PRILOGA

Priročnik SIRENE in drugi izvedbeni ukrepi za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

KAZALO

UVOD

1.	URADI SIRENE IN DOPOLNILNI PODATKI

1.1	Urad SIRENE

1.2	Priročnik SIRENE

1.3	Dodatki k temu priročniku SIRENE

1.4	Katalog priporočil za pravilno uporabo schengenskega pravnega reda in najboljše prakse (schengenski informacijski sistem)

1.5	Vloga uradov SIRENE pri policijskem sodelovanju v Evropski uniji

1.5.1

Prenos podatkov tretjim državam

1.6	Odnosi med uradi SIRENE in Europolom

1.7	Odnosi med uradi SIRENE in Eurojustom

1.8	Odnosi med uradi SIRENE in Interpolom

1.8.1

Prednost razpisov ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola

1.8.2

Izbira komunikacijskega kanala

1.8.3

Uporaba in razpošiljanje razpisov ukrepov Interpola v schengenskih državah

1.8.4

Zadetek in izbris razpisa ukrepa

1.8.5

Izboljšanje sodelovanja med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola

1.9

Standardi

1.9.1

Razpoložljivost

1.9.2

Kontinuiteta

1.9.3

Zaupnost

1.9.4

Dostopnost

1.10	Obveščanje

1.10.1

Jezik sporazumevanja

1.10.2

Izmenjava podatkov med uradi SIRENE

1.10.3

Omrežje, sporočila in elektronski poštni predali

1.10.4

Obveščanje v izjemnih okoliščinah

1.11	Imenik SIRENE

1.12	Sistem delovnega postopka SIRENE

1.13	Časovne omejitve za odgovor

1.13.1

Navedba nujnosti v obrazcih SIRENE, vključno z nujnim poročanjem o zadetku

1.14	Pravila prečrkovanja in transkripcije

1.15	Kakovost podatkov

1.16	Arhiviranje

1.17

Osebje

1.17.1

Vodje uradov SIRENE

1.17.2

Oseba za stike v uradu SIRENE (SIRCoP)

1.17.3

Znanje

1.17.4

Usposabljanje

1.17.5

Izmenjava osebja

2.	SPLOŠNI POSTOPKI

2.1	Opredelitev pojmov

2.2	Večkratni razpisi ukrepov (člen 34(6) Uredbe o SIS II in člen 49(6) Sklepa o SIS II)

2.2.1

Združljivost razpisov ukrepov

2.2.2

Prednostni vrstni red razpisov ukrepov

2.2.3

Preverjanje nezdružljivosti in vnašanje večkratnih razpisov ukrepov

2.3	Izmenjava podatkov po zadetku

2.4	Primeri, ko postopkov v primeru zadetka ni mogoče izvesti (člen 48 Sklepa o SIS II in člen 33 Uredbe o SIS II)

2.5	Obdelava podatkov za namen, drugačen od tistega, zaradi katerih so bili vneseni v SIS II (člen 46(5) Sklepa o SIS II)

2.6	Dodajanje označitve

2.6.1

Posvetovanje z državami članicami zaradi dodajanja označitve

2.6.2

Zahteva za izbris označitve

2.7	Podatki, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (člen 34 Uredbe o SIS II in člen 49 Sklepa o SIS II)

2.8	Pravica do dostopa in popravka podatkov (člen 41 Uredbe o SIS II in člen 58 Sklepa o SIS II)

2.8.1

Zahteve za dostop do podatkov ali popravek podatkov

2.8.2

Izmenjava podatkov o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki so jih izdale druge države članice

2.8.3

Izmenjava podatkov o zahtevah za popravek ali izbris podatkov, ki so jih vnesle druge države članice

2.9	Izbris, kadar pogoji za ohranitev razpisa ukrepa niso več izpolnjeni

2.10	Vnašanje osebnih lastnih imen

2.11	Različne kategorije identitete

2.11.1

Zloraba identitete (člen 36 Uredbe o SIS II in člen 51 Sklepa o SIS II)

2.11.2

Vnašanje drugega imena

2.11.3

Dodatni podatki za ugotavljanje identitete osebe

2.12	Izmenjava podatkov v primeru medsebojno povezanih razpisov ukrepov

2.12.1

Operativna pravila

2.13	SIRPIT („SIRene PIcture Transfer“ – Prenos slike SIRENE) ter oblika in kakovost biometričnih podatkov v SIS II

2.13.1

Nadaljnja uporaba izmenjanih podatkov, vključno z arhiviranjem

2.13.2

Postopek SIRPIT

2.13.3

Tehnične zahteve

2.13.4

Oblika in kakovost biometričnih podatkov

2.14	Posebne vrste iskanja

2.14.1

Geografsko usmerjeno iskanje

2.14.2

Iskanje v sodelovanju s posebnimi policijskimi enotami, ki izvajajo usmerjena iskanja

3.	RAZPISI UKREPOV ZA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE (ČLEN 26 SKLEPA O SIS II)

3.1	Vnašanje razpisa ukrepa

3.2	Večkratni razpisi ukrepov

3.3	Zloraba identitete

3.4	Vnašanje drugega imena

3.5	Dopolnilni podatki, ki se pošljejo državam članicam

3.5.1

Dopolnilni podatki, ki se pošljejo v zvezi s predhodnim prijetjem

3.6	Dodajanje označitve

3.6.1

Sistematična zahteva za dodajanje označitve razpisom ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja

3.7	Ukrepi uradov SIRENE po prejemu razpisa ukrepa za prijetje

3.8	Izmenjava podatkov po zadetku

3.9	Izmenjava dopolnilnih podatkov o predaji ali izročitvi

3.10	Izmenjava dopolnilnih podatkov o tranzitu čez drugo državo članico

3.11	Izbris razpisov ukrepov po predaji ali izročitvi

4.	RAZPISI UKREPA ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA ALI PREPOVEDI PREBIVANJA (ČLEN 24 UREDBE O SIS II)

4.1	Vnašanje razpisa ukrepa

4.2	Večkratni razpisi ukrepov

4.3	Zloraba identitete

4.4	Vnašanje drugega imena

4.5	Izmenjava podatkov pri izdaji dovoljenj za prebivanje ali vizumov

4.5.1

Posebni postopki, kakor so določeni v členu 25 Schengenske konvencije

4.5.2

Posebni postopki, kot je določeno v členu 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah

4.6	Izmenjava podatkov v primeru zadetka in pri zavrnitvi vstopa ali izgonu s schengenskega ozemlja

4.7	Izmenjava podatkov o državljanu tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, v primeru zadetka

4.8	Izmenjava podatkov, kadar država članica, ne da bi našla zadetek, ugotovi obstoj razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja

4.9	Izbris razpisov ukrepov za državljane EU

5.	RAZPISI UKREPOV ZA POGREŠANE OSEBE (ČLEN 32 SKLEPA O SIS II)

5.1	Večkratni razpisi ukrepov

5.2	Zloraba identitete

5.3	Vnašanje drugega imena

5.4	Dodajanje označitve

5.5	Zagotavljanje opisnih podrobnosti glede pogrešanih mladoletnikov in drugih oseb, za katere se oceni, da so ogrožene

5.6	Izmenjava podatkov po zadetku

6.	RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE, ISKANE ZARADI SODNEGA POSTOPKA (ČLEN 34 SKLEPA O SIS II)

6.1	Večkratni razpisi ukrepov

6.2	Zloraba identitete

6.3	Vnašanje drugega imena

6.4	Izmenjava podatkov po zadetku

7.	RAZPISI UKREPOV ZARADI PRIKRITE ALI NAMENSKE KONTROLE (ČLEN 36 SKLEPA SIS II)

7.1	Večkratni razpisi ukrepov

7.2	Zloraba identitete

7.3	Vnašanje drugega imena

7.4	Obveščanje drugih držav članic pri izdajanju razpisov ukrepov, ki jih zahtevajo organi, pristojni za nacionalno varnost (člen 36(3) Sklepa o SIS II)

7.5	Dodajanje označitve

7.6	Izmenjava podatkov po zadetku

7.7	Sistemi za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic

8.	RAZPISI UKREPOV ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV (ČLEN 38 SKLEPA O SIS II)

8.1	Večkratni razpisi ukrepov

8.2	Razpisi ukrepov za vozilo

8.2.1

Preverjanje večkratnih razpisov ukrepov za vozilo

8.2.2

Dvojniki VIN

8.3	Izmenjava podatkov po zadetku

9.	SISTEMI ZA AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC

10.	STATISTIČNI PODATKI

UVOD

Schengensko območje

Vlade Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Francoske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg in Kraljevine Nizozemske so 14. junija 1985 v Schengnu, majhnem mestu v Luksemburgu, podpisale sporazum, s katerim so želele omogočiti „[…] vsem državljanom držav članic, da svobodno prehajajo notranje meje […]“, ter „prost pretok blaga in storitev“.

Teh pet držav ustanoviteljic je 19. junija 1990 podpisalo Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (1), pozneje pa so se jim pridružile Italijanska republika 27. novembra 1990, Kraljevina Španija in Portugalska republika 25. junija 1991, Helenska republika 6. novembra 1992, Republika Avstrija 28. aprila 1995 ter Kraljevina Danska, Kraljevina Švedska in Republika Finska 19. decembra 1996.

Schengenski pravni red se je tako od 26. marca 1995 v celoti uporabljal v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Španiji in na Portugalskem (2). V Avstriji in Italiji se je v celoti uporabljal od 31. marca 1998 (3); v Grčiji od 26. marca 2000 (4), na Norveškem, Islandiji, Švedskem, Danskem in Finskem pa od 25. marca 2001 (5).

Združeno kraljestvo in Irska sodelujeta le pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda v skladu s Sklepom 2000/365/ES oziroma Sklepom 2002/192/ES.

V primeru Združenega kraljestva se določbe, pri izvajanju katerih želi sodelovati Združeno kraljestvo (z izjemo SIS), uporabljajo od 1. januarja 2005 (6).

Schengenski pravni red je bil vključen v pravni okvir Evropske unije s protokoli, priloženimi Amsterdamski pogodbi (7) leta 1999. Sklep Sveta, s katerim je določena pravna podlaga za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji, je bil sprejet 12. maja 1999.

Schengenski pravni red, kakor je vključen v okvir Evropske unije s Protokolom, priloženim Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: schengenski protokol), ter akti, ki ga nadgrajujejo ali so z njim kako drugače povezani, so od 1. maja 2004 zavezujoči za Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko. Te države članice so 21. decembra 2007 postale polnopravne članice schengenskega območja.

Ciper je podpisnik Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, a je upravičen do odstopanja v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003.

Republika Bolgarija in Romunija sta k Evropski uniji pristopili 1. januarja 2007, zato ju od tega dne zavezujejo schengenski pravni red ter akti, ki ga nadgrajujejo ali so z njim kako drugače povezani.

Hrvaška je Pogodbo o pristopu k Evropski uniji podpisala 9. decembra 2011, članica Unije pa bo postala 1. julija 2013. Do takrat bo pri delu ustreznih pripravljalnih organov Sveta Evropske unije in drugih odborov sodelovala kot opazovalka.

Nekatere določbe schengenskega pravnega reda se uporabljajo po pristopu novih držav članic k EU. Druge določbe se v teh državah članicah uporabljajo le na podlagi ustreznega sklepa Sveta. Svet sprejme odločitev o odpravi mejnih kontrol, ko v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki ocenjevanja in po posvetovanju z Evropskim parlamentom preveri, da so bili v zadevni državi članici izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Schengenskemu območju so se priključile nekatere druge evropske države. Kraljevina Norveška in Republika Islandija sta z državami članicami 18. maja 1999 (8) sklenili Sporazum o pridružitvi za pristop k Schengenski konvenciji.

Švicarska konfederacija je leta 2004 podpisala Sporazum z Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo o pridružitvi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), zaradi česar je 12. decembra 2008 postala članica schengenskega območja.

Kneževina Lihtenštajn je leta 2008 podpisala Protokol med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), zaradi česar je 19. decembra 2011 postala članica schengenskega območja.

Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

SIS II, vzpostavljen v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (Uredba o SIS II) ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ (12) (Sklep o SIS II) o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (skupaj imenovana pravna akta o SIS II), je skupen informacijski sistem, ki pristojnim organom držav članic omogoča, da sodelujejo z izmenjavo informacij, ter je bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije. Z začetkom uporabe teh dveh aktov je bil razveljavljen naslov IV Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma. Ta sistem nadomešča prvo generacijo schengenskega informacijskega sistema, ki je začel delovati leta 1995 ter katerega delovanje je bilo podaljšano v letih 2005 in 2007.

Njegov namen, kakor je določeno v členu 1 navedenih pravnih aktov, je: „[…] zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe (ES) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba ES) v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema“.

Schengenski informacijski sistem II, skladno s pravnima aktoma o SIS II, s postopkom avtomatskega posvetovanja zagotavlja dostop do razpisov ukrepov za osebe in predmete naslednjim organom:

(a)	organom, pristojnim za nadzor meje v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (13);

(b)	organom, pristojnim za izvajanje in usklajevanje drugih policijskih in carinskih kontrol znotraj države;

(c)	nacionalnim pravosodnim organom in njihovim usklajevalnim organom;

(d)

organom, pristojnim za izdajanje vizumov, centralnim organom, pristojnim za obravnavanje prošenj za vizume, organom, pristojnim za izdajanje dovoljenj za prebivanje, in organom, pristojnim za izvajanje predpisov o državljanih tretjih držav v okviru uporabe pravnega reda Unije v zvezi s pretokom oseb;

(e)

organom, pristojnim za izdajo potrdil o registraciji vozil (v skladu z Uredbo (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (14)).

V skladu s Sklepom o SIS II imata tudi Europol in Eurojust dostop do določenih kategorij razpisov ukrepov.

SIS II je sestavljen iz naslednjih delov:

1.	centralnega sistema („centralni SIS II“), sestavljenega iz: (a) tehničnega podpornega dela („CS-SIS“), ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“); (b) enotnega nacionalnega vmesnika („NI-SIS“);

2.	nacionalnega sistema („N.SIS II“) v vsaki državi članici, sestavljenega iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko (nacionalna kopija), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS II;

3.	komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS, ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE, kakor je določeno v nadaljevanju.

1.   URADI SIRENE IN DOPOLNILNI PODATKI

1.1   Urad SIRENE

SIS II vsebuje samo nepogrešljive podatke (npr. podatke o razpisu ukrepa), ki omogočajo identifikacijo osebe ali predmeta, in nujne ukrepe, ki naj bi se izvedli. Poleg tega države članice v skladu s pravnima aktoma o SIS II izmenjajo dopolnilne podatke, povezane z razpisom ukrepa, ki so potrebni za izvajanje nekaterih določb, predvidenih s pravnima aktoma o SIS II, in za pravilno delovanje SIS II bodisi na dvostranski bodisi na večstranski podlagi.

Ta struktura, vzpostavljena zaradi izmenjave dopolnilnih podatkov, je bila poimenovana „SIRENE“, kar je akronim opredelitve tega pojma v angleščini: „Supplementary Information Request at the National Entries“ – SIRENE (Zahteva za dopolnilne podatke pri vnosih držav članic).

Vsaka država članica vzpostavi nacionalni „urad SIRENE“ v skladu s členom 7(2), ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II. Kot enotna kontaktna točka za države članice deluje neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu in se uporablja za izmenjavo dopolnilnih podatkov v zvezi z vnosom razpisov ukrepov, omogoča pa tudi izvedbo ustreznih ukrepov, če se najde zadetek pri iskanju oseb ali predmetov, katerih podatki so bili vneseni v SIS II. Glavne naloge urada SIRENE obsegajo (15) zagotavljanje, da je izmenjava vseh dopolnilnih podatkov v skladu z zahtevami tega priročnika SIRENE, kot je določeno v členu 8, ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II, za naslednje namene:

(a)	da se lahko države članice medsebojno posvetujejo ali obvestijo pri vnašanju razpisa ukrepa (npr. pri vnašanju razpisov ukrepov za prijetje);

(b)	da se v primeru zadetka omogoči izvedba ustreznega ukrepa (npr. najden zadetek za razpis ukrepa);

(c)	če želenega ukrepa ni mogoče izvesti (npr. dodajanje označitve);

(d)	kadar gre za kakovost podatkov v SIS II (npr. ko so bili podatki vneseni nezakonito ali so dejansko netočni), vključno s potrjevanjem objavljenih razpisov ukrepov in preverjanjem vnesenih razpisov ukrepov, če tako določa nacionalno pravo;

(e)	kadar gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov (npr. pri preverjanju večkratnih razpisov ukrepov);

(f)	kadar gre za uveljavljanje pravic osebe, na katero se nanašajo podatki, zlasti pravice do dostopa do podatkov.

Države članice je treba spodbujati, naj strukturirano organizirajo vse nacionalne organe, pristojne za mednarodno policijsko sodelovanje, vključno z uradom SIRENE, tako da se preprečijo spori o pristojnosti in podvajanje dela.

1.2   Priročnik SIRENE

Priročnik SIRENE je sklop navodil, v katerih so podrobno opisani pravila in postopki, ki urejajo dvostransko ali večstransko izmenjavo dopolnilnih podatkov.

1.3   Dodatki k temu priročniku SIRENE

Ker nekatera pravila, ki so tehnične narave, neposredno vplivajo na delo uporabnikov v državah članicah, vključno z uradi SIRENE, jih je primerno vključiti v Priročnik SIRENE. Zato dodatki k temu priročniku med drugim vsebujejo pravila o prečrkovanju, razpredelnice s šiframi, obrazce za sporočanje dopolnilnih podatkov in druge tehnične izvedbene ukrepe za obdelavo podatkov.

1.4   Katalog priporočil za pravilno uporabo schengenskega pravnega reda in najboljše prakse (schengenski informacijski sistem)

Katalog ponuja pravno nezavezujoča priporočila in najboljše prakse za države članice ob upoštevanju izkušenj. Uporablja se tudi kot referenčno orodje za ocenjevanje pravilnega izvajanja pravnih aktov o SIS II. V skladu s tem ga je treba, kolikor je mogoče, upoštevati.

1.5   Vloga uradov SIRENE pri policijskem sodelovanju v Evropski uniji

Izmenjava dopolnilnih podatkov ne vpliva na naloge, ki so na področju mednarodnega policijskega sodelovanja naložene uradom SIRENE s predpisi nacionalnega prava o izvajanju drugih pravnih aktov Evropske unije.

Uradom SIRENE so lahko naložene dodatne naloge, zlasti s predpisi nacionalnega prava o izvajanju Okvirnega sklepa 2006/960/PNZ, členoma 39 in 46 Schengenske konvencije, kolikor ju ni nadomestil Okvirni sklep 2006/960/PNZ, ter členoma 40 ali 41 Schengenske konvencije, ali če spadajo podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

Če urad SIRENE od drugega urada SIRENE prejme zahtevo, ki je po nacionalnem pravu zunaj njegovega področja pristojnosti, jo nemudoma posreduje pristojnemu organu in o tem obvesti urad SIRENE, ki je poslal zahtevo. Uradu SIRENE, ki je poslal zahtevo, mora po potrebi zagotoviti podporo za lažjo komunikacijo.

1.5.1   Prenos podatkov tretjim državam

(a)   Podatki, obdelani v SIS II

V skladu s členom 39 Uredbe o SIS II in členom 54 Sklepa o SIS II se podatki, obdelani v SIS II, pri uporabi teh dveh pravnih aktov ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. V členu 55 Sklepa o SIS II je določeno odstopanje od tega splošnega pravila, in sicer glede izmenjave podatkov o ukradenih, protipravno odvzetih, drugače odtujenih ali razveljavljenih potnih listov z Interpolom, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz tega člena.

(b)   Dopolnilni podatki

V skladu z „načelom lastništva podatkov“ iz člena 34(2) Uredbe o SIS II in člena 49(2) Sklepa o SIS II lahko prenos dopolnilnih podatkov v tretje države opravi le država članica, ki je „lastnica“ podatkov. Če urad SIRENE države članice, ki ni izdala razpisa ukrepa, prejme zahtevo za dopolnilne podatke v zvezi s posameznim razpisom ukrepov, o tej zahtevi za podatke obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice, s čimer ji omogoči, da sprejme odločitev, popolnoma skladno z veljavnim nacionalnim pravom, vključno s pravili o varstvu podatkov. Uporaba Interpolovega kanala za tretje države bo odvisna od nacionalnih določb ali postopkov.

1.6   Odnosi med uradi SIRENE in Europolom

Europol ima v skladu s členi 26, 36 in 38 Sklepa o SIS II pravico do dostopa do podatkov in do neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II. Europol lahko od zadevnih držav članic zahteva dodatne podatke v skladu z določbami iz Sklepa o ustanovitvi Europola (16). V skladu z nacionalnim pravom je strogo priporočljivo, da se vzpostavi sodelovanje z nacionalno enoto Europola, s čimer se zagotovi, da je urad SIRENE obveščen o vseh izmenjavah dopolnilnih podatkov med Europolom in nacionalno enoto Europola glede razpisov ukrepov v SIS II. V izjemnih primerih, kadar komunikacija na nacionalni ravni glede razpisov ukrepov v SIS II poteka prek nacionalne enote Europola, bi bilo treba, da bi se izognili zmedi, s tem dejstvom seznaniti vse strani v komunikaciji, zlasti urad SIRENE.

1.7   Odnosi med uradi SIRENE in Eurojustom

Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo v skladu s členi 26, 32, 34 in 38 Sklepa o SIS II pravico do dostopa do podatkov in do neposrednega iskanja podatkov, vnesenih v SIS II. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba z njimi vzpostaviti sodelovanje, da se zagotovi nemotena izmenjava podatkov v primeru zadetka. Urad SIRENE bi moral biti zlasti kontaktna točka za nacionalne člane Eurojusta in njihove pomočnike za dopolnilne podatke glede razpisov ukrepov v SIS II.

1.8   Odnosi med uradi SIRENE in Interpolom  (17)

Vloga SIS II ni niti nadomeščanje niti posnemanje vloge Interpola. Čeprav se naloge morda prekrivajo, se vodilna načela za ukrepanje in sodelovanje med državami članicami v okviru schengenskega pravnega reda bistveno razlikujejo od tistih v okviru Interpola. Zato je treba določiti pravila za sodelovanje med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola na nacionalni ravni.

Uporabljajo se naslednja načela:

1.8.1   Prednost razpisov ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola

V primeru razpisov ukrepov, ki so jih izdale države članice, imajo razpisi ukrepov v SIS II in izmenjava vseh podatkov o teh razpisih ukrepov vedno prednost pred razpisi ukrepov in izmenjavo podatkov prek Interpola. To je zlasti pomembno, če si razpisi ukrepov nasprotujejo.

1.8.2   Izbira komunikacijskega kanala

Načelo, po katerem imajo schengenski razpisi ukrepov prednost pred razpisi ukrepov Interpola, ki jih izdajo države članice, je treba spoštovati, treba je tudi zagotoviti, da ga upoštevajo državni centralni uradi držav članic. Po tem, ko se v SIS II ustvari razpis ukrepa, uradi SIRENE zagotovijo vse obveščanje glede razpisa ukrepa, namena za razpis ukrepa in izvajanja ukrepov, ki naj bi se izvedli. Če želi država članica spremeniti komunikacijske kanale, se mora vnaprej posvetovati z drugimi pogodbenicami. Taka sprememba kanala je mogoča samo v posebnih primerih.

1.8.3   Uporaba in razpošiljanje razpisov ukrepov Interpola v schengenskih državah

Glede na prednost, ki jo imajo razpisi ukrepov v SIS II pred razpisi ukrepov Interpola, je uporaba slednjih omejena na izjemne primere (tj. če niti v Konvenciji niti v tehničnih pogojih ni določbe za vnos razpisa ukrepa v SIS II ali če ni na voljo vseh potrebnih podatkov za oblikovanje razpisa ukrepa v SIS II). Znotraj schengenskega območja se je treba izogibati sočasnim razpisom ukrepov v SIS II in prek Interpola. Razpisi ukrepov, ki so razposlani prek Interpolovih kanalov in zajemajo tudi schengensko območje ali njegove dele, imajo oznako: „razen schengenskih držav“.

