9.5.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 128/31

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 391/2013

z dne 3. maja 2013

o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009 (uredba o izvajanju služb) (2), in zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 550/2004 zahteva, da Komisija vzpostavi skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki bo omogočala enotno izvajanje uredbe na enotnem evropskem nebu.

(2)

Razvoj skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki so zagotovljene med vsemi fazami leta, je izjemnega pomena za izvajanje pobude o enotnem evropskem nebu. Takšen sistem bi moral prispevati k večji preglednosti pri določanju, zaračunavanju in pobiranju pristojbin za uporabnike zračnega prostora. Sistem bi moral prispevati tudi k varnemu, stroškovno učinkovitemu in uspešnemu zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa uporabnikom, ki financirajo sistem, ter spodbujati zagotavljanje integriranih storitev.

(3)

Skupna ureditev pristojbin bi morala biti sestavni element doseganja ciljev načrta izvedbe, določenih v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1070/2009 (okvirna uredba) ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 390/2013 z dne 3. maja 2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (4).

(4)

V skladu s skupnim ciljem izboljšanja uspešnosti navigacijskih služb zračnega prometa bi morala ureditev pristojbin spodbujati stroškovno in operativno učinkovitost ter zagotoviti vzpostavitev sistemov spodbud za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, da bi podprla izboljšave pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, vključno z izvajanjem delitve tveganja, povezanega s prometom.

(5)	Skupna ureditev pristojbin bi morala biti skladna z Eurocontrolovim sistemom pristojbin na zračnih poteh in členom 15 Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu ICAO iz leta 1944 („Čikaška konvencija“).

(6)	Skupna ureditev pristojbin bi morala omogočati optimalno uporabo zračnega prostora ob upoštevanju prometnih tokov v zračnem prometu, zlasti znotraj funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki so določeni v skladu s členom 9a Uredbe (ES) št. 550/2004.

(7)	Ključno načelo skupne ureditve pristojbin je zagotovitev popolnih in preglednih informacij o stroškovni osnovi, ki jih je treba pravočasno dati na razpolago predstavnikom uporabnikov zračnega prostora in pristojnim organom.

(8)

Kadar je ugotovljeno, da se navigacijske službe zračnega prometa na terminalih in/ali službe CNS, MET in AIS izvajajo pod tržnimi pogoji, bi morale države članice imeti možnost odločitve, da za te storitve ne bodo izračunavale ugotovljenih stroškov in pristojbin na terminalih, ne bodo določale cen na enoto na terminalih in/ali ne bodo določale finančnih spodbud.

(9)	Zaradi spremenljivega načina delovanja letališč je morda treba v referenčnem obdobju spremeniti območja zaračunavanja na terminalih.

(10)

Uvajanje novih tehnologij in postopkov ter z njimi povezanih poslovnih modelov za spodbujanje izvajanja integriranih storitev bi moralo privesti do znatnega zmanjšanja stroškov v korist uporabnikov. Da bi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa omogočili to zmanjšanje stroškov v prihodnosti, se srečujejo s stroški prestrukturiranja za izboljšanje svojega poslovanja, ki jih bodo morda lahko nadomestili, če se dokaže čista korist za uporabnike.

(11)	Mehanizmi spodbud za spodbujanje večje uspešnosti bi morali upoštevati potrebo po nagrajevanju ali kaznovanju dejanske uspešnosti glede na ravni uspešnosti, ki so bile predvidene ob sprejetju načrta izvedbe.

(12)

Da bi se pospešilo izvajanje tehnologij za evropski sistem upravljanja zračnega prometa (SESAR), bi morale biti naložbe v nove sisteme upravljanja zračnega prometa (ATM) in večje obnove obstoječih sistemov ATM, ki vplivajo na raven učinkovitosti evropskega omrežja ATM, upravičene do povračila stroškov prek pristojbin za uporabnike, če so usklajene z izvajanjem osrednjega načrta za ATM v Evropi, zlasti prek skupnih projektov, kot so določeni v členu 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost odločanja o prilagajanju pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, da bi zagotovile spodbude za opremljanje zrakoplovov s sistemi, ki so vključeni v skupne projekte.

(13)	Za izboljšanje učinkovitosti navigacijskih služb zračnega prometa in spodbujanje optimirane uporabe teh služb bi morale države članice imeti možnost za dodatno prilagajanje pristojbin, ob upoštevanju ravni obremenjenosti omrežja v določenem območju ali na določeni zračni progi ob določenih časih.

(14)	Višina pristojbin, ki se zaračunavajo zlasti za lahke zrakoplove, ne bi smela odvračati od uporabe naprav in storitev, ki so potrebne za varnost ali uvedbo novih tehnologij in postopkov.

(15)	Države članice bi morale imeti možnost skupnega določanja cen na enoto, zlasti kadar se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice ali kadar so države članice pogodbenice skupnega sistema pristojbin na zračnih poteh.

(16)

Države članice bi morale imeti za izboljšanje učinkovitosti skupne ureditve pristojbin ter zmanjšanje administrativne in računovodske delovne obremenitve znotraj skupnega sistema pristojbin na zračnih poteh možnost skupnega pobiranja pristojbin na zračnih poteh, in sicer z enotno pristojbino za let.

(17)	Okrepiti bi bilo treba pravna sredstva, s katerimi se zagotovi, da uporabniki navigacijskih storitev zračnega prometa takoj in v celoti plačajo pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa.

(18)	Pristojbine, ki jih morajo plačati uporabniki zračnega prostora, bi bilo treba določiti in uporabljati pravično in pregledno, po posvetovanju s predstavniki uporabnikov. Takšne pristojbine bi bilo treba redno pregledovati.

(19)	Uredbo Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa (5), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1191/2010 z dne 16. decembra 2010 (6), bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2015.

(20)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa ukrepe za razvoj skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa.

2.   Ta uredba se uporablja za navigacijske službe zračnega prometa, ki jih nudijo izvajalci služb zračnega prometa, določeni v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 550/2004, in izvajalci meteoroloških služb, če so določeni v skladu s členom 9(1) navedene uredbe, za splošni zračni promet znotraj regij EUR in AFI Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), v katerih države članice zagotavljajo navigacijske službe zračnega prometa. Uporablja se tudi za upravitelja omrežja, določenega v skladu s členom 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (7).

