivom.

(43)

Za doseganje ciljev te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z ukrepi Unije glede prilagoditve te direktive priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(44)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

(45)	Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, ki zahtevajo od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več.

(46)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, da se vzpostavi praktična ureditev za delovanje sistema identifikacije za edinstveno identifikacijo eksplozivov in za sledenje eksplozivov, pa tudi za to, da se določi tehnična ureditev za določbe o prenosu eksplozivov, predvsem vzorec dokumenta, ki ga je treba uporabiti.

(47)	Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s skladnimi eksplozivi, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi ali za druge vidike varnosti v javnem interesu.

(48)	Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s skladnimi civilnimi eksplozivi, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali premoženje ali okolje.

(49)	Odbor, ustanovljen s to direktivo, ima lahko v skladu z uveljavljeno prakso pomembno vlogo pri preučitvi vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

(50)	Kadar skupina strokovnjakov Komisije preučuje vprašanja v zvezi s to direktivo, ki niso njeno izvajanje ali kršitve, bi moral Evropski parlament v skladu z obstoječo prakso prejeti vse informacije in popolno dokumentacijo ter, kadar je primerno, povabilo za udeležbo na takšnih sestankih.

(51)	Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov poseben značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki jih izvajajo države članice v zvezi z neskladnimi eksplozivi, upravičeni ali ne.

(52)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetega v skladu s to direktivo, in zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(53)

Treba je zagotoviti razumno prehodno ureditev, ki bo omogočala, da bodo pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive eksplozivi, ki so bili že dani na trg v skladu z Direktivo 93/15/EGS, dostopni na trgu brez izpolnjevanja dodatnih zahtev proizvodnje. Distributerji bi zato morali pred datumom uporabe nacionalnih predpisov, ki prenašajo to direktivo, imeti možnost dobavljati eksplozive, ki so bili dani na trg, to je zalogo, ki je že v distribucijski verigi.

(54)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da eksplozivi na trgu izpolnjujejo zahteve, s čimer se omogoča visoka raven zaščite zdravja in varnosti ter drugih javnih interesov in hkrati zagotavlja delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(55)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšnjih direktiv.

(56)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos v nacionalno pravo in datumom uporabe direktiv, ki so navedene v delu B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za eksplozive za civilno uporabo.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)	eksplozive, vključno s strelivom, ki so namenjeni za oborožene sile ali policijo v skladu z nacionalnimi predpisi;

(b)	pirotehnične izdelke, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2013/29/EU;

(c)	strelivo, razen kakor je določeno v členih 12, 13 in 14.

Priloga I vsebuje neizčrpen seznam pirotehničnih izdelkov in streliva iz točke (b) tega odstavka oziroma točke 2 člena 2, določenih v skladu s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga.

3.   Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da ne bi nekaterih snovi, ki jih ta direktiva ne vključuje, uvrstile med eksplozive v skladu z nacionalno zakonodajo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporablja naslednja opredelitev pojmov:

1.	„eksplozivi“ pomeni materiale in proizvode, ki so kot eksplozivi obravnavani v priporočilih Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga in spadajo v prvi razred teh priporočil;

2.	„strelivo“ pomeni projektile s pogonskimi naboji ali brez njih in vadbeno strelivo, ki se uporabljajo v prenosnem, drugem strelnem in artilerijskem orožju;

3.	„varnost“ pomeni preprečevanje nesreč, in kadar preprečevanje ni uspešno, obvladovanje njihovih učinkov;

4.	„zaščita“ pomeni preprečevanje uporabe, ki je v nasprotju z javnim redom in mirom;

5.	„odobritev“ pomeni odločbo, ki je bila sprejeta, da omogoči predviden prenos eksplozivov v Uniji;

6.	„prenos“ pomeni vsak fizičen premik eksplozivov na ozemlju Unije, razen premikov znotraj enega in istega kraja;

7.	„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo eksploziva za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

8.	„dajanje na trg“ pomeni, da je eksploziv prvič dostopen na trgu Unije;

9.	„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja eksploziv ali za katero se eksploziv načrtuje ali proizvaja in ki trži ta eksploziv pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ga uporablja za lastne namene;

10.	„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

11.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da eksploziv iz tretje države na trg Unije;

12.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost eksploziva na trgu;

13.	„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja in vsako fizično ali pravno osebo, ki skladišči, uporablja, prenaša, uvaža, izvaža eksplozive ali trguje z njimi;

14.	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, katere poklic v celoti ali deloma vključuje proizvodnjo, izmenjavo, izposojo, popravilo ali zamenjavo strelnega orožja in streliva ali trgovanje z njima;