1.8.4   Zadetek in izbris razpisa ukrepa

Da se uradu SIRENE zagotovi vloga usklajevalca za preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II, države članice zagotovijo, da se uradi SIRENE in državni centralni uradi medsebojno obveščajo o zadetkih in izbrisu razpisov ukrepov.

1.8.5   Izboljšanje sodelovanja med uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi Interpola

V skladu z nacionalnim pravom vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovite izmenjave podatkov na nacionalni ravni med svojimi uradi SIRENE in državnimi centralnimi uradi.

1.9   Standardi

Sodelovanje prek uradov SIRENE temelji na naslednjih standardih:

1.9.1   Razpoložljivost

Vsak urad SIRENE neprekinjeno deluje štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu. Zagotavljanje tehničnih in pravnih analiz, podpore in rešitev je prav tako na voljo neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu.

1.9.2   Kontinuiteta

Vsak urad SIRENE vzpostavi notranjo strukturo, s katero se zagotavlja kontinuiteta upravljanja, osebja in tehnične infrastrukture.

1.9.3   Zaupnost

V skladu s členom 11, ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II, veljajo za vse osebje uradov SIRENE ustrezna nacionalna pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Ta obveza velja tudi po tem, ko osebje zapusti urad ali prekine delovno razmerje.

1.9.4   Dostopnost

Za izpolnitev zahteve, da se zagotovijo dopolnilni podatki, ima osebje uradov SIRENE neposreden ali posreden dostop do vseh zadevnih nacionalnih podatkov in nasvetov strokovnjakov.

1.10   Obveščanje

1.10.1   Jezik sporazumevanja

Zaradi največje mogoče učinkovitosti pri dvostranskem sporazumevanju med uradi SIRENE se uporablja jezik, ki ga poznata obe strani.

1.10.2   Izmenjava podatkov med uradi SIRENE

Tehnične specifikacije glede izmenjave podatkov med uradi SIRENE so določene v dokumentu: „Izmenjava podatkov med uradi SIRENE“. Ta navodila je treba upoštevati.

1.10.3   Omrežje, sporočila in elektronski poštni predali

Uradi SIRENE uporabljajo šifrirano navidezno omrežje, namenjeno izključno podatkom v SIS II in izmenjavi dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE, kakor je določeno v členu 4(1)(c) in členu 8(1), ki sta skupna obema pravnima aktoma o SIS II. Drug ustrezno zavarovan in primeren način komunikacije se lahko uporabi le, če ta kanal ni na voljo. Možnost izbire komunikacijskega kanala pomeni, da se o tem odloča za vsak primer posebej glede na tehnične možnosti ter varnost in kakovost zahtev, ki jih morajo izpolnjevati sporočila.

Pisna sporočila se delijo v dve kategoriji: poljubno besedilo in standardni obrazci. V Dodatku 3 je opisana oblika obrazcev, ki si jih medsebojno izmenjujejo uradi SIRENE, prav tako vsebuje navodila o tem, kako bi bilo treba izpolniti polja, in tudi ali so obvezna ali neobvezna.

V okviru zgoraj navedenega omrežja obstaja pet različnih poštnih predalov za sporočila s poljubnim besedilom, obrazce SIRENE in podatke SIRPIT.

Poštni predal	Naslov poštnega predala	Namen
Operativne zadeve	oper@xx.sirenemail2.eu	Za izmenjavo obrazcev in prilog med uradi SIRENE.
Tehnične zadeve	tech@xx.sirenemail2.eu	Za izmenjavo e-pošte med osebjem za tehnično podporo v uradih SIRENE.
Vodja urada SIRENE	director@xx.sirenemail2.eu	Za izmenjavo e-pošte z vodji uradov SIRENE.
Elektronska pošta	message@xx.sirenemail2.eu	Za izmenjavo sporočil s poljubnim besedilom med uradi SIRENE.
SIRPIT	sirpit@xx.sirenemail2.eu	Za izmenjavo podatkov SIRPIT med uradi SIRENE.

Za preskušanje obstaja druga domena (18) (testxx.sirenemail2.eu), znotraj katere se lahko kateri koli poštni predal iz zgornje razpredelnice podvoji za preskuse, ne da bi to povzročalo težave pri neposredni izmenjavi sporočil in v okolju delovnega postopka.

Uporabljajo se podrobna pravila o poštnih predalih in prenosu obrazcev SIRENE iz dokumenta „Izmenjava podatkov med uradi SIRENE“.

Sistem delovnega postopka SIRENE (glej oddelek 1.12) spremlja poštne predale za operativne zadeve, elektronsko pošto in SIRPIT („oper“, „message“ in „sirpit“), da odkrije vse vhodne obrazce, povezano e-pošto in prstne odtise. V poštni predal za operativne zadeve se pošiljajo le nujna sporočila.

1.10.4   Obveščanje v izjemnih okoliščinah

Kadar običajni komunikacijski kanali niso na voljo in je treba poslati standardne obrazce na primer po telefaksu, se uporablja postopek iz dokumenta „Izmenjava podatkov med uradi SIRENE“.

1.11   Imenik SIRENE

Kontaktni podatki za urade SIRENE ter ustrezne informacije za medsebojno obveščanje in sodelovanje so zbrani in navedeni v imeniku SIRENE. Postopek posodobitve imenika SIRENE opravi Komisija. Komisija vsaj dvakrat letno izda posodobljeni imenik SIRENE. Vsak urad SIRENE zagotovi, da:

(a)	se informacije iz imenika SIRENE ne razkrijejo tretjim osebam;

(b)	osebje uradov SIRENE pozna imenik SIRENE in ga uporablja;

(c)	je o vsaki posodobitvi podatkov v imeniku SIRENE nemudoma obveščena Komisija.

1.12   Sistem delovnega postopka SIRENE

Učinkovito upravljanje delovne obremenitve uradov SIRENE je mogoče najbolje doseči s tem, da ima vsak urad SIRENE računalniško podprt sistem upravljanja (sistem delovnega postopka), ki dopušča veliko avtomatizacije pri upravljanju dnevnega delovnega postopka.

Urad SIRENE ima lahko za primer izrednih razmer v uradu SIRENE računalnik z varnostnimi kopijami in sistem podatkovne zbirke za svoj delovni postopek na drugi lokaciji. To mora vključevati dovolj zmogljiv podporni sistem za oskrbo z električno energijo in za obveščanje.

Za zagotovitev visoke razpoložljivosti delovnega postopka SIRENE mora biti na voljo primerna podpora IT.

1.13   Časovne omejitve za odgovor

Urad SIRENE čim prej odgovori na vse zahteve za podatke o razpisih ukrepov in postopke v primeru zadetka, ki so jih prek svojih uradov SIRENE vložile druge države članice. V vsakem primeru odgovori v 12 urah. (Glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti v obrazcih SIRENE.)

Prednostne naloge pri vsakdanjem delu temeljijo na vrsti razpisa ukrepa in pomenu zadeve.

1.13.1   Navedba nujnosti v obrazcih SIRENE, vključno z nujnim poročanjem o zadetku

Obrazci SIRENE, ki jih mora urad SIRENE, pri katerem je bila vložena zahteva, najhitreje prednostno obravnavati, imajo lahko oznako „URGENT“ (nujno) na polju 311 („Pomembno opozorilo“) in navedbo razloga za nujno obravnavo. Kadar je potreben nujen odgovor, lahko sporočanje ali obveščanje poteka po telefonu.

Kadar je zaradi okoliščin zadetka za razpis ukrepa to potrebno, tako kot pri resnični nujnosti ali precejšnjem pomenu, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek za razpis ukrepa, najprej pošlje obrazec G, nato pa po potrebi telefonsko obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o zadetku.

1.14   Pravila prečrkovanja in transkripcije

Opredelitve in pravila prečrkovanja in transkripcije so določeni v Dodatku 1. Uradi SIRENE jih morajo spoštovati pri medsebojnem obveščanju (glej tudi oddelek 2.10 o osebnih lastnih imenih).

1.15   Kakovost podatkov

Uradi SIRENE ob upoštevanju člena 7(2) pravnih aktov o SIS II usklajujejo preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. Uradi SIRENE bi morali imeti za opravljanje te naloge potrebne nacionalne pristojnosti. Zato bi bilo treba zagotoviti ustrezno obliko nacionalne revizije kakovosti podatkov, vključno s pregledom odstotka razpisov ukrepov/zadetkov in vsebine podatkov.

Da lahko vsak urad SIRENE opravlja svojo vlogo koordinatorja za preverjanje kakovosti podatkov, bi morale biti na voljo potrebna podpora IT in ustrezne pravice znotraj sistemov.

V sodelovanju z nacionalnim uradom SIRENE bi bilo treba določiti nacionalne standarde za usposabljanje uporabnikov o načelih in praksah glede kakovosti podatkov. Države članice se lahko obrnejo na osebje uradov SIRENE za pomoč pri usposabljanju vseh organov, ki vnašajo razpise ukrepov, s poudarkom na kakovosti podatkov in največjem izkoristku SIS II.

1.16   Arhiviranje

(a)	Vsaka država članica določi pogoje za shranjevanje podatkov.

(b)	Vsi podatki o razpisih ukrepov urada SIRENE države članice, ki izda razpis ukrepa, so na voljo drugim državam članicam, vključno s sklicem na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa.

(c)	Arhivi vsakega urada SIRENE omogočajo hiter dostop do ustreznih podatkov, s čimer se upoštevajo zelo kratki roki za prenos podatkov.

(d)

V skladu s členom 12(4) pravnega akta o SIS II se osebni podatki, ki jih v dosjejih hranijo uradi SIRENE in so pridobljeni na podlagi izmenjave podatkov, hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namena, zaradi katerega so bili posredovani. Po navadi se izbrišejo takoj po tem, ko je bil zadevni razpis ukrepa izbrisan iz SIS II, v vsakem primeru pa najpozneje leto dni potem. Vendar se lahko v skladu z nacionalnim pravom podatki o posebnem razpisu ukrepa, ki ga je izdala država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili izvedeni ukrepi na njenem ozemlju, hranijo dlje.

(e)

Dopolnilni podatki, ki so jih poslale druge države članice, se hranijo v skladu z nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov v državi članici prejemnici. Uporabljajo se tudi člen 12, ki je skupen obema pravnima aktoma o SIS II, Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (19) ter Konvencija 108 Sveta Evrope (20).

(f)	Podatki o zlorabi identitete se izbrišejo po izbrisu zadevnega razpisa ukrepa.

(g)	Dostop do arhivov se evidentira, nadzoruje in omeji na pristojno osebje.

1.17   Osebje

Delovno silo sestavlja visoko izkušeno osebje, sposobno delovati na lastno pobudo in zato učinkovito obravnavati zadeve. V ta namen je zaželen majhen pretok zaposlenih, kar zahteva nedvoumno podporo uprave, da se ustvari ustrezno delovno okolje. Priporočljivo je, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se preprečita izguba kvalifikacij in izkušenj, ki ju povzroča pretok zaposlenih.

1.17.1   Vodje uradov SIRENE

Vodje uradov SIRENE bi se morali sestajati vsaj dvakrat letno, da ocenijo kakovost sodelovanja med svojimi službami, razpravljajo o potrebnih tehničnih ali organizacijskih ukrepih v primeru morebitnih težav in po potrebi pojasnijo postopke. Sestanek vodij uradov SIRENE organizira država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije.

1.17.2   Oseba za stike v uradu SIRENE (SIRCoP)

Kadar standardni postopki morebiti niso zadovoljivi, lahko oseba za stike v uradu SIRENE obravnava dosjeje, pri katerih je napredek zapleten, težaven ali občutljiv, za rešitev zadeve pa je morda potrebna stopnja zagotavljanja kakovosti in/ali dolgoročen stik z drugim uradom SIRENE. Oseba za stike v uradu SIRENE ne obravnava nujnih zadev, pri katerih se načeloma uporabljajo storitve osebja, ki dela na recepciji neprekinjeno štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu.