3.   Države članice lahko to uredbo uporabljajo za navigacijske službe zračnega prometa v zračnem prostoru v njihovi pristojnosti znotraj drugih regij ICAO, če o tem ustrezno obvestijo Komisijo in druge države članice.

4.   Države članice lahko to uredbo uporabljajo tudi za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004 dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja.

5.   Na podlagi člena 1(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 se lahko države članice odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za navigacijske službe zračnega prometa na letališčih z manj kot 70 000 premiki IFR v zračnem prevozu na leto.

Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Uredbe (ES) št. 549/2004.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„uporabnik navigacijskih služb zračnega prometa“ pomeni upravljavca zrakoplova v času izvedbe leta. Če identiteta upravljavca ni znana, se šteje, da je upravljavec zrakoplova njegov lastnik, razen če se lahko dokaže, da ga je tedaj upravljala druga oseba;

2.	„predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ pomeni vsako pravno osebo ali osebo, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa;

3.	„IFR“ pomeni pravila instrumentnega letenja, kot je opredeljeno v Prilogi 2 k Čikaški konvenciji (deseta izdaja, julij 2005);

4.	„VFR“ pomeni pravila vizualnega letenja, kot je opredeljeno v Prilogi 2 k Čikaški konvenciji (deseta izdaja, julij 2005);

5.	„območje zaračunavanja na zračnih poteh“ pomeni obseg zračnega prostora, za katerega sta uvedeni enotna stroškovna osnova in enotna cena na enoto;

6.	„območje zaračunavanja na terminalih“ pomeni letališče ali skupino letališč, za katere sta uvedeni enotna stroškovna osnova in enotna cena na enoto;

7.	„ugotovljeni stroški“ pomenijo stroške, ki so jih opredelile države članice v skladu s členom 15(2)(a) Uredbe (ES) št. 550/2004;

8.	„referenčno obdobje“ pomeni referenčno obdobje za načrt izvedbe iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 8 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013;

9.	„premiki IFR v zračnem prevozu“ pomenijo vsoto vzletov in pristankov, opravljenih v skladu s pravili instrumentnega letenja, ki je izračunana kot letno povprečje treh predhodnih let pred predložitvijo načrta izvedbe;

10.

„drugi prihodki“ pomenijo prihodke, pridobljene od javnih organov, vključno s finančno pomočjo iz programov pomoči Unije, kot so Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), Instrument za povezovanje Evrope (CEF) in Kohezijski sklad, prihodke, pridobljene iz komercialnih dejavnosti, v primeru cen na enoto na terminalih pa tudi prihodke, pridobljene iz pogodb ali sporazumov med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci letališč;

11.	„načrt izvedbe“ pomeni načrt izvedbe, ki je pripravljen in sprejet v skladu z določbami členov od 11 do 16 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013;

12.	„dejanski stroški“ pomenijo stroške, ki so dejansko nastali v letu v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa in so določeni na podlagi končne revizije;

13.	„službe CNS, MET in AIS“ pomenijo komunikacijske, navigacijske in nadzorovalne službe, meteorološke službe za navigacijo v zračnem prometu in letalske informacijske službe;

14.

„stroški prestrukturiranja“ pomenijo znatne enkratne stroške, ki nastanejo pri izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa v postopku prestrukturiranja z uvajanjem novih tehnologij in postopkov ter povezanih poslovnih modelov za spodbujanje zagotavljanja integriranih storitev, pri čemer želi država članica stroške povrniti v enem ali več referenčnih obdobjih. Ti stroški lahko vključujejo stroške, ki nastanejo v zvezi z nadomestili zaposlenim, zapiranjem centrov za kontrolo zračnega prometa, selitvijo dejavnosti na nove lokacije ter odpisom sredstev in/ali pridobivanjem strateških deležev v drugih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa.

Člen 3

Navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ter službe CNS, MET in AIS, ki se izvajajo pod tržnimi pogoji

1.   Brez poseganja v uporabo načel iz členov 14 in 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 in na podlagi ocene iz odstavka 2 se lahko države članice pred začetkom referenčnega obdobja, v utemeljenih primerih pa tudi v referenčnem obdobju, odločijo, da se nekatere ali vse navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ali službe CNS, MET in AIS izvajajo pod tržnimi pogoji. V tem primeru se uporabljajo določbe te uredbe, vendar se lahko zadevne države članice glede teh služb odločijo:

(a)	da ne bodo izračunavale ugotovljenih stroškov v skladu s členom 7 te uredbe;

(b)	da ne bodo določile finančnih spodbud za te službe na ključnih področjih delovanja za zmogljivosti in okolje v skladu s členom 15 te uredbe in da za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih

(c)	ne bodo izračunavale pristojbin na terminalih v skladu s členom 12 te uredbe;

(d)	da ne bodo določale cen na enoto na terminalih v skladu s členom 17 te uredbe.

2.   Za namene določitve, da se nekatere ali vse navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ali službe CNS, MET in AIS izvajajo pod tržnimi pogoji, države članice opravijo podrobno oceno glede na vse pogoje, določene v Prilogi I k tej uredbi. Ta ocena vključuje posvetovanje s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.

3.   Države članice iz odstavka 1 Komisiji najpozneje 19 mesecev pred začetkom referenčnega obdobja ali datumom uporabe odločitev, sprejetih v skladu z odstavkom 1, predložijo podrobno poročilo o vsebini in rezultatih ocene iz odstavka 2. Temu poročilu se priložijo dokazila, ki vključujejo razpisno dokumentacijo, če je to ustrezno, utemeljitev izbire izvajalca službe, opis ureditev, naloženih izbranemu izvajalcu službe z namenom, da se zagotovi stroškovno učinkovito izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih ali služb CNS, MET in AIS, ter rezultat posvetovanja s predstavniki uporabnikov zračnega prostora. V poročilu se navedejo celoviti razlogi za sklepe države članice.

4.   Kadar se Komisija strinja, da so bili tržni pogoji vzpostavljeni v skladu z zahtevami iz Priloge I, o tem zadevno državo članico obvesti v štirih mesecih po prejemu poročila. Če Komisija meni, da so za ugotavljanje, ali so bili vzpostavljeni tržni pogoji, potrebna dodatna dokazila, se to obdobje štirih mesecev podaljša na šest mesecev po prejemu poročila.