15.	„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati eksploziv;

16.	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v podtočki (c) točke 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1025/2012;

17.	„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

18.	„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

19.	„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene bistvene varnostne zahteve te direktive glede eksploziva;

20.	„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, certificiranjem in pregledovanjem;

21.	„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev eksploziva, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

22.	„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev omogočanja dostopnosti eksploziva iz dobavne verige na trgu;

23.	„zakonodaja Unije o harmonizaciji“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

24.	„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je eksploziv v skladu z veljavnimi zahtevami iz zakonodaje Unije o harmonizaciji, ki zagotavlja njegovo namestitev;

Člen 3

Prosti pretok

Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati omogočanja dostopnosti na trgu za eksplozive, ki so skladni z zahtevami te direktive.

Člen 4

Omogočanje dostopnosti na trgu

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se omogoči dostopnost eksplozivov na trgu le, če so skladni z zahtevami te direktive.

POGLAVJE 2

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 5

Obveznosti proizvajalcev

1.   Pri dajanju svojih eksplozivov na trg ali kadar jih uporabljajo za lastne namene proizvajalci zagotovijo, da so načrtovani in proizvedeni v skladu z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge II.

2.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz Priloge III ter zagotovijo, da se izvede ustrezni postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 20.

Kadar je bilo s tem postopkom že dokazano, da eksploziv izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

3.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti 10 let po tem, ko je bil eksploziv dan na trg.

4.   Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti proizvodne serije s to direktivo. Ustrezno je treba upoštevati spremembe pri načrtovanju eksploziva ali njegovih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij glede skladnosti eksploziva.

5.   Proizvajalci zagotovijo, da imajo eksplozivi, ki so jih dali na trg, edinstveno identifikacijsko številko v skladu s sistemom za identifikacijo in sledljivost eksplozivov iz člena 15. Za eksplozive, ki niso vključeni v ta sistem, proizvajalci:

(a)

zagotovijo, da imajo eksplozivi, ki so jih dali na trg, številko tipa, serijsko številko ali zaporedno številko ali drug element, ki omogoča njihovo identifikacijo, ali, kadar premajhna velikost, oblika ali zasnova eksploziva tega ne omogoča, da so zahtevane informacije navedene na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen eksplozivu;

(b)

na eksplozivu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, ali kadar to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen eksplozivu. V naslovu se navede center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

6.   Proizvajalci zagotovijo, da so eksplozivom, ki so jih dali na trg, priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga končni uporabniki zlahka razumejo, kakor ga določi zadevna država članica. Taka navodila in varnostne informacije ter vse označevanje je jasno, razumljivo in čitljivo.

7.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da eksploziv, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti eksploziva, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar eksploziv predstavlja tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je ta eksploziv dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

8.   Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti eksploziva s to direktivo, in sicer v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo eksplozivi, ki so jih dali na trg.

Člen 6

Pooblaščeni zastopniki

1.   Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom določi pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 5(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 5(2) niso del nalog pooblaščenega zastopnika

2.   Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča opravljati vsaj naslednje:

(a)	za obdobje 10 let po tem, ko je bil eksploziv dan na trg, nacionalnim organom za nadzor trga omogoča dostopnost do izjave EU o skladnosti in tehnične dokumentacije;

(b)	na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti eksploziva;

(c)	na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo eksplozivi v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika.

Člen 7

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajejo na trg le skladne eksplozive.

2.   Preden dajo eksploziv na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 20. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima eksploziv oznako CE in da je opremljen z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 5(5).

Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da eksploziv ni skladen z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge II, da eksploziv na trg šele po tem, ko je usklajen. Poleg tega uvoznik ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar eksploziv predstavlja tveganje.

3.   Uvozniki na eksplozivu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, ali kadar to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen eksplozivu. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za nadzor trga zlahka razumljiv.

4.   Uvozniki zagotovijo, da so eksplozivu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kakor ga določi zadevna država članica.

5.   Uvozniki zagotovijo, da v času, ko je eksploziv v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza eksploziva ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge II.

6.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da eksploziv, ki so ga dali na trg, ni skladen s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost eksploziva ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar eksploziv predstavlja tveganje, uvozniki takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je ta eksploziv dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

7.   Uvozniki 10 let po tem, ko je bil eksploziv dan na trg, omogočajo organom za nadzor trga dostop do kopije izjave EU o skladnosti in zagotovijo, da jim je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo.