Oseba za stike v uradu SIRENE lahko pripravi predloge za spodbujanje kakovosti in opiše možnosti za dolgoročno rešitev takih zadev.

Na splošno lahko z osebo za stike v uradu SIRENE stopi v stik druga oseba za stike v uradu SIRENE le med delovnim časom.

1.17.3   Znanje

Osebje iz uradov SIRENE mora znati čim več jezikov, osebje na delu pa mora biti sposobno sporazumevanja z vsemi uradi SIRENE.

Vsi člani osebja morajo imeti potrebno znanje o:

—	nacionalnih, evropskih in mednarodnih pravnih vidikih,

—	svojih nacionalnih organih pregona ter

—	nacionalnih in evropskih pravosodnih sistemih ter sistemih za upravljanje priseljevanja.

Imeti morajo pristojnost za neodvisno obravnavanje vsake nove zadeve.

Upravljavci, ki so na delu zunaj delovnega časa, morajo imeti enake sposobnosti, znanje in pristojnost ter možnost, da se obrnejo na dežurne strokovnjake.

V uradu SIRENE je treba zagotoviti strokovno pravno znanje za običajne in izjemne zadeve. To strokovno znanje lahko glede na posamezno zadevo zagotovijo člani osebja z ustreznim pravnim znanjem ali strokovnjaki iz pravosodnih organov.

1.17.4   Usposabljanje

Nacionalna raven

Na nacionalni ravni se z zadovoljivim usposabljanjem zagotavlja, da osebje dosega zahtevane standarde iz tega priročnika. Preden osebje dobi dovoljenje za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, mu mora biti zagotovljeno predvsem ustrezno usposabljanje glede pravil o varnosti in varstvu podatkov, seznanjeno pa mora biti tudi z vsemi zadevnimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

Evropska raven

Skupni tečaji usposabljanja bodo organizirani vsaj enkrat letno, da se tako okrepi sodelovanje med uradi SIRENE, s tem da se osebju uradov omogoči srečanje s kolegi iz drugih uradov, izmenjava informacij o nacionalnih delovnih metodah ter ustvarjanje usklajene in enakovredne ravni znanja. Poleg tega bo to usposabljanje pripomoglo k temu, da se bo osebje zavedalo pomena svojega dela in potrebe po vzajemni solidarnosti s ciljem skupne varnosti držav članic.

Izvedba usposabljanja bi morala biti skladna s Priročnikom SIRENE za mentorje.

Člen 3 Uredbe (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (21) določa, da Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice opravlja naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, zlasti za osebje SIRENE.

1.17.5   Izmenjava osebja

Uradi SIRENE bi morali tudi, kolikor je mogoče, vsaj enkrat letno zagotoviti možnost izmenjave osebja z drugimi uradi SIRENE. Te izmenjave so namenjene izboljšanju znanja osebja o delovnih metodah, seznanjanju z organiziranostjo drugih uradov SIRENE in vzpostavitvi osebnih stikov s kolegi v drugih državah članicah.

2.   SPLOŠNI POSTOPKI

Opisani postopki se uporabljajo za vse kategorije razpisov ukrepov. Postopke, značilne za vsako kategorijo razpisa ukrepa, je mogoče najti v ustreznih delih tega priročnika.

2.1   Opredelitev pojmov

„Država članica izdajateljica“: država članica, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS II.

„Izvršitvena država članica“: država članica, ki v primeru zadetka izvede zahtevane ukrepe.

„Urad SIRENE, ki zagotovi podatke“: urad SIRENE države članice, ki ima prstne odtise ali fotografije osebe, za katero je druga država članica izdala razpis ukrepa (postopek SIRPIT – glej oddelek 2.13).

„Zadetek“: v SIS II se zadetek najde, ko:

„Označitev“: začasno prenehanje veljavnosti razpisa ukrepa na nacionalni ravni, ki ga je mogoče dodati razpisom ukrepov za prijetje, razpisom ukrepov za pogrešane osebe in razpisom ukrepov zaradi kontrol, če država članica meni, da je izvajanje razpisa ukrepa v nasprotju z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi nacionalnimi interesi. Ko je razpisu ukrepa dodana označitev, se ukrep, ki ga je treba na podlagi razpisa ukrepa izvesti, na ozemlju te države članice ne izvede.

2.2   Večkratni razpisi ukrepov (člen 34(6) Uredbe o SIS II in člen 49(6) Sklepa o SIS II)

Za vsako osebo ali predmet se lahko v SIS II vnese samo en razpis ukrepa na državo članico.

Zato je treba, kadar je to mogoče in potrebno, drugi razpis ukrepov in naslednje razpise ukrepov za isto osebo ali predmet ohraniti v pripravljenosti na nacionalni ravni, tako da se jih lahko vnese, ko prvi razpis ukrepa preneha veljati ali je izbrisan.

Različne države članice lahko vnesejo več razpisov ukrepov za isto osebo. Bistveno je, da to ne povzroči zmede pri uporabnikih ter da jim je jasno, katere ukrepe je treba sprejeti, ko nameravajo vnesti razpis ukrepa, in kateri postopek je treba upoštevati v primeru zadetka. Zato se vzpostavijo postopki za ugotavljanje večkratnih razpisov ukrepov in tudi prednostni sistem za vnašanje razpisov ukrepov v SIS II.

To zahteva:

—	preverjanje pred vnosom razpisa ukrepa, da se ugotovi, ali je zadevna oseba že v SIS II,

—	posvetovanje z drugimi državami članicami, če vnos razpisa ukrepa povzroči večkratne razpise ukrepov, ki niso združljivi.

2.2.1   Združljivost razpisov ukrepov

Več držav članic lahko vnese razpis ukrepa za isto osebo ali predmet, če so razpisi ukrepov združljivi.

Razpredelnica s podatki o združljivosti razpisov ukrepov za osebe

Vrstni red glede na pomen	Razpis ukrepa za prijetje	Razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa	Razpis ukrepa za pogrešano osebo (zaščita)	Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole	Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole	Razpis ukrepa za pogrešano osebo (bivališče)	Razpis ukrepa zaradi sodnega postopka
Razpis ukrepa za prijetje	da	da	da	ne	ne	da	da
Razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa	da	da	ne	ne	ne	ne	ne
Razpis ukrepa za pogrešano osebo (zaščita)	da	ne	da	ne	ne	da	da
Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole	ne	ne	ne	da	ne	ne	ne
Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole	ne	ne	ne	ne	da	ne	ne
Razpis ukrepa za pogrešano osebo (bivališče)	da	ne	da	ne	ne	da	da
Razpis ukrepa zaradi sodnega postopka	da	ne	da	ne	ne	da	da

Razpredelnica s podatki o združljivosti razpisov ukrepov za predmete

Vrstni red glede na pomen	Razpis ukrepa za zagotovitev dokazov	Razpis ukrepa za zaseg	Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole	Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole
Razpis ukrepa za zagotovitev dokazov	da	da	ne	ne
Razpis ukrepa za zaseg	da	da	ne	ne
Razpis ukrepa zaradi namenske kontrole	ne	ne	da	ne
Razpis ukrepa zaradi prikrite kontrole	ne	ne	ne	da

2.2.2   Prednostni vrstni red razpisov ukrepov

Če razpisi ukrepov niso združljivi, je prednostni vrstni red razpisov ukrepov za osebe naslednji:

—	prijetje zaradi predaje ali izročitve (člen 26 Sklepa o SIS II),

—	zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja na schengenskem ozemlju (člen 24 Uredbe o SIS II),

—	uvedba zaščite (člen 32 Sklepa o SIS II),

—	namenska kontrola (člen 36 Sklepa o SIS II),

—	prikrita kontrola (člen 36 Sklepa o SIS II),

—	sporočanje bivališča (člena 32 in 34 Sklepa o SIS II).

Prednostni vrstni red razpisov ukrepov za predmete je naslednji:

—	za zagotovitev dokazov (člen 38 Sklepa o SIS II),

—	zaradi zasega (člen 38 Sklepa o SIS II),

—	za namensko kontrolo (člen 36 Sklepa o SIS II),

—	za prikrito kontrolo (člen 36 Sklepa o SIS II).

Odstopanja od tega prednostnega vrstnega reda so mogoča po medsebojnem posvetovanju držav članic, če gre za zaščito temeljnih nacionalnih interesov.

2.2.3   Preverjanje nezdružljivosti in vnašanje večkratnih razpisov ukrepov

Da bi se izognili nezdružljivim večkratnim razpisom ukrepov, je pomembno natančno razlikovati med osebami ali stvarmi, ki imajo podobne značilnosti. Zato je bistveno, da se uradi SIRENE medsebojno posvetujejo in sodelujejo, vsaka država članica pa vzpostavi ustrezne tehnične postopke za odkrivanje takih primerov pred vnosom razpisa ukrepa.

Če je zahteva za razpis ukrepa v nasprotju z razpisom ukrepa, ki ga je ista država članica že vnesla v SIS II, nacionalni urad SIRENE v skladu z nacionalnim postopkom zagotovi, da je v SIS II vnesen samo en razpis ukrepa.

Za preverjanje, ali obstajajo večkratni razpisi ukrepov za isto osebo ali predmet, se uporablja naslednji postopek:

(a)

Pri ugotavljanju obstoja večkratnih razpisov ukrepov se primerjajo obvezni elementi opisa identitete: (i) za osebo: — priimek, — ime, — datum rojstva, — spol; (ii) za vozilo: — identifikacijska številka vozila (številka VIN), — registrska številka in država registracije, — znamka, — vrsta; (iii) za zrakoplov: — kategorija zrakoplova, — registracijska oznaka pri Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO); (iv) za plovilo: — kategorija plovila, — število trupov plovila, — zunanja identifikacijska številka plovila (neobvezna, a se lahko uporabi); (v) za zabojnik: — številka Mednarodnega urada za zabojnike („Bureau International des Conteneurs“, BIC) (22);

(b)	Pri vnašanju novega razpisa ukrepa za vozilo ali drug predmet z identifikacijsko številko vozila ali registracijsko oznako glej postopke v oddelku 8.2.1.

(c)	Za druge predmete so najprimernejša polja za ugotavljanje večkratnih razpisov ukrepov obvezna polja, ki jih sistem vsa uporabi pri avtomatski primerjavi.

Postopki iz oddelka 8.2.1 (preverjanje večkratnih razpisov ukrepov za vozilo) se uporabijo za razlikovanje med drugimi kategorijami predmetov v SIS II, ko se izkaže, da imata dva podobna predmeta isto serijsko številko.

Če se na podlagi preverjanja izkaže, da se podatki nanašajo na dve različni osebi ali predmeta, urad SIRENE odobri zahtevo za vnos novega razpisa ukrepa (23).

Če se pri preverjanju večkratnih razpisov ukrepov odkrije, da so podatki enaki in da se nanašajo na isto osebo ali predmet, se urad SIRENE države članice, ki namerava vnesti nov razpis ukrepa, posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je izdala prejšnji razpis ukrepa, če sta razpisa ukrepov nezdružljiva.

Za preverjanje združljivosti razpisov ukrepov se uporablja naslednji postopek:

(a)	Pred vnašanjem razpisa ukrepa je treba obvezno opraviti preverjanje, s katerim se zagotovi, da ni nobenih nezdružljivih razpisov ukrepov.

(b)	Če obstaja drug razpis ukrepa, ki je združljiv, se uradom SIRENE ni treba medsebojno posvetovati. Če pa je treba pojasniti, ali se razpis ukrepa nanaša na isto osebo, se urad SIRENE posvetuje z uradom SIRENE države članice izdajateljice in pri tem uporabi obrazec L.

(c)	Če razpisi ukrepov niso združljivi, se uradi SIRENE medsebojno posvetujejo z uporabo obrazca E, tako da se na koncu vnese le en razpis ukrepa.

(d)	Razpisi ukrepov za prijetje se vnesejo takoj brez čakanja na rezultate kakršnega koli posvetovanja z drugimi državami članicami.

(e)	Če se razpisu ukrepa, ki ni združljiv z obstoječimi razpisi ukrepov, na podlagi posvetovanj nameni prednost, države članice, ki so vnesle druge razpise ukrepov, slednje izbrišejo, ko se vnese nov razpis ukrepa. Morebitne spore države članice rešujejo prek uradov SIRENE.