Kadar Komisija ugotovi, da tržni pogoji niso vzpostavljeni, v šestih mesecih po prejemu poročila in v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 odloči, da zadevna(-e) država(-e) članica(-e) v celoti uporablja(-jo) določbe te uredbe. Takšen sklep se sprejme po posvetovanju z zadevno(-imi) državo(-ami) članico(-ami).

5.   Poročilo države članice in sklep Komisije iz odstavka 4 veljata v času zadevnega referenčnega obdobja, sta dostopna javnosti, sklic nanju pa se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Načela skupne ureditve pristojbin

1.   Pri skupni ureditvi pristojbin so upoštevana načela iz člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004.

2.   Ugotovljeni stroški navigacijskih storitev zračnega prometa na zračnih poteh se financirajo s pristojbinami na zračnih poteh, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki.

3.   Ugotovljeni stroški navigacijskih storitev zračnega prometa na terminalih se financirajo s pristojbinami na terminalih, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki.

4.   Odstavka 2 in 3 ne posegata v financiranje izjem nekaterih uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa iz drugih virov financiranja v skladu s členom 10.

5.   Ureditev skupnih pristojbin zagotavlja preglednost in posvetovanje s predstavniki uporabnikov zračnega prostora o stroškovni osnovi ter razdelitvi stroškov med različne službe.

6.   Prihodki iz pristojbin na zračnih poteh ali pristojbin na terminalnih, določeni v skladu s členoma 11 in 12 te uredbe, se ne uporabljajo za financiranje komercialnih dejavnosti izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

Člen 5

Uvedba območij zaračunavanja

1.   Države članice uvedejo območja zaračunavanja v zračnem prostoru v njihovi pristojnosti, v katerih so uporabnikom zračnega prostora zagotovljene navigacijske službe zračnega prometa.

2.   Območja zaračunavanja v zračnem prostoru se opredelijo na način, ki je skladen z delovanjem in storitvami v zvezi s kontrolo zračnega prometa, po posvetovanju s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.

3.   Območje zaračunavanja na zračnih poteh se razteza od tal do vključno zgornjega zračnega prostora. Za kompleksna območja terminalov lahko države članice v območju zaračunavanja uvedejo posebno območje.

4.   Kadar se območja zaračunavanja raztezajo po zračnem prostoru več kot ene države članice, zadevne države članice zagotovijo skladnost in enotnost uporabe te uredbe v zadevnem zračnem prostoru.

5.   Območje zaračunavanja na terminalih se lahko v referenčnem obdobju spremeni. V tem primeru države članice:

(a)

Komisiji zagotovijo ustrezne podatke o stroških in prometu, s čimer ji omogočijo, da ponovno vzpostavi skladne serije stroškov in podatkov o prometu, ki odražajo stanje pred nastankom spremembe in po njem, ter izvaja naloge spremljanja uspešnosti v skladu s členom 18 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013;

(b)	se posvetujejo s predstavniki uporabnikov zračnega prostora in njihove pripombe sporočijo Komisiji;

(c)	zagotovijo Komisiji oceno učinka sprememb na cilje stroškovne učinkovitosti navigacijske službe zračnega prometa na terminalih in spremljanje uspešnosti ter navedejo, kako naj izvaja spremljanje uspešnosti v preostalem delu referenčnega obdobja.

POGLAVJE II

STROŠKI IZVAJANJA NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA

Člen 6

Upravičene storitve, naprave in dejavnosti

1.   Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa iz člena 1(2) in (4) določijo stroške, nastale z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa v zvezi z napravami in storitvami, določenimi in izvedenimi na podlagi regionalnega načrta letalske navigacije ICAO za evropsko regijo v območjih zaračunavanja, ki so v njihovi pristojnosti.

Ti stroški vključujejo upravne režijske stroške, stroške usposabljanja, izobraževanja, preizkusov in preizkušanja, raziskovanja in razvoja, ki so razporejeni med te službe.

2.   Države članice lahko v skladu s členom 15(2)(b) Uredbe (ES) št. 550/2004 kot ugotovljene stroške določijo naslednje stroške, če nastanejo kot rezultat izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa:

(a)	stroške, ki nastanejo pri ustreznih nacionalnih organih;

(b)	stroške, ki nastanejo pri usposobljenih subjektih iz člena 3 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)	stroške, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov.

3.   V skladu s členom 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004 se del prihodkov iz pristojbin lahko porabi za financiranje skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, ki so predvsem pomembne za izboljšanje splošne učinkovitosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa. V takem primeru država članica zagotovi izčrpno in pregledno računovodstvo, s katerim se zagotovi, da uporabniki zračnega prostora ne plačujejo dvojnih obremenitev. Ugotovljeni stroški, ki izhajajo iz skupnega projekta, se jasno opredelijo v skladu s prilogama II in VII.

4.   Naložbe v nove sisteme ATM in večje obnove obstoječih sistemov ATM so upravičene, če so skladne z izvajanjem osrednjega načrta za ATM v Evropi, zlasti če potekajo v okviru skupnih projektov iz člena 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004.

Člen 7

Izračun stroškov

1.   Ugotovljeni stroški in dejanski stroški vključujejo stroške v zvezi z upravičenimi storitvami, napravami in dejavnostmi iz člena 6 te uredbe ter so določeni v skladu z računovodskimi zahtevami iz člena 12 Uredbe (ES) št. 550/2004.

Enkratni učinki, ki izvirajo iz uvedbe mednarodnih računovodskih standardov, se lahko porazdelijo na obdobje največ 15 let.

Brez poseganja v člena 17 in 19 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 se realni in nominalni ugotovljeni stroški določijo pred začetkom vsakega referenčnega obdobja kot del načrta izvedbe za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja. Za vsako leto referenčnega obdobja se razlika med nominalnimi ugotovljenimi stroški pred referenčnim obdobjem in ugotovljenimi stroški, ki so bili prilagojeni na podlagi razlike med dejansko inflacijo, ki jo je za zadevno leto zabeležila Komisija v Eurostatovem harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, objavljenem aprila leta n, in predvideno inflacijo, navedeno v načrtu izvedbe za leto pred referenčnim obdobjem in za vsako leto referenčnega obdobja, prenese v leto n+2 za izračun cene na enoto.