8.   Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti eksploziva v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo eksplozivi, ki so jih dali na trg.

Člen 8

Obveznosti distributerjev

1.   Ko distributerji omogočajo dostopnost eksploziva na trgu, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost tega eksploziva z zahtevami iz te direktive.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost eksploziva na trgu, preverijo, ali ima eksploziv oznako CE, ali mu je priložena zahtevana dokumentacija in ali je opremljen z navodili in varnostnimi informacijami v jeziku, ki ga brez težav razumejo končni uporabniki v državi članici, kjer bo omogočena dostopnost eksploziva na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 5(5) oziroma člena 7(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da eksploziv ni skladen z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge II, omogoči dostopnost eksploziva na trgu šele po tem, ko je usklajen. Kadar eksploziv predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti tudi proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko je eksploziv v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza eksploziva ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge II.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da eksploziv, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, s katerimi se doseže skladnost navedenega eksploziva, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar eksploziv predstavlja tveganje, distributerji takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je ta eksploziv dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

5.   Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti eksploziva v papirni ali elektronski obliki. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo eksplozivi, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

Člen 9

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 5, kadar da eksploziv na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni eksploziv, ki je že bil dan na trg, tako, da to lahko vpliva na skladnost s to direktivo.

Člen 10

Identifikacija gospodarskih subjektov

Za eksplozive, ki jih ne zajema sistem iz člena 15, gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil eksploziv;

(b)	vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili eksploziv.

Gospodarski subjekti lahko predložijo informacije iz prvega odstavka 10 let po tem, ko jim je bil eksploziv dobavljen, in 10 let po tem, ko so eksploziv dobavili.

POGLAVJE 3

DOLOČBE O VARNOSTI

Člen 11

Prenos eksplozivov

1.   Eksplozivi se lahko prenašajo samo v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   Dovoljenje za prenos eksplozivov mora prejemnik blaga dobiti pri pristojnem organu države članice prejemnika blaga. Pristojni organ potrdi, da je prejemnik blaga zakonito pooblaščen za nabavo eksplozivov in da ima potrebne licence ali dovoljenja. Gospodarski subjekt, ki je odgovoren za prenos, obvesti pristojne organe prehodne države članice o kakršnem koli pretoku eksplozivov skozi zadevno državo članico in pridobi predhodno dovoljenje zadevne prehodne države članice.

3.   Kadar država članica meni, da obstaja težava v zvezi s preveritvijo upravičenosti do nabave eksplozivov, navedenih v odstavku 2, pošlje razpoložljive podatke o tem Komisiji, ki o tem obvesti druge države članice.

4.   Kadar pristojni organ države članice prejemnika blaga odobri prenos, prejemniku blaga izda dokument, ki vključuje vse podatke, navedene v odstavku 5. Takšen dokument spremlja eksplozive, dokler ne prispejo na navedeni cilj. Predloži se ga na zahtevo ustreznih pristojnih organov. Kopijo navedenega dokumenta obdrži prejemnik blaga in ga na zahtevo predloži v pregled pristojnemu organu v državi članici prejemnika blaga.

5.   Kadar je ob prenosu eksplozivov potreben poseben nadzor zaradi izrednih varnostnih zahtev na ozemlju ali delu ozemlja države članice, mora prejemnik blaga pristojnemu organu v državi članici prejemnika blaga pred prenosom posredovati naslednje podatke:

(a)	imena in naslove zadevnih gospodarskih subjektov;

(b)	število in količino eksplozivov, ki se prenašajo;

(c)	popoln opis zadevnih eksplozivov in identifikacij, vključno z identifikacijsko številko Združenih narodov;

(d)	kadar je treba eksplozive dati na trg informacije o izpolnjevanju pogojev za dajanje na trg;

(e)	sredstva za prenos in predpisano pot;

(f)	pričakovane datume odhoda in prihoda;

(g)	po potrebi natančne vstopne in izstopne točke v državah članicah.

Podatki iz točke (a) prvega pododstavka so dovolj podrobni, da omogočijo pristojnim organom vzpostavitev stika z gospodarskimi subjekti in pridobitev potrditve, da so zadevni gospodarski subjekti upravičeni do prejema pošiljke.

Pristojni organ države članice prejemnika blaga preveri pogoje, po katerih je mogoč prenos, zlasti glede posebnih varnostnih zahtev. Če so posebne varnostne zahteve izpolnjene, se izda dovoljenje za prenos. Pri prenosu čez ozemlje drugih držav članic tudi navedene države članice preverijo in odobrijo podrobne podatke o prenosu.