(f)	Države članice, ki niso mogle vnesti razpisa ukrepa, lahko zahtevajo, da jih o izbrisu razpisa ukrepa obvesti CS-SIS.

(g)	Urad SIRENE države članice, ki ni mogla vnesti razpisa ukrepa, lahko zahteva, da ga urad SIRENE države članice, ki je vnesla razpis ukrepa, obvesti o zadetku za ta razpis ukrepa.

2.3   Izmenjava podatkov po zadetku

Če uporabnik po zadetku zahteva dopolnilne podatke, urad SIRENE čim prej stopi v stik z uradom SIRENE države članice izdajateljice in zahteva potrebne podatke. Uradi SIRENE po potrebi delujejo kot posredniki med nacionalnimi organi ter zagotavljajo in izmenjujejo dopolnilne podatke, ki se nanašajo na zadevni razpis ukrepa.

Če ni drugače navedeno, je država članica izdajateljica obveščena o zadetku in rezultatih zadetka (glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti).

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Ne glede na oddelek 2.4 tega priročnika se o zadetku za posameznika ali predmet, za katerega se je vnesel razpis ukrepa, načeloma obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem G.

(b)

Pri obveščanju države članice izdajateljice o zadetku se v polju 090 obrazca G navede člen pravnih aktov o SIS II, ki se uporablja, in po potrebi tudi dodatni podatki (npr. „MINOR“ (mladoletnik)). Obrazec G zagotavlja kar največ podatkov o zadetku, vključno z izvedenimi ukrepi, navedenimi v polju 088. V polju 089 se lahko od države članice izdajateljice zahtevajo dopolnilni podatki.

(c)	Če namerava urad SIRENE izvršitvene države članice, po tem, ko je poslal obrazec G, zagotoviti dodatne podatke, uporabi obrazec M.

(d)	Urad SIRENE države članice izdajateljice nato po potrebi pošlje vse ustrezne posebne podatke in navede vse posamezne ukrepe, ki naj bi jih urad SIRENE izvršitvene države članice na njegovo zahtevo izvedel.

Glede postopkov poročanja o zadetkih, najdenih prek sistemov avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic („Automatic Number Plate Recognition“), glej oddelek 9.

2.4   Primeri, ko postopkov v primeru zadetka ni mogoče izvesti (člen 48 Sklepa o SIS II in člen 33 Uredbe o SIS II)

V skladu s členom 48 Sklepa o SIS II in členom 33 Uredbe o SIS II se uporablja naslednji postopek:

(a)	Država članica, ki ne more izvesti postopka, nemudoma prek svojega urada SIRENE obvesti državo članico izdajateljico, da ne more izvesti zahtevanega ukrepa, in v polju 083 obrazca H navede razloge.

(b)	Zadevna država članica se lahko strinja z ukrepi, ki naj bi se izvedli v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi in pravnima aktoma o SIS II.

2.5   Obdelava podatkov za namen, drugačen od tistega, zaradi katerih so bili vneseni v SIS II (člen 46(5) Sklepa o SIS II)

Podatki iz SIS II se lahko obdelajo le za namene, določene za vsako kategorijo razpisa ukrepa.

Na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja države članice izdajateljice pa je mogoče podatke obdelati tudi za namen, drugačen od tistega, zaradi katerih so bili vneseni v SIS II, in sicer da se prepreči neposredno resno ogrožanje javnega reda in varnosti, upoštevajo tehtni razlogi državne varnosti ali preprečijo huda kazniva dejanja.

Če namerava država članica obdelati podatke v SIS II za namen, drugačen od tistega, zaradi katerega so bili vneseni, se izmenjava podatkov izvede po naslednjih pravilih:

(a)	Država članica, ki namerava uporabiti podatke za drugačen namen, prek svojega urada SIRENE pojasni državi članici, ki je vnesla razpis ukrepa, razloge za obdelavo podatkov v drug namen in pri tem uporabi obrazec I.

(b)	Država članica izdajateljica čim prej prouči, ali se lahko ta zahteva odobri, svojo odločitev pa sporoči drugi državi članici prek svojega urada SIRENE.

(c)	Po potrebi lahko država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, pod določenimi pogoji izda dovoljenje o tem, kako naj se podatki uporabijo.

Ko država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, s tem soglaša, druga država članica uporabi podatke le za namen, za katerega je zaprosila za dovoljenje in ga dobila. Pri tem upošteva vse pogoje, ki jih določi država članica izdajateljica.

2.6   Dodajanje označitve

(a)

V členu 24 Sklepa o SIS II so določeni naslednji primeri, v katerih lahko država članica zahteva označitev: (i) Če država članica meni, da izvršitev razpisanega ukrepa, vnesenega v skladu s členi 26, 32 ali 36, ni v skladu z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, kar pomeni, da ukrep, ki naj bi se izvedel na podlagi razpisa ukrepa, na njenem ozemlju ne bo izveden. Označitev doda urad SIRENE države članice, ki je vnesla razpis ukrepa. (ii) Da bi države članice lahko zahtevale, da se razpisu ukrepa v skladu s členom 26 doda označitev, so z izmenjavo dopolnilnih podatkov vse avtomatsko obveščene o vsakem novem tovrstnem razpisu ukrepa. (iii) Če v posebej nujnih in resnih primerih država članica, ki je izdala razpis ukrepa, zahteva izvedbo ukrepa, država članica, ki izvede razpis ukrepa, prouči, ali lahko dovoli izbris označitve, dodane na njeno zahtevo. Če država članica, ki izvede razpis ukrepa, to lahko stori, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izvedbo ukrepa.

(b)	Nadomestni postopek obstaja le za razpise ukrepov za prijetje (glej oddelek 3.6).

(c)	Ko je označitev dodana k razpisu ukrepov za pogrešane osebe in razpisu ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole, se razpis ukrepa ne pojavi na zaslonu, kadar uporabnik opravi poizvedbo v sistemu.

2.6.1   Posvetovanje z državami članicami zaradi dodajanja označitve

Označitev se doda le na zahtevo ali s soglasjem druge države članice.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Če država članica želi, da se doda označitev, to zahteva od države članice izdajateljice z obrazcem F in navede razloge zanjo. Za zahtevo izpolni polje 071, v polju 080 pa navede razloge za označitev. Za druge dopolnilne podatke glede razpisa ukrepa izpolni polje 083.

(b)	Država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, nemudoma doda zahtevano označitev.

(c)	Po izmenjavi podatkov se lahko na podlagi podatkov, ki jih je v postopku posvetovanja zagotovila država članica, ki je zahtevala označitev, bodisi spremeni ali izbriše razpis ukrepa bodisi umakne zahteva za označitev, pri čemer lahko razpis ukrepa ostane nespremenjen.

2.6.2   Zahteva za izbris označitve

Države članice zahtevajo izbris označitve, ki so jo predhodno zahtevale, takoj ko razlog za označitev ni več veljaven. To se lahko zgodi zlasti ob spremembi nacionalne zakonodaje ali če se ob nadaljnjih izmenjavah podatkov o zadevi razkrije, da okoliščine iz člena 24(1) ali člena 25 Sklepa o SIS II ne obstajajo več.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

Urad SIRENE, ki je prej želel, da se doda označitev, od urada SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem F zahteva, da označitev izbriše. Za to uporabi polje 075 (24). Za podrobnejše informacije glede nacionalnega prava izpolni polje 080, za dopolnilne podatke z navedbo razloga za izbris označitve in za druge dopolnilne podatke glede razpisa ukrepa pa po potrebi izpolni polje 083.

(b)	Urad SIRENE države članice izdajateljice nemudoma izbriše označitev.

2.7   Podatki, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (člen 34 Uredbe o SIS II in člen 49 Sklepa o SIS II)

Če se ugotovi, da so podatki dejansko netočni ali da so bili nezakonito shranjeni v SIS II, se izmenjava dopolnilnih podatkov izvede po pravilih iz člena 34(2) Uredbe o SIS II in člena 49(2) Sklepa o SIS II, ki določata, da lahko le država članica, ki je izdala razpis ukrepa, spremeni, doda, popravi, posodobi ali izbriše podatke.

Država članica, ki je ugotovila, da so podatki netočni ali da so bili nezakonito shranjeni, o tem čim prej obvesti državo članico izdajateljico prek svojega urada SIRENE, najpozneje pa v desetih koledarskih dneh po tem, ko je izvedela za dokaze, ki kažejo napako. Izmenjavo podatkov je treba izvesti z obrazcem J.

(a)	Na podlagi rezultatov posvetovanja lahko država članica izdajateljica izbriše ali popravi podatke v skladu s svojimi nacionalnimi postopki za popravek spornega podatka.

(b)	Če v dveh mesecih ni dosežen dogovor, urad SIRENE države članice, ki je odkrila napako ali nezakonito hrambo podatkov, svetuje odgovornemu organu v svoji državi, naj zadevo pošlje Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot mediator.

2.8   Pravica do dostopa in popravka podatkov (člen 41 Uredbe o SIS II in člen 58 Sklepa o SIS II)

2.8.1   Zahteve za dostop do podatkov ali popravek podatkov

Če je treba nacionalne organe obvestiti o zahtevi za dostop do podatkov ali popravek podatkov, se brez poseganja v nacionalno pravo izmenjava podatkov opravi po naslednjih pravilih:

(a)

Vsak urad SIRENE uporabi svoje nacionalno pravo o pravici do dostopa do osebnih podatkov. Uradi SIRENE glede na okoliščine primera in v skladu z veljavnim pravom bodisi pristojnim nacionalnim organom posredujejo vsako zahtevo, ki jo prejmejo za dostop do podatkov ali popravek podatkov, bodisi o teh zahtevah odločijo v okviru svoje pristojnosti.

(b)	Uradi SIRENE zadevnih držav članic v skladu s svojim nacionalnim pravom pristojnim nacionalnim organom posredujejo podatke o uveljavljanju pravice do dostopa do podatkov, če slednji to zahtevajo.

2.8.2   Izmenjava podatkov o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki so jih izdale druge države članice

Podatki o zahtevah za dostop do razpisov ukrepov, ki jih je v SIS II vnesla druga država članica, se izmenjajo prek nacionalnih uradov SIRENE z obrazcem K.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Zahteva za dostop se čim prej posreduje uradu SIRENE države članice izdajateljice, da lahko sprejme svoje stališče o tej zadevi.

(b)	Urad SIRENE države članice izdajateljice o svojem stališču obvesti urad SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo.

(c)	Urad SIRENE države članice izdajateljice pri tem upošteva vse roke za obravnavanje zahteve, ki jih določi urad SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo za dostop.

(d)	Urad SIRENE države članice, ki prejme zahtevo posameznika za dostop, popravek ali izbris, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravočasen odgovor.

Če urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje svoje stališče uradu SIRENE države članice, ki je prejel zahtevo za dostop, popravek ali izbris, prvi urad v skladu z nacionalnim pravom in v okviru svoje pristojnosti bodisi odloči o tej zahtevi bodisi zagotovi, da se stališče čim prej pošlje organu, pristojnemu za odločanje o tej zahtevi.

2.8.3   Izmenjava podatkov o zahtevah za popravek ali izbris podatkov, ki so jih vnesle druge države članice

Ko oseba zahteva popravek ali izbris svojih podatkov, lahko to stori le država članica, ki je izdala razpis ukrepa. Če se oseba obrne na državo članico, ki ni izdala razpisa ukrepa, urad SIRENE zaprošene države članice o tem z obrazcem K obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice, uporablja pa se postopek iz oddelka 2.8.2.

2.9   Izbris, kadar pogoji za ohranitev razpisa ukrepa niso več izpolnjeni

Razpisi ukrepov, vneseni v SIS II, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namenov, za katere so bili zbrani.

Razen v primeru zadetka razpis ukrepa izbriše bodisi avtomatsko CS-SIS (ko je ukrep prenehal veljati) bodisi neposredno država članica, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS II (ko pogoji za ohranitev razpisa ukrepa ne veljajo več).

V obeh primerih N.SIS II avtomatsko obdela sporočilo o izbrisu CS-SIS.