Ugotovljeni stroški in dejanski stroški se izračunajo v nacionalni valuti. Kadar se vzpostavi skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo za funkcionalni blok zračnega prostora, zadevne države članice zagotovijo pretvorbo nacionalnih stroškov v eure ali nacionalno valuto ene od zadevnih držav članic, da bi se zagotovil pregleden izračun enotne stroškovne osnove ob uporabi tretjega pododstavka člena 17(1) te uredbe. Države članice o tem obvestijo Komisijo in Eurocontrol.

2.   Stroški iz prvega odstavka se razčlenijo v stroške za zaposlene, druge stroške poslovanja, stroške amortizacije, stroške kapitala in izredne stroške, vključno s plačanimi nepovratnimi davki in carinami, in vse druge s tem povezane stroške.

Stroški za zaposlene vključujejo bruto osebne prejemke, plačila za nadure, prispevke delodajalcev za socialno varnost in pokojninsko zavarovanje ter druge prejemke. Stroški za pokojninsko zavarovanje se lahko izračunajo na podlagi previdnih predpostavk glede upravljanja sistema ali nacionalne zakonodaje, kakor je primerno. Takšne predpostavke se podrobno navedejo v načrtu izvedbe.

Drugi stroški poslovanja vključujejo stroške, nastale z nabavo blaga in storitev za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, zlasti zunanje storitve, zunanje osebje, material, energijo, javne gospodarske službe, najem stavb, opreme in naprav, vzdrževanje, stroške zavarovanja in potne stroške. Če izvajalec službe zračnega prometa kupi druge navigacijske službe zračnega prometa, vključi dejanski izdatek za navedene službe v svoje druge stroške poslovanja.

Stroški amortizacije se nanašajo na skupna osnovna sredstva, ki se uporabljajo za namene navigacijskih služb zračnega prometa. Osnovna sredstva se amortizirajo v skladu z njihovo pričakovano obratovalno dobo, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja cene sredstev, ki se amortizirajo. Za obračun amortizacije se lahko uporabi obračun po nabavnih ali tekočih cenah. Metoda se ves čas trajanja amortizacije ne spremeni in je v skladu s stroški uporabljenega kapitala (nominalnimi stroški kapitala za obračun na podlagi nabavne cene in dejanskimi stroški kapitala za obračun po tekočih cenah). Kadar se uporabi obračun po tekočih cenah, se za primerjavo in oceno zagotovijo tudi enakovredni podatki po nabavnih cenah.

Stroški kapitala so enaki zmnožku:

(a)

vsote povprečne čiste knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev in morebitnih popravkov vrednosti skupnih sredstev, ki jih ugotovi nacionalni nadzorni organ in jih uporablja izvajalec navigacijske službe zračnega prometa, ki obratuje ali je v pripravi, ter povprečne vrednosti čistih obratnih sredstev, razen obrestovanih računov, ki so potrebna za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa; ter

(b)	ponderiranega povprečja obrestne mere za obveznosti in donosnosti lastniškega kapitala. Za izvajalce navigacijske službe zračnega prometa brez lastniškega kapitala se ponderirano povprečje izračuna na podlagi donosnosti ter razlike med skupnimi sredstvi iz odstavka (a) in obveznostmi.

Izredni stroški so enkratni stroški v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki so nastali v istem letu.

Vsaka prilagoditev zunaj določb mednarodnih računovodskih standardov se navede v načrtu izvedbe, ki se predloži v pregled Komisiji, in v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo II.

3.   Za namene izračuna stroškov kapitala, kot je določen v odstavku 2, ponderirani faktorji temeljijo na deležu financiranja prek obveznosti ali lastniškega kapitala. Obrestna mera za obveznosti je enaka tehtani povprečni obrestni meri za obveznosti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa. Donosnost lastniškega kapitala je enaka donosnosti, ki je navedena v načrtu izvedbe za obdobje poročanja in temelji na dejanskem finančnem tveganju, ki nastane pri izvajalcu navigacijske službe zračnega prometa, ocenjenem pred referenčnim obdobjem.

Če sredstva niso v lasti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa, temveč so vključena v izračun stroškov kapitala, države članice zagotovijo, da se stroški teh sredstev ne povrnejo dvakrat.

4.   Izračun dejanskih stroškov lahko vključuje povračilo stroškov prestrukturiranja izvajalcev navigacijske službe zračnega prometa, ki so nastali v referenčnih obdobjih pred referenčnim(-i) obdobjem(-i) povračila, če se s poslovnim primerom dokaže, da uporabniki sčasoma pridobijo čisto korist.

Nacionalni nadzorni organ Komisiji predloži poslovni primer, načrt povračila stroškov prestrukturiranja ter rezultate posvetovanja o poslovnem primeru in načrtu povračila stroškov prestrukturiranja s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.

Kadar Komisija ugotovi, da je dokazano, da uporabniki sčasoma pridobijo pričakovano čisto korist, o tem obvesti zadevno državo članico v petih mesecih po prejemu dokumentacije od nacionalnega nadzornega organa.

Kadar Komisija ugotovi, da ni dokazano, da uporabniki sčasoma pridobijo pričakovano čisto korist, v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 v petih mesecih po prejemu dokumentacije od nacionalnega nadzornega organa odloči, da se stroški prestrukturiranja izvajalcem navigacijske službe zračnega prometa ne povrnejo, in o tem obvesti zadevno državo članico.

Zadevna država članica poroča o gibanju stroškov prestrukturiranja in čistih koristih za uporabnike v svojem letnem poročilu na podlagi člena 18(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

Člen 8

Razporeditev stroškov

1.   Stroški upravičenih storitev, naprav in dejavnosti v smislu člena 6 se razporedijo na pregleden način med območja zaračunavanja, v zvezi s katerimi so dejansko nastali.

Če nastanejo stroški v različnih območjih zaračunavanja, se razporedijo sorazmerno na podlagi pregledne metodologije v skladu s členom 9.

2.   Stroški storitev na terminalih se nanašajo na naslednje službe:

(a)	službe letališke kontrole, letalske informacijske službe, vključno z letalskimi svetovalnimi službami, in alarmne službe;

(b)	službe zračnega prometa v zvezi s prihodom in odhodom zrakoplova znotraj določene oddaljenosti od letališča na podlagi operativnih zahtev;

(c)	ustrezno razporeditev vseh drugih komponent navigacijskih služb zračnega prometa, ki odraža sorazmerno porazdelitev med storitvami na zračnih poteh in storitvami na terminalih.