6.   Kadar pristojni organ države članice meni, da posebne varnostne zahteve iz odstavkov 4 in 5 niso potrebne, se lahko eksplozive na njihovem ozemlju prenaša brez predhodne zagotovitve podatkov po odstavku 5. Pristojni organ v državi članici prejemnika blaga potem izda dovoljenje za določeno obdobje, ki ga je na podlagi utemeljenega razloga mogoče kadar koli začasno razveljaviti ali umakniti. V odstavku 4 navedeni dokument, ki spremlja eksplozive, dokler ne prispejo na cilj, se nanaša samo na navedeno dovoljenje.

7.   Brez vpliva na normalne preglede, ki jih na svojem ozemlju opravi odhodna država članica, na zahtevo zadevnih pristojnih organov zadevni prejemniki blaga in gospodarski subjekti predložijo pristojnim organom odhodne države članice in pristojnim organom prehodnih držav članic vse ustrezne podatke, ki jih imajo o prenosu eksplozivov.

8.   Noben gospodarski subjekt ne sme prenašati eksplozivov, razen če ni prejemnik blaga pridobil potrebnih dovoljenj za prenos v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 6.

Člen 12

Prenos streliva

1.   Strelivo se lahko prenaša iz ene države članice v drugo le v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 2 do 5. Navedeni odstavki veljajo tudi za prenose streliva, naročenega s poštno naročilnico.

2.   Kadar je treba strelivo prenesti v drugo državo članico, zadevna oseba pred vsako pošiljko sporoči državi članici, v kateri je strelivo:

(a)	ime in naslov osebe, ki strelivo prodaja ali prenaša, osebe, ki strelivo kupuje ali ga nabavlja, in po potrebi lastnika;

(b)	naslov, na katerega je treba strelivo poslati ali prepeljati;

(c)	količino streliva, ki ga je treba poslati ali prepeljati;

(d)	podatke, ki omogočajo identifikacijo streliva z navedbo, da je bilo strelivo pregledano v skladu s Konvencijo z dne 1. julija 1969 o medsebojnem priznavanju žigov o preizkušanju lahkega strelnega orožja;

(e)	sredstva prenosa;

(f)	datum odhoda in predviden datum prihoda.

V primeru prenosa med trgovci ni treba navesti podatkov iz točk (e) in (f) prvega pododstavka. Država članica preuči pogoje, po katerih naj bi potekal prenos, zlasti v zvezi z varnostjo. Kadar država članica takšen prenos odobri, izda dovoljenje, ki vključuje vse podrobne podatke iz prvega pododstavka. To dovoljenje spremlja strelivo, dokler ne doseže svojega cilja. Predložiti ga je treba vselej, kadar to zahtevajo pristojni organi držav članic.

3.   Vsaka država članica lahko trgovcem dodeli pravico do prenosa streliva z njenega ozemlja do trgovca s sedežem v drugi državi članici brez predhodnega dovoljenja iz odstavka 2. V ta namen izda dovoljenje, ki velja tri leta in ga je mogoče iz utemeljenih razlogov kadar koli začasno razveljaviti ali preklicati. Dokument, ki se nanaša na to dovoljenje, spremlja strelivo, dokler ne doseže svojega cilja. Predložiti ga je treba vselej, kadar to zahtevajo pristojni organi držav članic.

Pred izvedbo prenosa trgovec pristojnemu organu države članice, iz katere naj bi se prenos začel, sporoči vse podrobne podatke, navedene v prvem pododstavku odstavka 2.

4.   Vsaka država članica posreduje drugi državi članici seznam streliva, katerega prenos na njeno ozemlje je mogoče odobriti brez njenega predhodnega soglasja.

Takšne sezname streliva je treba posredovati trgovcem, ki so pridobili dovoljenje za prenos streliva brez predhodnega dovoljenja v skladu s postopkom iz odstavka 3.

5.   Vsaka država članica sporoči vse koristne informacije, ki jih ima na voljo v zvezi z dokončnimi prenosi streliva v državo članico, na katere ozemlje je bil takšen prevoz opravljen.

Vse informacije, ki jih prejmejo države članice v skladu z odstavkoma 2 in 3, je treba sporočiti ciljnim državam članicam najpozneje do roka ustreznih prenosov, in kadar je primerno, prehodnim državam članicam najpozneje do prenosa.