Države članice imajo možnost, da se naročijo na avtomatsko obveščanje o izbrisu razpisa ukrepa.

2.10   Vnašanje osebnih lastnih imen

V okviru omejitev, ki izhajajo iz nacionalnih sistemov za vnos podatkov in razpoložljivosti podatkov, se v SIS II vnesejo osebna lastna imena (imena in priimki) v obliki (pisna oblika in črkovanje), čim bolj podobni obliki, uporabljeni v uradnih potnih listih po standardih ICAO za potne liste, ki se uporabljajo tudi za funkcije prečrkovanja in transkripcije v centralnem sistemu SIS II. Uradi SIRENE pri izmenjavi dopolnilnih podatkov uporabljajo osebna lastna imena, kot so vnesena v SIS II. Uporabniki in uradi SIRENE v državah članicah izdajateljicah za vnos podatkov v SIS II praviloma uporabljajo latinico brez poseganja v pravila prečrkovanja in transkripcije, določena v Dodatku 1.

Kadar je treba izmenjati dopolnilne podatke o osebi, za katero ni vnesen razpis ukrepa, a je z njim lahko povezana (npr. oseba, ki morda spremlja pogrešanega mladoletnika), potem se pri predstavitvi in črkovanju imena upoštevajo pravila iz Dodatka 1, zagotoviti pa ga je treba v latinici in izvirni obliki, če ima država članica, ki zagotavlja podatke, možnost, da v izvirno obliko vnese tudi kakšne posebne znake.

2.11   Različne kategorije identitete

Potrjena identiteta

Potrjena identiteta pomeni, da je bila identiteta potrjena na podlagi pravih osebnih dokumentov, s potnim listom ali izjavo pristojnih organov.

Nepotrjena identiteta

Nepotrjena identiteta pomeni, da ni dovolj dokazov za ugotovitev identitete.

Zloraba identitete

Do zlorabe identitete (priimek, ime, datum rojstva) pride, če neka oseba, vnesena v SIS II, uporabi identiteto druge resnične osebe. To se lahko na primer zgodi, ko je dokument uporabljen v škodo pravega lastnika.

Drugo ime

Drugo ime pomeni domnevno identiteto, ki jo uporablja oseba, poznana pod drugimi identitetami.

2.11.1   Zloraba identitete (člen 36 Uredbe o SIS II in člen 51 Sklepa o SIS II)

Ob ugotovitvi, da oseba, za katero obstaja razpis ukrepa v SIS II, zlorablja identiteto nekoga drugega, država članica izdajateljica preveri, ali je treba zaradi zapletenosti primerov zlorabe identitete ohraniti zlorabljeno identiteto v razpisu ukrepa v SIS II.

Na podlagi izrecnega soglasja zadevne osebe se takoj, ko se izkaže, da je bila identiteta te osebe zlorabljena, pri razpisu ukrepa v SIS II navedejo dodatni podatki, da bi se izognili negativnim posledicam napačne identifikacije. Oseba, katere identiteta je bila zlorabljena, lahko v skladu z nacionalnimi postopki pristojnemu organu zagotovi podatke, določene v členu 36(3) Uredbe o SIS II in členu 51(3) Sklepa o SIS II. Vsaka oseba, katere identiteta je bila zlorabljena, ima pravico, da umakne svoje soglasje glede obdelave podatkov.

Država članica izdajateljica je odgovorna, da v razpis ukrepa vstavi opombo „zloraba identitete“ in vnese dodatne podatke o žrtvi zlorabe identitete, kot so fotografije, prstni odtisi in podatki o vseh veljavnih osebnih dokumentih.

Ko država članica odkrije, da je razpis ukrepa za osebo, ki ga je izdala druga država članica, povezan s primerom zlorabe identitete, in ko se dokaže, da je identiteta te osebe zlorabljena, urad SIRENE prve države članice to z obrazcem Q sporoči uradu SIRENE države članice izdajateljice, da se ti podatki lahko dodajo k razpisu ukrepa v SIS II.

Ob upoštevanju namena vnosa te vrste podatkov je treba, kadar so na voljo fotografije in prstni odtisi osebe, katere identiteta je bila zlorabljena, to dodati k razpisu ukrepa. Da gre za primer zlorabe identitete, se morajo osebni podatki nedolžne osebe ujemati z obstoječo identiteto v razpisu ukrepa. Obrazec Q mora vsebovati osebne podatke, vključno s številko drugega imena iz razpisa ukrepa, da lahko država članica izdajateljica potrdi, na katero identiteto v razpisu ukrepa se obrazec nanaša. Obvezna polja, ki jih je treba v obrazcu Q v takih primerih izpolniti, so določena v Dodatku 3.

Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, so na voljo le zaradi ugotavljanja identitete osebe, ki se preverja, in ne bodo v nobenem primeru uporabljeni v druge namene. Podatki o zlorabljeni identiteti, vključno z morebitnimi prstnimi odtisi in fotografijami, se izbrišejo istočasno kot razpis ukrepa ali prej, če tako zahteva zadevna oseba.

2.11.2   Vnašanje drugega imena

Da bi se države članice izognile nezdružljivim razpisom ukrepov iz katere koli kategorije zaradi vnašanja drugega imena, da ne bi povzročile težav nedolžnim žrtvam in da bi zagotovile dovolj kakovostne podatke, se, kolikor je to mogoče, medsebojno obveščajo o drugih imenih ter si izmenjujejo vse zadevne podatke o resnični identiteti iskane osebe.

Država članica, ki je vnesla razpis ukrepa, je odgovorna za dodajanje katerih koli drugih imen. Če druga država članica odkrije drugo ime, zadevo z obrazcem M posreduje državi članici, ki je vnesla razpis ukrepa.

2.11.3   Dodatni podatki za ugotavljanje identitete osebe

Če so podatki v SIS II nezadostni, lahko urad SIRENE države članice izdajateljice po posvetovanju na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice zagotovi tudi dodatne podatke, da pomaga razjasniti identiteto osebe. Za ta namen uporabi obrazec L (in priloge). Ti podatki vključujejo zlasti naslednje:

—	kraj izdaje potnega lista ali osebnega dokumenta, ki ga ima iskana oseba,

—	referenčno številko potnega lista ali osebnega dokumenta, datum in kraj izdaje, organ izdajatelj ter datum veljavnosti,

—	opis iskane osebe,

—	priimek in ime staršev iskane osebe,

—	drugo možno obliko zapisa priimka in imen iskane osebe,

—	fotografije in prstne odtise, če so na voljo,

—	zadnji znani naslov.

Ti podatki so v čim večji meri na voljo v uradih SIRENE ali so slednjim nemudoma in trajno dostopni za hiter prenos.

Skupni cilj je zmanjšati tveganje, da se pomotoma ustavi oseba, katere osebni podatki so podobni podatkom osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa.

2.12   Izmenjava podatkov v primeru medsebojno povezanih razpisov ukrepov

Vsaka povezava omogoča vzpostavitev razmerja med vsaj dvema razpisoma ukrepov.

Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II, ter le sama lahko spremeni in izbriše povezavo. Povezave uporabniki vidijo le, ko imajo ustrezne uporabniške pravice za dostop, ki jim omogočajo, da sta vidna vsaj dva razpisa ukrepov v povezavi. Države članice zagotovijo, da je mogoč le pooblaščen dostop do povezav.

2.12.1   Operativna pravila

Zaradi povezav med razpisi ukrepov ni potreben poseben postopek za izmenjavo dopolnilnih podatkov. Kljub temu je treba upoštevati naslednja načela:

Urad SIRENE izvršitvene države članice v primeru zadetka za vsakega od dveh ali več medsebojno povezanih razpisov ukrepov za vsakega pošlje obrazec G in v polju 086 navede, da bodo poslani še drugi obrazci G o povezanih razpisih ukrepov.

Ne pošiljajo pa se obrazci glede razpisov ukrepov, ki so sicer povezani z razpisom ukrepa, za katerega je bil najden zadetek, a niso bili predmet zadetka. V primeru povezanega razpisa ukrepa za predajo/izročitev ali pogrešano osebo (za njeno lastno zaščito ali zaradi odvračanja nevarnosti) pa se to odkritje sporoči z obrazcem M, če je to primerno in so podatki na voljo.

2.13   SIRPIT („SIRene PIcture Transfer“ – Prenos slike SIRENE) ter oblika in kakovost biometričnih podatkov v SIS II

V skladu s členom 23(2) Sklepa o SIS II se k razpisu ukrepov dodajo fotografije in prstni odtisi osebe, kadar so na voljo.

Uradi SIRENE morajo biti zmožni izmenjati prstne odtise in fotografije, da dopolnijo razpis ukrepa in/ali podprejo izvajanje zahtevanega ukrepa, ki naj bi se izvedel. Ko ima država članica fotografijo ali prstne odtise osebe, za katero je druga država članica izdala razpis ukrepa, lahko fotografije in prstne odtise pošlje prek postopka SIRPIT, da državi članici izdajateljici omogoči dopolnitev razpisa ukrepa.

Ta izmenjava poteka ne glede na izmenjave v okviru policijskega sodelovanja pri uporabi Okvirnega sklepa 2006/960/PNZ.

2.13.1   Nadaljnja uporaba izmenjanih podatkov, vključno z arhiviranjem

V pravnih aktih o SIS II so določene omejitve uporabe podatkov, zagotovljenih za razpise ukrepov v SIS II. Pri vsaki nadaljnji uporabi fotografij in prstnih odtisov, izmenjanih prek postopka SIRPIT, vključno z arhiviranjem, se upoštevajo ustrezne določbe pravnih aktov o SIS II ter veljavni nacionalni predpisi o varstvu podatkov, in sicer skladno z Direktivo 95/46/ES, Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (25), oziroma Konvencijo št. 108 Sveta Evrope.

2.13.2   Postopek SIRPIT

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Urad SIRENE, ki zagotovi podatke, pošlje obrazec L po običajni elektronski poti in v polju 083 obrazca L navede, da bodo za dopolnitev razpisa ukrepa v SIS II poslani prstni odtisi in fotografije.

(b)	Urad SIRENE države članice izdajateljice bodisi doda prstne odtise ali fotografije k razpisu ukrepa v SIS II bodisi jih pošlje pristojnemu organu, da dopolni razpis ukrepa.

2.13.3   Tehnične zahteve

Prstni odtisi in fotografije se zberejo in prenesejo v skladu s standardi, ki jih je treba določiti v izvedbenih pravilih za vnašanje biometričnih podatkov v SIS II.

Vsak urad SIRENE je treba spodbujati, naj izpolnjuje tehnične zahteve postopka SIRPIT.

Prstni odtisi in fotografije se pošljejo v priponki na oknu za vnos, oblikovanem posebej za postopek SIRPIT.

Okno za vnos je opisano v Dodatku 5.

2.13.4   Oblika in kakovost biometričnih podatkov

Za vse biometrične podatke, vnesene v sistem, se izvede posebno preverjanje kakovosti, da se zagotovi minimalen standard kakovosti, skupen vsem uporabnikom SIS II.

Pred vnosom se izvedejo preverjanja na nacionalni ravni, da se zagotovi:

(a)	skladnost podatkov o prstnih odtisih s posebno obliko ANSI/NIST – ITL 1–2000, kakor je uvedena za namene Interpola in prilagojena za postopek SIRPIT (prenos slike SIRENE);

(b)

skladnost fotografij, ki se uporabijo le za potrditev identitete osebe, najdene z alfanumeričnim iskanjem v SIS II, z naslednjimi zahtevami: razmerje frontalnih posnetkov obraza je, kolikor je mogoče, 3 : 4 ali 4 : 5. Če je mogoče, se uporabi resolucija z najmanj 480 × 600 piksli in barvno globino 24 bitov. Če je treba posnetek pridobiti prek optičnega bralnika, mora biti velikost posnetka, če je mogoče, manj kot 200 kilobajtov.

2.14   Posebne vrste iskanja

2.14.1   Geografsko usmerjeno iskanje

Geografsko usmerjeno iskanje je iskanje, opravljeno v primeru, ko ima država članica trdne dokaze o kraju znotraj omejenega geografskega prostora, kjer se nahaja iskana oseba ali predmet iz razpisa ukrepa.