Za namene odstavka 2(b) in (c) države članice pred vsakim referenčnim obdobjem za vsako letališče opredelijo merila, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med storitvami na terminalih in storitvami na zračnih poteh, ter o tem obvestijo Komisijo.

3.   Stroški storitev na zračnih poteh se nanašajo na stroške iz odstavka 1 ob izključitvi stroškov iz odstavka 2.

4.   Če se v skladu s členom 10 letom VFR podelijo oprostitve, izvajalec navigacijske službe zračnega prometa ugotovi stroške navigacijskih služb zračnega prometa, opravljenih za lete VFR, in jih prikaže ločeno od stroškov služb, opravljenih za lete IFR. Ti stroški se lahko določijo z metodo mejnih stroškov ob upoštevanju ugodnosti za lete IFR, ki izvirajo iz storitev, podeljenih letom VFR.

Člen 9

Preglednost stroškov in mehanizma zaračunavanja

1.   Države članice usklajeno, najmanj sedem mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja povabijo predstavnike uporabnikov zračnega prostora na posvetovanje o ugotovljenih stroških, načrtovanih naložbah, napovedanih enotah storitev, politiki zaračunavanja in s tem povezanimi cenami na enoto. Pomagajo jim izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Države članice v skladu s členom 6 na pregleden način določijo nacionalne stroške ali stroške funkcionalnega bloka zračnega prostora ter predložijo cene na enoto predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji in po potrebi Eurocontrolu.

V referenčnem obdobju države članice vsako leto in na usklajen način povabijo predstavnike uporabnikov zračnega prostora na posvetovanje o morebitnih odstopanjih od napovedi, zlasti glede:

(a)	dejanskega prometa in stroškov v primerjavi z napovedanim prometom in ugotovljenimi stroški;

(b)	izvajanja mehanizma za delitev tveganja iz člena 13;

(c)	izvajanja mehanizma za delitev stroškov iz člena 14;

(d)	sistemov spodbud iz člena 15;

(e)	prilagajanja pristojbin iz člena 16.

Takšno posvetovanje se lahko organizira na regionalni ravni. Predstavniki uporabnikov zračnega prostora si pridržijo pravico zahtevati izvedbo dodatnih posvetovanj. Posvetovanje z uporabniki se organizira sistematično tudi po sprožitvi mehanizma opozarjanja, ki je določen v členih 17 in 19 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 v zvezi z revizijo ugotovljenih stroškov na enoto.

2.   Informacije iz odstavka 1 temeljijo na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz prilog II, VI in VII. Kadar je v skladu s členom 3 ugotovljeno, da se navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ali službe CNS, MET in AIS izvajajo pod tržnimi pogoji, informacije iz odstavka 1 temeljijo na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz Priloge III. Zadevna dokumentacija je na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom tri tedne pred posvetovanjem. Za letno posvetovanje iz drugega pododstavka odstavka 1 je dokumentacija na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom najpozneje 1. junija.

3.   Da bi države članice omogočile poročanje o doseganju uspešnosti, kot je določeno v členu 18(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, Komisiji in Eurocontrolu vsako leto do 1. junija predložijo dejanske stroške, nastale v preteklem letu, ter razliko med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški iz načrta izvedb, pri čemer uporabijo poročevalne preglednice in podrobna pravila iz prilog II, VI in VII. Države članice, ki so se v skladu s členom 3 odločile, da se navigacijske službe zračnega prometa na terminalih ali službe CNS, MET in AIS izvajajo pod tržnimi pogoji, predložijo te informacije na podlagi poročevalnih preglednic in podrobnih pravil iz Priloge III.

POGLAVJE III

FINANCIRANJE IZVAJANJA NAVIGACIJSKIH SLUŽB ZRAČNEGA PROMETA S PRISTOJBINAMI ZA ZRAČNO PLOVBO

Člen 10

Oprostitve plačila pristojbin za zračno plovbo

1.   Države članice oprostijo plačila pristojbin na zračnih poteh:

(a)	lete zrakoplovov, katerih največja dovoljena vzletna masa je manj kot dve metrični toni;

(b)	mešane lete VFR/IFR v območjih zaračunavanja, če so izvedeni izključno po pravilih VFR in se pristojbina za lete VFR ne zaračunava;

(c)	lete, namenjene izključno prevozom vladajočih monarhov in njihove ožje družine, voditeljev držav, voditeljev vlad in vladnih ministrov; v vseh primerih mora biti ta izjema utemeljena z ustrezno oznako statusa ali opombo na načrtu leta;

(d)	lete, namenjene iskanju in reševanju, ki jih odobri ustrezen pristojni organ.

2.   Države članice lahko oprostijo plačila pristojbin na zračnih poteh:

(a)	vojaške lete, ki jih izvede vojaški zrakoplov katere koli države;

(b)

trenažne lete, izvedene izključno zaradi pridobitve dovoljenja ali napredovanja v primeru pilotskega dela posadke, če to utemeljuje ustrezna označba na načrtu leta; leti morajo biti izvedeni izključno znotraj zračnega prostora zadevne države članice ter ne smejo služiti prevozu potnikov in/ali tovora in postavitvi ali prevozu zrakoplova;

(c)	lete, izvedene izključno z namenom preverjanja ali testiranja opreme, uporabljene ali namenjene za zemeljsko pomoč zračni plovbi, razen letov zaradi postavitve zadevnega zrakoplova;

(d)	lete, ki se končajo na letališču, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni bilo nobenega vmesnega postanka;

(e)

lete VFR;

(f)	humanitarne lete, ki jih odobri ustrezen pristojni organ;

(g)	lete v zvezi z izvrševanjem carinske in policijske službe.

3.   Države članice lahko lete iz odstavkov 1 in 2 oprostijo plačila stroškov na terminalih.

4.   Stroški, nastali z leti, ki so oproščeni plačila, so sestavljeni iz:

(a)	stroškov oproščenih letov VFR, kot določa člen 8(4), in

(b)

stroškov oproščenih letov IFR, ki se izračunajo kot zmnožek stroškov, nastalih za lete IFR, in razmerja števila oproščenih enot storitev in celotnega števila enot storitev; pri čemer je celotno število enot storitev sestavljeno iz števila enot storitev za lete IFR in enot storitev za lete VFR, kadar ti niso oproščeni. Stroški, ki nastanejo za lete IFR, so enaki skupnim stroškom, znižanim za stroške letov VFR.