Člen 13

Odstopanja zaradi varnosti

Z odstopanjem od člena 11(2), (4) (5) in (6) in člena 12 lahko država članica pri resnih ogrožanjih javne varnosti ali napadu nanjo zaradi nezakonitega posedovanja ali uporabe eksplozivov ali streliva sprejme vse potrebne ukrepe, ki se nanašajo na prenose eksplozivov ali streliva, da bi preprečila takšno nezakonito posedovanje ali uporabo.

Pri ukrepih iz prvega odstavka je treba spoštovati načelo sorazmernosti. Ukrepi ne pomenijo niti sredstva samovoljne diskriminacije niti prikritega omejevanja trgovine med državami članicami.

Vsaka država članica, ki sprejme takšne ukrepe, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 14

Izmenjava informacij

1.   Države članice za izvajanje členov 11 in 12 vzpostavijo omrežje za izmenjavo informacij. Druge države članice in Komisijo obvestijo o državnih organih, ki so odgovorni za dajanje ali sprejemanje informacij in za uporabo postopkov iz navedenih členov.

Države članice hranijo za druge države članice in Komisijo posodobljene informacije o gospodarskih subjektih, ki imajo licence ali dovoljenja iz člena 16.

2.   Za namene izvajanja te direktive se smiselno uporablja Uredba (ES) št. 515/97, zlasti zahteve iz navedene uredbe, ki se nanašajo na zaupnost.

Člen 15

Identifikacija in sledljivost eksplozivov

1.   Gospodarski subjekti spoštujejo enoten sistem edinstvene identifikacije in sledljivosti eksplozivov, ki upošteva njihovo velikost, obliko in zasnovo, razen kadar ni potrebno namestiti edinstvene identifikacijske številke na eksploziv zaradi nizke stopnje nevarnosti eksploziva na podlagi njegovih značilnosti in dejavnikov, kot so nizka eksplozivnost, uporaba in majhno varnostno tveganje zaradi majhnih morebitnih učinkov zlorabe.

Sistem se ne uporablja za eksplozive, prevažane in dobavljene nepakirane ali v tovornjakih črpalkah za njihovo neposredno raztovarjanje v razstrelno vrtino, ter eksplozive, ki se izdelajo na razstreliščih in ki se napolnijo nemudoma po proizvodnji (proizvodnja na mestu samem).

2.   Navedeni sistem zagotavlja zbiranje in hranjenje podatkov, tudi elektronsko, kadar je to primerno, in omogoča edinstveno identifikacijo in sledljivost eksploziva ter namestitev edinstvene identifikacijske številke na eksploziv in/ali njegovo embalažo, ki omogoča dostop do teh podatkov. Podatki se nanašajo na edinstveno identifikacijsko številko eksploziva, vključno z njegovo lokacijo, kadar je v lasti gospodarskih subjektov, ter identiteto teh gospodarskih subjektov.

3.   Podatki iz odstavka 2 se preverjajo v rednih časovnih presledkih ter zaščitijo pred naključnimi ali zlonamernimi poškodbami ali uničenjem. Podatki se shranijo 10 let po tem, ko je bila opravljena transakcija, oziroma, kadar je bil eksploziv uporabljen ali odstranjen, 10 let po uporabi ali odstranitvi, četudi je gospodarski subjekt prenehal trgovati. Ti so na zahtevo pristojnih organov takoj na voljo.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte:

(a)	za opredelitev praktične ureditve za delovanje sistema edinstvene identifikacije in sledljivosti iz odstavka 1, pri čemer upošteva velikost, obliko ali zasnovo eksploziva, zlasti obliko in strukturo edinstvene identifikacijske številke, kakor je določeno v odstavku 2;

(b)	za določitev primerov iz odstavka 1, v katerih zaradi nizke stopnje nevarnosti eksploziva gospodarskim subjektom ni treba upoštevati sistema edinstvene identifikacije in sledljivosti v smislu navedenega odstavka.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(3).

Člen 16

Licenca ali dovoljenje

Gospodarski subjekti imajo licenco ali dovoljenje za proizvodnjo, skladiščenje, uporabo, uvoz, izvoz, prenos eksplozivov ali trgovanje z njimi.

Prvi odstavek se ne uporablja za zaposlene v gospodarskem subjektu z licenco ali dovoljenjem.

Člen 17

Izdajanje licenc za opravljanje dejavnosti

Kadar država članica izda licenco ali dovoljenje iz člena 16 za proizvodnjo eksplozivov, zlasti preveri, ali so odgovorni gospodarski subjekti sposobni izpolnjevati tehnične obveznosti, ki jih prevzamejo.

Člen 18

Zasegi

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko zasežejo kakršen koli eksploziv, če obstajajo zadostni dokazi, da bo pridobivanje ali uporaba navedenega eksploziva ali trgovanje z njim nezakonito.