Geografsko usmerjena iskanja se na schengenskem območju izvajajo na podlagi razpisa ukrepa v SIS II. Če je znano bivališče osebe ali kraj, kjer se predmet nahaja, se lahko izpolni polje 311 („Pomembno opozorilo“) z navedbo geografskega iskanja in izbiro ustreznih držav. Poleg tega se v polju 061 obrazca A navedejo podatki o bivališču te iskane osebe, če je pri izdaji razpisa ukrepa za prijetje znano bivališče osebe. V vseh drugih primerih, vključno za sporočanje kraja, kjer se nahaja predmet, se uporabi obrazec M (polje 083). Razpis ukrepa za iskano osebo se vnese v SIS II, s čimer se zagotovi, da je zahteva za ukrep, ki naj bi se izvedel, takoj izvršljiva (člen 9(3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (26)).

Kadar se oseba, za katero se izvaja geografsko iskanje, nahaja na kraju, ki ni kraj geografskega iskanja, urad SIRENE države članice izdajateljice to dejstvo z obrazcem M sporoči državam članicam, vključenim v geografsko iskanje, da ustavijo vse s tem povezano delo.

2.14.2   Iskanje v sodelovanju s posebnimi policijskimi enotami, ki izvajajo usmerjena iskanja

Uradi SIRENE v zaprošenih državah članicah v ustreznih primerih uporabijo tudi storitve posebnih enot, ki izvajajo usmerjena iskanja (FAST). Mednarodno sodelovanje zgoraj navedenih policijskih enot ne sme nadomestiti razpisa ukrepa v SIS II. Tako sodelovanje se ne sme prekrivati z vlogo uradov SIRENE, ki so osrednja točka za iskanja z uporabo sistema SIS II.

Če je to primerno, se vzpostavi sodelovanje, s katerim se zagotovi, da nacionalne posebne enote, ki izvajajo usmerjena iskanja, obveščajo urad SIRENE države članice izdajateljice o vseh tekočih operacijah glede razpisa ukrepa, vnesenega v SIS II. Urad SIRENE po potrebi zagotovi te informacije drugim uradom SIRENE.

Uradi SIRENE si prizadevajo, da se nacionalnim posebnim enotam, ki izvajajo usmerjena iskanja, če so te vključene v iskanje, zagotovi hiter pretok dopolnilnih podatkov, vključno s podatki o zadetku.

3.   RAZPISI UKREPOV ZA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE (ČLEN 26 SKLEPA O SIS II)

3.1   Vnašanje razpisa ukrepa

Večino razpisov ukrepov za prijetje spremlja evropski nalog za prijetje (ENP). Vendar je v okviru razpisa ukrepa za prijetje v skladu s členom 16 Evropske konvencije o izročitvi pred pridobitvijo zahteve za izročitev možno tudi predhodno prijetje.

Evropski nalog za prijetje / zahtevo za izročitev izda pravosodni organ, pristojen za opravljanje te funkcije v državi članici izdajateljici.

Pri vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi predaje se v SIS II doda kopija izvirnega evropskega naloga za prijetje. Vnese se lahko prevod kopije evropskega naloga za prijetje v enega ali več uradnih jezikih institucij Unije.

Poleg tega se k razpisu ukrepa dodajo fotografije in prstni odtisi te osebe, kadar so na voljo.

Zadevni podatki, vključno z evropskim nalogom za prijetje ali zahtevo za izročitev, predloženi v zvezi z osebami, iskanimi za prijetje zaradi predaje ali izročitve, so uradu SIRENE na voljo po vnosu razpisa ukrepa. Za zagotovitev, da so podatki popolni in pravilno predstavljeni, se opravi preverjanje.

Države članice lahko vnesejo več kot en evropski nalog za prijetje v razpis ukrepa za prijetje. Država članica izdajateljica je odgovorna, da izbriše evropski nalog za prijetje, ki postane neveljaven, in preverja, ali obstajajo drugi evropski nalogi za prijetje, priloženi razpisu ukrepa, ter po potrebi podaljša razpis ukrepa.

Država članica lahko poleg evropskega naloga za prijetje, ki ga je priložila razpisu ukrepa za prijetje, priloži prevode nalogov, po potrebi v ločenih dvojnih datotekah.

Za skenirane dokumente, ki jih je treba priložiti razpisom ukrepov, se po možnosti uporabi minimalna resolucija 150 DPI.

3.2   Večkratni razpisi ukrepov

Za splošni postopek glej oddelek 2.2.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

Več držav članic lahko vnese razpis ukrepa za prijetje za isto osebo. Če sta razpis ukrepa za isto osebo izdali dve ali več držav članic, odločitev o tem, kateri nalog se izvrši v primeru prijetja, sprejme izvršitveni pravosodni organ v državi članici, v kateri pride do prijetja. Urad SIRENE izvršitvene države članice pošlje obrazec G vsaki zadevni državi članici.

3.3   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.1.

3.4   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.2.

Urad SIRENE v primeru razpisov ukrepov za prijetje izpolni polje 011 v obrazcu A  (27) (istočasno z vnosom razpisa ukrepa) ali pozneje uporabi obrazec M, da druge države članice obvesti o drugih imenih glede razpisa ukrepa za prijetje, če so uradu SIRENE ti podatki na voljo.

3.5   Dopolnilni podatki, ki se pošljejo državam članicam

Ob vnašanju razpisa ukrepa se vsem državam članicam pošljejo dopolnilni podatki glede razpisa ukrepa.

Podatki iz oddelka 3.5.1 se drugim uradom SIRENE pošljejo z obrazcem A ob vnosu razpisa ukrepa. Vsi drugi podatki, ki se zahtevajo za identifikacijo, se pošljejo po posvetovanju in/ali na zahtevo druge države članice.

Če je za isto osebo izdanih več evropskih nalogov za prijetje ali zahtev za izročitev, se za vsak evropski nalog za prijetje ali zahtevo za izročitev izpolni samostojni obrazec A.

Evropski nalog za prijetje / zahteva za izročitev in obrazec A vsebujeta dovolj podrobne podatke (zlasti v oddelku (e) evropskega naloga za prijetje: „navedba okoliščin, v katerih je (so) bilo(-a) kaznivo(-a) dejanje(-a) storjeno(-a), vključno s časom in krajem“, polja 042, 043, 044, 045: „opis okoliščin“), da lahko drugi uradi SIRENE preverijo razpis ukrepa. V Dodatku 3 so navedeni zahtevani podatki in njihova povezava s polji evropskega naloga za prijetje.

3.5.1   Dopolnilni podatki, ki se pošljejo v zvezi s predhodnim prijetjem

3.5.1.1   Ob vnašanju razpisa ukrepa na podlagi evropskega naloga za prijetje ter zahteve za izročitev

Ob vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve so vsem državam članicam poslani dopolnilni podatki z obrazcem A. Če podatki v razpisu ukrepa in dopolnilni podatki, poslani državam članicam glede evropskega naloga za prijetje, ne zadoščajo za izročitev, se zagotovijo dodatni podatki.

V polju 239 se navede, da se obrazec nanaša na evropski nalog za prijetje in zahtevo za izročitev.

3.5.1.2   Ob izdajanju razpisa ukrepa le na podlagi zahteve za izročitev

Ob vnašanju razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve so vsem državam članicam poslani dopolnilni podatki z obrazcem A.

V polju 239 se navede, da se obrazec nanaša na zahtevo za izročitev

3.6   Dodajanje označitve

Za splošna pravila glej oddelek 2.6.

Če je mogoče izvršiti vsaj en evropski nalog za prijetje, priložen razpisu ukrepa, se razpisu ukrepa označitev ne doda.

Kakor je poudarjeno v oddelku 2.6, se označen razpis ukrepa v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II v obdobju trajanja označitve obravnava, kot da je bil vnesen zaradi sporočanja bivališča osebe, za katero je bil izdan.

3.6.1   Sistematična zahteva za dodajanje označitve razpisom ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Pri razpisih ukrepov za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja, lahko urad SIRENE zaprosi druge urade SIRENE, naj razpisom ukrepov, vnesenim v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II, sistematično dodajo označitev za njihove državljane.

(b)	Vsak urad SIRENE, ki želi to storiti, pošlje pisno zahtevo drugim uradom SIRENE.

(c)	Vsak urad SIRENE, na katerega je taka zahteva naslovljena, doda označitev za zadevno državo članico takoj po izdaji razpisa ukrepa.

(d)	Označitev ostane, dokler urad SIRENE, ki jo je zahteval, ne zaprosi za njen izbris.

3.7   Ukrepi uradov SIRENE po prejemu razpisa ukrepa za prijetje

Ko urad SIRENE prejme obrazec A, čim prej preišče vse razpoložljive vire, da bi poskušal izslediti kraj, kjer se oseba nahaja. Če podatki, ki jih je zagotovila država članica izdajateljica, državi članici prejemnici ne zadostujejo za odobritev, to ne sme preprečiti izvedbe iskanja. Država članica prejemnica izvede iskanje v obsegu, kot ga dovoljuje nacionalno pravo.

Če je razpis ukrepa za prijetje preverjen in oseba izsledena ali prijeta v državi članici, potem lahko urad SIRENE prejemnik podatke iz obrazca A posreduje organu države članice, pristojnemu za izvrševanje evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev. Če se zahteva izvirnik evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev, ga lahko pravosodni organ, ki ga je izdal, pošlje neposredno izvršitvenemu pravosodnemu organu (razen če se država članica izdajateljica in/ali izvršitvena država članica nista drugače dogovorili).

3.8   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporablja naslednji postopek:

(a)

Zadetek za posameznika, za katerega je bil izdan razpis ukrepa, se vedno takoj sporoči uradu SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa. Nato se pošlje obrazec G. Urad SIRENE izvršitvene države članice po telefonu po potrebi sporoči uradu SIRENE države članice izdajateljice, da je bil najden zadetek.

(b)	Po potrebi nato urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje vse ustrezne posebne podatke o posameznih ukrepih, ki jih mora izvesti urad SIRENE izvršitvene države članice.

(c)

V polju 091 obrazca G se navedejo organ, pristojen za prejem evropskega naloga za prijetje ali zahteve za izročitev, vsi kontaktni podatki tega organa (poštni naslov, telefonska številka ter, če sta na voljo, številka telefaksa in e-naslov), referenčna številka (če je na voljo), pristojna oseba (če je na voljo), zahtevani jezik ter rok in način predložitve.

(d)	Poleg tega urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem M obvesti druge urade SIRENE o zadetku, kadar je zaradi dejstev zadeve vzpostavljena jasna povezava z določeno državo članico in se začnejo izvajati nadaljnje preiskave.

(e)	Uradi SIRENE lahko posredujejo dodatne podatke o razpisih ukrepov v skladu s členom 26 Sklepa o SIS II, s tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če spadajo ti podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

3.9   Izmenjava dopolnilnih podatkov o predaji ali izročitvi

Kadar pristojni pravosodni organi uradu SIRENE izvršitvene države članice zagotovijo informacije o tem, ali se lahko izvede predaja ali izročitev osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa za prijetje, ta urad te informacije nemudoma pošlje uradu SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, in sicer z obrazcem M, pri čemer v polju 083 navede „SURRENDER“ (predaja) ali „EXTRADITION“ (izročitev) (28). Podrobni pogoji predaje ali izročitve se po potrebi čim prej sporočijo prek uradov SIRENE.

3.10   Izmenjava dopolnilnih podatkov o tranzitu čez drugo državo članico

Če je potreben tranzit osebe, zagotovi urad SIRENE države članice, skozi katero bo tranzit potekal, potrebne informacije in podporo kot odgovor na zahtevo urada SIRENE države članice izdajateljice ali pristojnega pravosodnega organa, ki jo pošlje urad SIRENE z obrazcem M, pri čemer na začetku polja 083 navede „TRANSIT“ (tranzit).

3.11   Izbris razpisov ukrepov po predaji ali izročitvi

Razpisi ukrepov za prijetje zaradi predaje ali izročitve so izbrisani, ko se oseba preda ali je izročena pristojnim organom države članice, ki je izdala razpis ukrepa, lahko pa tudi, ko pristojni pravosodni organ v skladu z nacionalnim pravom prekliče sodno odločbo, na kateri je temeljil razpis ukrepa.