5.   Države članice zagotovijo, da se izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa povrnejo stroški za storitve, opravljene v okviru oproščenih letov.

Člen 11

Izračun pristojbin na zračnih poteh

1.   Brez poseganja v možnost iz člena 4(2) za financiranje navigacijskih služb zračnega prometa na zračnih poteh iz drugih prihodkov je pristojbina na zračnih poteh za določen let v določenem območju zaračunavanja na zračnih poteh enaka zmnožku cene na enoto, določene za to območje zaračunavanja na zračnih poteh, in enot storitev na zračnih poteh za ta let.

2.   Cena na enoto in enote storitev na zračnih poteh se izračunajo v skladu s Prilogo IV.

Člen 12

Izračun pristojbin na terminalih

1.   Brez poseganja v možnost iz člena 4(3) za financiranje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih iz drugih prihodkov je pristojbina na terminalu za določen let v določenem območju zaračunavanja na terminalih enaka zmnožku cene na enoto, določene za to območje zaračunavanja na terminalih, in enot storitev na terminalu za ta let. Za namene zaračunavanja se prihod in odhod štejeta kot en sam let. Enota, ki se šteje, je bodisi prihodni ali odhodni let.

2.   Cena na enoto in enote storitev na terminalih se izračunajo v skladu s Prilogo V.

Člen 13

Delitve tveganja, povezanega s prometom

1.   Mehanizem za delitev tveganja, povezanega s prometom, se uporablja v skladu z načeli iz člena 12 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

2.   Naslednji stroški niso predmet delitve tveganja, povezanega s prometom, in ne glede na gibanje prometa povzročijo povečanje ali zmanjšanje ugotovljenih stroškov v naslednjem letu ali letih:

(a)	ugotovljeni stroški, določeni v skladu s členom 6(2), z izjemo sporazumov o čezmejnem izvajanju služb zračnega prometa;

(b)	ugotovljeni stroški meteoroloških služb;

(c)	prilagoditev zaradi razlik med napovedano in dejansko inflacijo iz člena 7(1),

(d)	povračilo stroškov prestrukturiranja, če je odobreno v skladu s členom 7(4);

(e)	prenos, ki je posledica izvajanja mehanizma za delitev tveganja, povezanega s prometom;

(f)	odobreni prenosi iz predhodnega referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja mehanizma za delitev stroškov iz člena 14;

(g)	nagrade ali kazni, ki izhajajo iz sistemov finančnih spodbud iz člena 15;

(h)	preplačila ali nezadostna kritja, ki so lahko posledica prilagajanja pristojbin za zračno plovbo pri uporabi člena 16;

(i)	preplačila ali nezadostna kritja, ki so posledica sprememb v prometu;

(j)	za drugo referenčno obdobje preplačila ali nezadostna kritja držav članic do vključno leta 2011 v zvezi s pristojbinami na zračnih poteh in do leta 2014 v zvezi s pristojbinami za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih.

Poleg tega lahko države članice iz delitve tveganja, povezanega s prometom, izvzamejo ugotovljene stroške izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja, v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.

3.   Kadar dejansko število enot storitev v danem letu n ni za več kot 2 % višje ali nižje od napovedi, določene v načrtu izvedbe za navedeno leto, se dodatni prihodki ali izguba prihodkov izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na ugotovljene stroške ne prenesejo.

4.   Kadar je dejansko število enot storitev v danem letu n za več kot 2 % višje od napovedi, določene v načrtu izvedbe za navedeno leto n, se ugotovljeni stroški za leto n+2 ustrezno zmanjšajo za najmanj 70 % dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo dvoodstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo ugotovljenih stroškov, določenih v načrtu izvedbe.

Kadar je dejansko število enot storitev v danem letu n za več kot 2 % nižje od napovedi, določene v načrtu izvedbe za navedeno leto n, se ugotovljeni stroški ustrezno povečajo, vendar ne prej kot v letu n+2, in sicer za največ 70 % izgubljenih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo dvoodstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo ugotovljenih stroškov, določenih v načrtu izvedbe.

5.   Kadar je dejansko število enot storitev v danem letu n nižje od 90 % napovedi, določene v načrtu izvedbe za navedeno leto n, se ugotovljeni stroški ustrezno povečajo, vendar ne prej kot v letu n+2, in sicer za celotni znesek izgubljenih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo desetodstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo ugotovljenih stroškov, določenih v načrtu izvedbe.

Kadar dejansko število enot storitev v danem letu n presega 110 % napovedi, določene v načrtu izvedbe za navedeno leto n, se ugotovljeni stroški za leto n+2 ustrezno zmanjšajo za celotni znesek dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo desetodstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo ugotovljenih stroškov, določenih v načrtu izvedbe.

6.   Za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih se lahko države članice odločijo, da za letališča z manj kot 225 000 premiki IFR v zračnem prevozu na leto ne bodo uporabljale določb zgornjih odstavkov 3, 4 in 5. Države članice obvestijo Komisijo o navedeni odločitvi v dveh mesecih po objavi te uredbe.

Člen 14

Delitev stroškov

1.   Mehanizem za delitev stroškov se uporablja v skladu z naslednjimi načeli:

(a)	kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, nastalo razliko zadrži zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt;

(b)	kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, krije nastalo razliko zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt.

2.   Stroški, ki so izvzeti iz uporabe odstavkov 1(a) in 1(b);

(a)

Ureditve delitve stroškov v odstavkih 1(a) in 1(b) se ne uporabljajo za razliko med ugotovljenimi in dejanskimi stroški pri stroškovnih postavkah, za katere je zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt uvedel razumne in ugotovljive ukrepe za obvladovanje, vendar se lahko šteje, da nanje ne more vplivati zaradi: (i) nepredvidenih sprememb nacionalne zakonodaje o pokojninah, zakona o pokojninskem računovodstvu ali stroškov pokojnin, ki so posledica nepredvidenih razmer na finančnem trgu; (ii) znatnih sprememb obrestnih mer na posojila, s katerimi se financirajo stroški, ki nastajajo pri izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa; (iii) nepredvidenih novih stroškovnih postavk, ki niso zajete v načrtu izvedbe, vendar so zahtevane z zakonom; (iv) nepredvidenih sprememb nacionalne davčne zakonodaje; (v) nepredvidenih sprememb stroškov ali prihodkov, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov.