POGLAVJE 4

SKLADNOST EKSPLOZIVA

Člen 19

Domneva o skladnosti eksplozivov

Za eksplozive, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali delom harmoniziranih standardov, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so v skladu z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge II, zajetimi v navedenih standardih ali delih standardov.

Člen 20

Postopki ugotavljanja skladnosti

Za ugotavljanje skladnosti eksplozivov proizvajalec uporabi enega od naslednjih postopkov iz Priloge III:

(a)

EU-pregled tipa (modul B) in, po izbiri proizvajalca, katerega koli od naslednjih postopkov: (i) skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje in nadzorovani preskusi proizvodov v naključno izbranih časovnih presledkih (modul C2); (ii) skladnost na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvodnega procesa (modul D); (iii) skladnost na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvoda (modul E); (iv) skladnost na podlagi preverjanja proizvoda (modul F);

(b)	skladnost na podlagi preverjanja enote (modul G).

Člen 21

Izjava EU o skladnosti

1.   V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge II.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi IV, vsebuje elemente, opredeljene v ustreznih modulih iz Priloge III, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, kjer se eksploziv da na trg ali je dostopen na trgu.

3.   Kadar se za eksploziv uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi temi akti Unije. Navedena izjava vsebuje opredelitev zadevnih aktov Unije, vključno z njihovim sklicevanjem na objave.

4.   Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da eksploziv izpolnjuje zahteve iz te direktive.

Člen 22

Splošna pravila za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 23

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.   Oznaka CE se namesti na vidno, čitljivo in neizbrisno mesto na eksplozivu. Kadar to zaradi narave eksploziva ni mogoče ali upravičeno, se namesti na embalažo in v spremne dokumente.

2.   Oznako CE se namesti, preden je eksploziv dan na trg.

3.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, kadar ta sodeluje v fazi nadzora proizvodnje.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.   Oznaki CE in po potrebi identifikacijski številki priglašenega organa lahko sledi oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

5.   Kadar gre za eksplozive, proizvedene za lastno uporabo, eksplozive, prevažane in dobavljene nepakirane ali v mobilnih enotah za izdelavo eksploziva za njihovo neposredno raztovarjanje v razstrelno vrtino, ter eksplozive, ki se izdelajo na razstreliščih in se napolnijo nemudoma po izdelavi (proizvodnja na mestu samem), se oznako CE namesti v spremne dokumente.

6.   Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake ustrezno ukrepajo.

POGLAVJE 5

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 24

Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so v skladu s to direktivo pristojni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.

Člen 25

Priglasitveni organi

1.   Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter monitoring priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 30.

2.   Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in monitoring iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

Člen 26

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.   Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do navzkrižja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Priglasitveni organ je organiziran in deluje tako, da zaščiti objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev o priglasitvi organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ugotavljanje skladnosti.

4.   Priglasitveni organ ne sme ponujati ali izvajati dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih podatkov.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 27

Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe

Države članice Komisijo obvestijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter monitoring priglašenih organov ter o vseh spremembah v zvezi s tem.

Komisija zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 28

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima pravno osebnost.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali eksploziva, ki ga ocenjuje.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci eksplozivov niti zastopniki katere od teh strani. To ne izključuje uporabe eksplozivov, nujnih za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe eksplozivov v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri načrtovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, namestitvi, uporabi ali vzdrževanju eksplozivov niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in integriteti v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.   Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti kar zadeva osebe ali skupine oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v Prilogi III in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvede sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo eksplozivov, za katere je priglašen, na razpolago potrebno:

(a)	osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)	opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)	postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegova struktura, stopnja zahtevnosti tehnologije zadevnega proizvoda ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti:

(a)	je dobro tehnično in poklicno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)	ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ocenjevanj;

(c)	primerno znanje in razumevanje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge II, veljavnih harmoniziranih standardov ter ustreznih določb zakonodaje Unije o harmonizaciji in nacionalne zakonodaje;

(d)	je usposobljeno za pripravo certifikatov, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila izvedenih ugotavljanj ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo III ali katero koli izvedbeno določbo nacionalnega prava, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje priglašenega organa, ustanovljene v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o harmonizaciji, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

Člen 29

Domneva o skladnosti organov za ugotavljanje skladnosti

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v zadevnih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila objavljena sklicevanja v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 28, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 30

Hčerinske družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašen organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 28 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi v celoti prevzamejo odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež.

3.   Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko podjetje samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s Prilogo III.