(b)

Brez poseganja v tretji pododstavek člena 7(1) nacionalni nadzorni organ določi vsako stroškovno postavko, vključeno v skladu z odstavkom 2(a), v načrtu izvedbe pa se za vsako stroškovno postavko v povezavi s predhodnim referenčnim obdobjem navedejo: (i) celotni opis stroškovne postavke; (ii) stroški, pripisani tej postavki v načrtu izvedbe; (iii) utemeljitev, zakaj se stroškovna postavka šteje za upravičeno v okviru odstavka 2(a) in ne v okviru odstavkov 1(a) in 1(b); (iv) ustrezni zunanji dogodki ali razmere, ki so povzročile razliko med dejanskimi in ugotovljenimi stroški, povezanimi s to stroškovno postavko, in na katere zadevni nacionalni nadzorni organi, izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa ali usposobljeni subjekt ne more vplivati; (v) sprejeti ukrepi za obvladovanje stroškovnega tveganja, povezanega s to postavko.

(c)	Razlike med dejanskimi in ugotovljenimi stroški za te postavke se opredelijo in razložijo v skladu s Prilogo VII.2.

(d)	Kadar so v celotnem referenčnem obdobju zaradi odštetja stroškov iz odstavka 2(a) dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika povrne uporabnikom zračnega prostora s prenosom v naslednje referenčno obdobje ali obdobja.

(e)	Kadar so v celotnem referenčnem obdobju zaradi vključitve stroškov iz odstavka 2(a) dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika prenese na uporabnike zračnega prostora s prenosom v naslednje referenčno obdobje ali obdobja.

(f)

Zadevni nacionalni nadzorni organ vsako leto ugotovi, ali je razlika med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški dejansko posledica ustreznih dogodkov ali razmer iz odstavka 2(a) ter ali je v skladu z določbo iz odstavka 2(b). Poleg tega preveri, ali je razlika v stroških, ki se prenese na uporabnike, posebej določena in razvrščena. O rezultatu svoje ocene vsako leto obvesti uporabnike zračnega prostora in poroča Komisiji. Kadar Komisija v šestih mesecih po prejemu letnega poročila o oceni od zadevnega nacionalnega nadzornega organa ugotovi, da poročilo o oceni ne določa, da je razlika med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški dejansko posledica ustreznih dogodkov ali razmer iz odstavka 2(a) in da je v skladu z določbo iz odstavka 2(b), v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 odloči, da v skladu z njenimi ugotovitvami zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) ni dovoljeno delno ali v celoti uporabljati določb odstavka 2 glede razlike med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški.

(g)	Preneseni zneski se določijo s faktorji in opišejo v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo VI.

Člen 15

Sistemi spodbud za izvajalce navigacijske službe zračnega prometa

1.   Države članice sprejmejo finančne spodbude za svoje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti in lahko takšne finančne spodbude sprejmejo na ključnem področju uspešnosti glede okolja v skladu s členom 12 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013. Te sisteme spodbud sestavljajo nagrade za preseganje in kazni za nedoseganje ciljnih ravni uspešnosti, ki jih je treba prišteti ali odšteti od sprejetih ugotovljenih stroškov v skladu z ravnjo dosežene uspešnosti.

Takšni sistemi finančnih spodbud so skladni z naslednjimi načeli:

(a)	cena na enoto v letu n+2 se prilagodi, da se zagotovi nagrada za preseganje ali kazen za nedoseganje v skladu z dejansko ravnjo uspešnosti izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa v letu n glede na ustrezen cilj;

(b)	veljavna raven nagrad in kazni je sorazmerna s cilji, ki jih je treba doseči, in dejansko uspešnostjo. Za uspešnost, ki je na ravni ali pod ravnjo pričakovanih ciljev uspešnosti, ni nagrade;

(c)	veljavna raven nagrad in kazni je enaka;

(d)	največji skupni znesek nagrad in največji skupni znesek kazni ne presega 1 % prihodkov navigacijskih služb zračnega prometa v letu n;

(e)	stopnje sprememb uspešnosti ter veljavna raven nagrad in kazni se določijo na podlagi posvetovanja iz člena 9 ter navedejo v načrtu izvedbe;

(f)	v primeru ciljev na ravnih funkcionalnih blokov zračnega prostora se nagrade in kazni uporabljajo za zadevne izvajalce navigacijske službe zračnega prometa;

(g)

za ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti se lahko ciljne ravni uspešnosti prilagodijo, da zajemajo le razloge za zamude v zvezi z zmogljivostjo ATC, usmerjanjem ATC, kadrovsko strukturo ATC, opremo ATC, upravljanjem zračnega prostora in posebnimi dogodki z oznakami C, R, S, T, M in P priročnika ATFCM.

2.   Nacionalni nadzorni organi spremljajo, ali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa te sisteme spodbud ustrezno izvajajo.

Člen 16

Prilagajanje pristojbin za zračno plovbo

1.   Države članice lahko po tem, ko so ponudile posvetovanje iz člena 9, na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora ter na nediskriminatorni in pregledni osnovi prilagodijo pristojbine za zračno plovbo, ki jih plačujejo uporabniki zračnega prostora, da bi odražale njihova prizadevanja zlasti za:

(a)	izboljšanje uporabe navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)	zmanjšanje vpliva letenja na okolje;

(c)	zmanjšanje skupnih stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in izboljšanje učinkovitosti, zlasti s prilagajanjem pristojbin v skladu z ravnjo obremenjenosti omrežja v določenem območju ali na določeni zračni progi ob določenih časih.

Prilagoditev pristojbin ne povzroči skupne spremembe prihodkov izvajalca navigacijske službe zračnega prometa. Preplačila ali nezadostna kritja se prenesejo na naslednje obdobje.

2.   Pristojbine za zračno plovbo se lahko na nediskriminatorni in pregledni osnovi prilagodijo tudi za pospeševanje uporabe zmogljivosti SESAR ATM. Namen prilagajanja je lahko zlasti zagotavljanje spodbud za opremljanje zrakoplovov s sistemi, vključenimi v skupne projekte iz člena 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004.

3.   Prilaganje pristojbin za zračno plovbo pomeni spremembo pristojbine na zračnih poteh in/ali pristojbine na terminalu, izračunane na podlagi določb členov 11 in 12.