Člen 31

Vloga za priglasitev

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti predloži vlogo za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Vlogi za priglasitev je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modul ali moduli za ugotavljanje skladnosti in eksploziv ali eksplozivi, za katere navedeni organ trdi, da je pristojen, ter certifikat o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 28.

3.   Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti certifikata o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redni monitoring njegovega izpolnjevanja zahtev iz člena 28.

Člen 32

Priglasitveni postopek

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 28.

2.   Komisijo in druge države članice obvestijo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modul ali module za ugotavljanje skladnosti in zadevni eksploziv ali eksplozive ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na certifikatu o akreditaciji iz člena 31(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentarna dokazila, ki potrjujejo pristojnost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 28.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne predložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe certifikata o akreditaciji oziroma v dveh mesecih od priglasitve v primeru, da akreditacija ni uporabljena.

Za namene te direktive za priglašeni organ šteje samo tak organ.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih spremembah priglasitve.

Člen 33

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno številko, tudi kadar je organ priglašen v skladu z različnimi akti Unije.

2.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to direktivo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam posodablja.

Člen 34

Spremembe priglasitev

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 28 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kot je primerno, glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, država članica priglasiteljica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na zahtevo na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga.

Člen 35

Izpodbijanje pristojnosti priglašenih organov

1.   Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi oziroma je bila seznanjena z dvomom v pristojnost priglašenega organa ali njegovo stalno izpolnjevanje zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.   Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem pristojnosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva od države članice priglasiteljice, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, po potrebi vključno s preklicem priglasitve.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 49(2).

Člen 36

Operativne obveznosti priglašenih organov

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge III.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih postopkov upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne proizvodne tehnologije ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem spoštujejo stopnjo strogosti in zaščite, potrebno za to, da je eksploziv skladen s to direktivo.

3.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge II ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata o skladnosti.

4.   Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata priglašeni organ ugotovi, da eksploziv ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče certifikat.

5.   Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vse certifikate.

Člen 37

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

Člen 38

Obveznosti obveščanja za priglašene organe

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

(a)	vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih preklicih ali preklicih certifikata;

(b)	vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve ali pogoje zanjo;

(c)	vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;

(d)	na zahtevo o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2.   Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni v okviru te direktive ter izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti in zajemajo enake eksplozive, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 39

Izmenjava izkušenj

Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 40

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi vzpostavitev in pravilno delovanje ustreznega usklajevanja in sodelovanja med organi, ki so bili priglašeni v okviru te direktive, in sicer v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu te skupine, neposredno ali s pooblaščenimi zastopniki.

POGLAVJE 6

NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR EKSPLOZIVOV, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPEK UNIJE

Člen 41

Nadzor trga Unije in nadzor eksplozivov, ki vstopajo na trg Unije

Za eksplozive se uporabljajo členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se lahko eksplozivi dajo na trg le, ko ustrezno skladiščeni in uporabljeni za predvideni namen ne ogrožajo zdravja ali varnosti ljudi.

Člen 42

Postopek za ravnanje z eksplozivi, ki pomenijo tveganje na nacionalni ravni

1.   Kadar imajo organi za nadzor trga ene države članice zadostne razloge za domnevo, da eksploziv predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi oziroma premoženje ali okolje, izvedejo vrednotenje zadevnega eksploziva glede izpolnjevanja vseh ustreznih zahtev iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med navedenim vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da eksploziv ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi, da eksploziv izpolni navedene zahteve, ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh eksplozivov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4.   Kadar gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti eksploziva na nacionalnem trgu ali pa ga umaknejo ali odpokličejo s trga.

Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

5.   Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega eksploziva, njegovega porekla, vrste domnevne neskladnosti in tveganja, vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališča zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih vzrokov:

(a)	eksploziv ne izpolnjuje pogojev, ki so povezani z ogrožanjem zdravja ali varnosti oseb ali varstvom premoženja ali okolja; ali

(b)	harmonizirani standardi iz člena 19 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek po tem členu, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega eksploziva, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v obdobju treh mesecev po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim eksplozivom, na primer umik eksploziva s trga.

Člen 43

Zaščitni postopek Unije

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 42(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je ta ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.   Če se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega eksploziva z nacionalnih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, eksploziv pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 42(5) te direktive, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 44

Skladni eksplozivi, ki predstavljajo tveganje

1.   Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 42(1) ugotovi, da eksploziv, čeprav je skladen s to direktivo, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali za premoženje ali okolje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni eksploziv takrat, ko bo dan na trg, ne bo več predstavljal navedenega tveganja, ali pa eksploziv umakne s trga ali ga odpokliče v razumnem obdobju glede na naravo tveganja, kakor lahko predpiše.

2.   Gospodarski subjekt zagotavlja izvajanje korektivnih ukrepov za vse eksplozive, katerih dostopnost na trgu po vsej Uniji je omogočil.

3.   Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vključujejo vse podrobnosti, ki so na voljo, zlasti podatke za identifikacijo zadevnega eksploziva, poreklo in dobavno verigo eksploziva, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnimi gospodarskimi subjekti ter nadaljuje presojo nacionalnega ukrepa. Na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja Komisija z izvedbenimi akti odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(3).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja in varnostjo ljudi oziroma varovanjem premoženja ali varstvom okolja sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 49(4) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 45

Formalna neskladnost

1.   Brez poseganja v člen 42 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev:

(a)	oznaka CE ni nameščena v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali členom 23 te direktive;

(b)	oznaka CE ni bila nameščena;

(c)	identifikacijska številka priglašenega organa, kadar je bil udeležen v fazi nadzora proizvodnje, je bila nameščena tako, da je kršen člen 23, ali ni bila nameščena;

(d)	izjava EU o skladnosti ni bila izdana;

(e)	izjava EU o skladnosti ni bila pravilno izdana;

(f)	tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(g)	informacije iz člena 5(5) ali člena 7(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(h)	niso izpolnjene druge upravne zahteve iz člena 5 ali člena 7.

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejevanje ali prepoved dostopnosti eksploziva na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.

POGLAVJE 7

DELEGIRANA IN IZVEDBENA POOBLASTILA TER ODBOR

Člen 46

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 47 v zvezi s posodobitvijo Priloge I, da bi jo uskladili s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga.

Člen 47

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 46 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 18. aprila 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 46 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 46, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 48

Izvedbeni akti

Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo tehnično ureditev za uporabo člena 11, zlasti vzorec dokumenta, ki ga je treba uporabiti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(3).

Člen 49

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za civilne eksplozive. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5.   Komisija se z odborom posvetuje o vseh vprašanjih, za katera se po Uredbi (EU) št. 1025/2012 ali po kateri koli drugi zakonodaji Unije zahteva posvetovanje s panožnimi strokovnjaki.

Odbor lahko poleg tega obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih sproži njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

POGLAVJE 8

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 50

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primerih, ko gospodarski subjekti kršijo določbe nacionalnega prava, sprejete v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Taka pravila lahko v primeru resnih kršitev vključujejo kazenskopravne sankcije.

Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 51

Prehodne določbe

1.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti eksplozivov na trgu, ki so skladni z Direktivo 93/15/EGS in ki so bili dani na trg pred 20. aprilom 2016.

2.   Certifikati, izdani v skladu z Direktivo 93/15/EGS, so veljavni v skladu s to direktivo.

3.   Direktiva Komisije 2008/43/ES z dne 4. aprila 2008 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (14) se še naprej uporablja, dokler je ne bodo nadomestili ukrepi, sprejeti v skladu s členom 15 te direktive.

Člen 52

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 19. aprila 2016 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točkami 2 in 7 do 13 in 15 do 24 člena 2, členi 3 do 10, členom 14(1), členoma 15 in 16, podtočko (i) točke (a) člena 20, členi 21 do 27, členom 28(1) do (4), (6), (7), (10) in (11), členi 29 do 45, 50 in 51 ter prilogama III in IV. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 20. aprila 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 53

Razveljavitev

Direktiva 93/15/EGS, kakor je bila spremenjena z uredbami, navedenimi v delu A Priloge V, in Direktiva 2004/57/ES se razveljavita z učinkom od 20. aprila 2016 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv iz dela B Priloge V.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, točke 1, 3 do 6 in 14 člena 2, členi 11, 12 in 13, člen 14(2), členi 17 do 19, podtočke (ii) do (iv) točke (a) in točka (b) člena 20, člen 28(5), (8) in (9), členi 46, 47, 48 in 49 ter priloge I, II, V in VI se uporabljajo od 20. aprila 2016.

Člen 55

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 105.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. februarja 2014.

(3)  UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

(4)  Glej del A Priloge V.

(5)  UL L 127, 29.4.2004, str. 73.

(6)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(7)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(8)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

(9)  UL L 178, 28.6.2013, str. 27.

(10)  UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

(11)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(12)  UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

(13)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(14)  UL L 94, 5.4.2008, str. 8.

---

---

---

---

---

---

---

---