4.   Nacionalni nadzorni organi spremljajo, ali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa ustrezno izvajajo prilagajanje pristojbin za zračno plovbo.

Člen 17

Določanje cen na enoto za območja zaračunavanja

1.   Države članice zagotovijo, da se cene na enoto določijo za vsako območje zaračunavanja na letni osnovi. Brez poseganja v odstavek 2 se cene na enoto med letom ne spreminjajo.

Cene na enoto se določijo v skladu z naslednjim postopkom:

(a)	Za vsako leto referenčnega obdobja se cene na enoto za leto n izračunajo do 1. novembra leta n-1 na podlagi ugotovljenih stroškov na enoto, vključenih v načrt izvedbe, ter prilagoditev iz odstavka 2.2 Priloge IV in Priloge V k tej uredbi.

(b)	Država članica do 1. junija leta n-1 predloži Komisiji cene na enoto za leto n na podlagi zahtev iz členov 9(1) in 9(2).

(c)	Komisija te cene na enoto oceni glede na določbe te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013.

(d)	Kadar Komisija ugotovi, da so cene na enoto skladne z določbami te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, o tem obvesti zadevno državo članico v štirih mesecih po predložitvi cen na enoto.

(e)	Kadar Komisija ugotovi, da cene na enoto niso skladne z določbami te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, v štirih mesecih po predložitvi cen na enoto o tem obvesti zadevno državo članico, ki nato v enem mesecu predloži Komisiji popravljene cene na enoto.

(f)	Države članice o teh cenah na enoto za vsako območje zaračunavanja najpozneje do 1. novembra leta n-1 obvestijo Komisijo in po potrebi Eurocontrol.

Cene na enoto se določijo v nacionalni valuti. Kadar se države članice, ki se povezujejo v funkcionalni blok zračnega prostora, odločijo vzpostaviti skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo, se ta stroškovna osnova določi v eurih ali nacionalni valuti ene od zadevnih držav članic. Zadevne države članice o valuti, ki se uporablja, obvestijo Komisijo in Eurocontrol.

2.   Kadar se načrti izvedbe sprejmejo po 1. novembru leta, ki je pred letom, v katerem se referenčno obdobje začne ali popravi v skladu s členoma 17 in 19 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, se cene na enoto po potrebi preračunajo na podlagi dokončno sprejetega načrta ali korektivnih ukrepov, ki se uporabljajo. Za ta namen in v skladu s členom 16 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 države članice svojo ceno na enoto izračunajo in uporabljajo v skladu s sprejetim načrtom izvedbe čim prej v prvem letu referenčnega obdobja ali v prvem letu uporabe popravljenih načrtov izvedbe in ciljev uspešnosti. Razlika v prihodkih zaradi začasne uporabe začetne cene na enoto se prenese v izračun cene na enoto za naslednje leto. V prvem letu referenčnega obdobja ali prvem letu uporabe popravljenih načrtov izvedbe in ciljev uspešnosti se mehanizem za delitev tveganja, povezanega s prometom, iz člena 13 uporablja na podlagi ugotovljenih stroškov in enot storitev, vključenih v dokončno sprejet načrt izvedbe, ter na podlagi dejanskih enot storitev za leto.

Člen 18

Pobiranje pristojbin

1.   Države članice lahko pobirajo pristojbine na podlagi enotne pristojbine za let. Kadar se pristojbine zaračunavajo in pobirajo na regionalni ravni, je valuta za zaračunavanje lahko euro, administrativna cena na enoto za zaračunavanje in zbiranje stroškov pa se lahko doda zadevni ceni na enoto. Države članice zagotovijo, da se zneski, pobrani v njihovem imenu, uporabljajo za financiranje stroškov, ugotovljenih v skladu z določbami te uredbe.

2.   Uporabniki navigacijskih služb zračnega prometa vse pristojbine za zračno plovbo plačajo takoj in v celoti.

3.   Države članice zagotovijo uporabo učinkovitih izvršilnih ukrepov. Ti ukrepi lahko vključujejo odpoved storitev, zadržanje zrakoplova ali druge izvršilne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Pritožba

Države članice zagotovijo, da so odločitve, sprejete na podlagi te uredbe, ustrezno razložene in da je zoper te odločitve mogoče sprožiti učinkovit revizijski in/ali pritožbeni postopek.

Člen 20

Olajšanje spremljanja skladnosti

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zadevnemu nacionalnemu nadzornemu organu ali usposobljenemu subjektu, ki deluje v njegovem imenu, olajšajo inšpekcijske preglede in nadzor, vključno z obiski na kraju samem. Pooblaščene osebe lahko:

(a)	pregledajo zadevne računovodske listine, poslovne knjige, zaloge in drugi material, pomemben za obračun pristojbin za zračno plovbo;

(b)	te dokumente kopirajo ali pridobijo izvlečke teh dokumentov;

(c)	zahtevajo ustno pojasnilo na kraju samem;

(d)	vstopijo v zadevne prostore, zemljišča ali vozila.

Takšni inšpekcijski pregledi in nadzor se izvedejo v skladu s postopki, ki veljajo v državi članici, v kateri naj bi se izvedli.

Člen 21

Pregled

Pregled načrta izvedbe iz člena 24 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, ki ga opravi Komisija, zajema mehanizem za delitev tveganja iz člena 13, mehanizem za delitev stroškov iz člena 14, sisteme spodbud, vzpostavljene v skladu s členom 15, prilagajanje pristojbin v skladu s členom 16 ter njihov učinek in uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev uspešnosti.

Člen 22

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od drugega referenčnega obdobja, opredeljenega v členu 8 Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, in za trajanje tega obdobja. Glede uporabe načrtov izvedbe ter da se omogočijo sprejetje vseevropskih ciljev iz člena 10(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013 pred začetkom drugega referenčnega obdobja ter priprava in sprejetje načrtov izvedbe v skladu z določbami Izvedbene uredbe (EU) št. 390/2013, se členi 1(5), 3, 7(4), 9, 14(2)(b)–(f) in 17 ter priloge k tej uredbi uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 23

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1794/2006

Uredba (ES) št. 1794/2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

---

(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(2)  UL L 300, 14.11.2009, str. 34.

(3)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(4)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 341, 7.12.2006, str. 3.

(6)  UL L 333, 17.12.2010, str. 6.

(7)  UL L 185, 15.7.2011, str. 1.

---

---

---

---

---

---

---

---