4.   RAZPISI UKREPA ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA ALI PREPOVEDI PREBIVANJA (ČLEN 24 UREDBE O SIS II)

Uvod

Izmenjava podatkov o državljanih tretjih držav, za katere je bil v skladu s členom 24 Uredbe o SIS II izdan razpis ukrepa, omogoča državam članicam, da sprejmejo odločitev v primeru prošnje za vstop ali vizum. Če je posameznik že na ozemlju države članice, izmenjava podatkov nacionalnim organom omogoča, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izdajo dovoljenj za prebivanje, vizumov za dolgoročno bivanje ali izgon. V tem oddelku se navajanje vizumov nanaša na vizume za dolgoročno bivanje, razen če ni drugače natančno pojasnjeno (npr. vizumi za ponovni vstop).

Za izvajanje postopkov obveščanja iz člena 5(4) Zakonika o schengenskih mejah in posvetovalnih postopkov iz člena 25 Schengenske konvencije so pristojni organi, ki opravljajo nadzor meje ter izdajajo dovoljenja za prebivanje ali vizume. Uradi SIRENE so v te postopke načeloma vključeni samo, da posredujejo dopolnilne podatke, neposredno povezane z razpisi ukrepov (npr. obveščanje o zadetku, pojasnitev identitete), ali izbrišejo razpise ukrepov.

Vendar lahko uradi SIRENE sodelujejo tudi pri prenosu dopolnilnih podatkov, potrebnih za izgon državljana tretje države ali zavrnitev vstopa državljanu tretje države, in so lahko vključeni pri prenosu vseh dopolnilnih podatkov, pridobljenih s temi ukrepi.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (29) se ne uporablja v Švici. Zato v primeru zadetka za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, Švica, država članica izdajateljica in katera koli druga država članica, ki ima morda pomembne podatke o pravici državljana tretje države do prostega gibanja, opravijo običajen postopek posvetovanja.

4.1   Vnašanje razpisa ukrepa

Glede na člen 25 Uredbe o SIS II veljajo posebna pravila za državljane tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja v smislu Direktive 2004/38/ES. Urad SIRENE je, kolikor je mogoče, zmožen zagotoviti vse podatke, uporabljene pri ocenjevanju, ali naj se vnese razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja za osebo, ki ima pravico do prostega gibanja (30). V izjemnih primerih vnosa razpisa ukrepa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, urad SIRENE države članice izdajateljice pošlje obrazec M vsem drugim državam članicam na podlagi podatkov, posredovanih od organa, ki je vnesel razpis ukrepa (glej oddelka 4.6 in 4.7).

Poleg tega je v členu 26 Uredbe o SIS II določeno, da se razpisi ukrepov za državljane tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop ali tranzit prek ozemlja držav članic, sprejet v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji (31), prav tako vnesejo, pri čemer se upoštevajo nekateri posebni pogoji. Razpise ukrepov vnese pristojni organ države članice, ki ob sprejetju ukrepa predseduje Svetu Evropske unije. Če ta država članica nima dostopa do SIS II ali razpisov ukrepov v skladu s členom 24 Uredbe o SIS II, mora odgovornost prevzeti država članica, ki predseduje naslednja.

4.2   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

4.3   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.1.

Težave se lahko pojavijo, ko državljan tretje države, za katerega je bil razpisan ukrep zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, nezakonito izrabi identiteto državljana Evropske unije, s katero poskuša vstopiti. Če se tak primer odkrije, so lahko pristojni organi države članice opozorjeni na pravilno uporabo funkcije zlorabe identitete v SIS II. Razpisi ukrepov zaradi zavrnitve vstopa se ne izdajajo v zvezi z identiteto državljanov Evropske unije.

4.4   Vnašanje drugega imena

Za splošna pravila glej oddelek 2.11.2.

4.5   Izmenjava podatkov pri izdaji dovoljenj za prebivanje ali vizumov

Uporablja se naslednji postopek:

(a)

Ne glede na posebni postopek o izmenjavi podatkov, ki se izvaja v skladu s členom 25 Schengenske konvencije, in ne glede na oddelek 4.7 o izmenjavi podatkov po zadetku za državljana tretje države, ki ima pravico Skupnosti do prostega gibanja (v tem primeru je posvetovanje z uradom SIRENE države članice izdajateljice obvezno), lahko izvršitvena država članica obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, da je bil v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje ali vizuma najden zadetek za ta razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja. Država članica izdajateljica lahko nato obvesti druge države članice z obrazcem M, če je to primerno.

(b)	Uradi SIRENE zadevnih držav članic lahko, če se to zahteva, v skladu z nacionalnim pravom pomagajo pri prenosu potrebnih podatkov ustreznim organom, pristojnim za izdajanje dovoljenj za prebivanje in vizumov.

4.5.1   Posebni postopki, kakor so določeni v členu 25 Schengenske konvencije

Postopek iz člena 25(1) Schengenske konvencije

Če država članica, ki namerava izdati dovoljenje za prebivanje ali vizum, odkrije, da je druga država članica za zadevnega vlagatelja izdala razpis ukrepa zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, se posvetuje s to državo članico prek uradov SIRENE. Država članica, ki namerava izdati dovoljenje za prebivanje ali vizum uporabi obrazec N, da državo članico izdajateljico obvesti o odločitvi za izdajo dovoljenja za prebivanje ali vizuma. Če se država članica odloči, da bo izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa države članice izdajateljice.

Postopek iz člena 25(2) Schengenske konvencije

Če država članica, ki je vnesla razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, ugotovi, da je bilo osebi, za katero je bil izdan razpis ukrepa, izdano dovoljenje za prebivanje ali vizum, prek uradov SIRENE začne postopek posvetovanja z državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo dovoljenje za prebivanje ali vizum ohranila v veljavi, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa države članice.

Posvetovanje prek uradov SIRENE z obrazcem O se opravi tudi, če država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, pozneje odkrije, da je razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja za zadevno osebo vnesen v SIS II (32).

Če tretja država članica (tj. niti tista, ki je izdala dovoljenje za prebivanje/vizum, niti tista, ki je izdala razpis ukrepa) odkrije, da obstaja razpis ukrepa za državljana tretje države, ki ima dovoljenje za prebivanje ene od držav članic, o tem prek uradov SIRENE z obrazcem H obvesti državo članico, ki je izdala dovoljenje/vizum, in državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Če postopek iz člena 25 Schengenske konvencije omogoča izbris razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, uradi SIRENE ob upoštevanju svojega nacionalnega prava ponudijo svojo pomoč, če se to zahteva.

4.5.2   Posebni postopki, kot je določeno v členu 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah

Postopek v primerih iz člena 5(4)(a)

V skladu s členom 5(4)(a) Zakonika o schengenskih mejah se državljanu tretje države, za katerega je izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja, hkrati pa ima dovoljenje za prebivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali vizum za ponovni vstop, ki ga je izdala ena od držav članic, pri prestopu meje v tretji državi članici dovoli vstop v državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum za ponovni vstop, za namene tranzita. Vstop se lahko zavrne, če je ta država članica izdala nacionalni razpis ukrepa za zavrnitev vstopa. V obeh primerih urad SIRENE države članice, v katero namerava ta oseba vstopiti, na zahtevo pristojnega organa pošlje uradoma SIRENE obeh zadevnih držav članic sporočilo (in sicer obrazec H, če je bil tranzit dovoljen, in obrazec G, če je bil vstop zavrnjen), v katerem ju obvešča o koliziji, ter zahteva, naj se med seboj posvetujeta, da bodisi izbrišeta razpis ukrepa v SIS II bodisi odvzameta dovoljenje za prebivanje/vizum. Od njiju lahko tudi zahteva, da ga obvestita o rezultatih morebitnega posvetovanja.

Če skuša zadevni državljan tretje države vstopiti v državo članico, ki je zanj izdala razpis ukrepa v SIS II, mu lahko ta država vstop zavrne. Vendar se urad SIRENE te države članice na zahtevo pristojnega organa posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, da lahko pristojni organ ugotovi, ali je dovolj razlogov za odvzem dovoljenja za prebivanje / vizuma. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo ohranila dovoljenje za prebivanje ali vizum, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa države članice.

Če skuša oseba vstopiti v državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, lahko vstopi na ozemlje te države, toda urad SIRENE te države se na zahtevo pristojnega organa posvetuje z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, da se zadevnemu pristojnemu organu omogoči, da odloči bodisi o odvzemu dovoljenja za prebivanje ali vizuma bodisi o izbrisu razpisa ukrepa. Država članica, ki je izdala dovoljenje za prebivanje ali vizum, uporabi obrazec O, da državo članico izdajateljico obvesti, ali naj bodisi odvzame dovoljenje za prebivanje ali vizum bodisi naj tega ne stori. Če se država članica odloči, da bo dovoljenje za prebivanje ali vizum ohranila v veljavi, se razpis ukrepa izbriše. Osebo je kljub temu mogoče uvrstiti na nacionalni seznam razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa države članice.

Postopek v primerih iz člena 5(4)(c)

V skladu s členom 5(4)(c) lahko država članica odstopa od načela, da osebi, za katero je bil izdan razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa, ne dovoli vstopa, tako ji na svoje ozemlje dovoli vstopiti iz humanitarnih razlogov, na podlagi nacionalnega interesa ali zaradi mednarodnih obveznosti. Urad SIRENE države članice, ki je osebi dovolila vstopiti, na zahtevo pristojnega organa o tem dejstvu z obrazcem H obvesti urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

4.6   Izmenjava podatkov v primeru zadetka in pri zavrnitvi vstopa ali izgonu s schengenskega ozemlja

Ne glede na posebne postopke o izmenjavi podatkov, ki se izvajajo v skladu s členom 5(4)(a) in (c) Zakonika o schengenskih mejah, ter ne glede na oddelek 4.7, ki zadeva izmenjavo podatkov po zadetku za državljana tretje države, imetnika pravice do prostega gibanja (v tem primeru je posvetovanje z državo članico izdajateljico prek njenega urada SIRENE obvezno), lahko država članica zaprosi, da je obveščena o vseh zadetkih glede razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ki jih je izdala.

Uradov SIRENE držav članic, ki so izdale razpise ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ni treba po uradni dolžnosti nujno obvestiti o vseh zadetkih, temveč so obveščene v izjemnih okoliščinah. V vsakem primeru se lahko pošlje obrazec G ali obrazec H, odvisno od izvedenih ukrepov, če se na primer zahtevajo dopolnilni podatki. Kadar se najde zadetek za osebo, ki ima pravico do prostega gibanja, se vedno pošlje obrazec G.

Ne glede na določbe iz zgornjega odstavka, kakor so določene v oddelku 10, lahko vsi uradi SIRENE zagotovijo statistične podatke o zadetkih glede vseh tujih razpisov ukrepov na svojem ozemlju.

Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Država članica lahko zaprosi, da je obveščena o vseh zadetkih glede razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja, ki jih je izdala. Vsaka država članica, ki želi izkoristiti to možnost, druge države članice zaprosi v pisni obliki.

(b)	Izvršitvena država članica lahko prevzame pobudo in obvesti državo članico izdajateljico, da je bil najden zadetek za razpis ukrepa ter da je bil državljanu tretje države vstop zavrnjen ali da je bil izgnan s schengenskega območja.

(c)

Če država članica na svojem ozemlju odkrije državljana tretje države, za katerega je bil izdan razpis ukrepa, potem urad SIRENE države članice izdajateljice na zahtevo posreduje podatke, potrebne za vrnitev zadevne osebe. Glede na potrebe izvršitvene države članice morajo ti podatki, poslani z obrazcem M, vključevati naslednje: — vrsto odločbe in razlog zanjo, — organ, ki je izdal odločbo, — datum odločbe, — datum vročitve (datum vročitve odločbe), — datum izvršbe, — datum prenehanja veljavnosti odločbe ali trajanje veljavnosti.

Če je oseba, za katero je bil izdan razpis ukrepa, prestrežena na meji, je treba upoštevati postopke iz Zakonika o schengenskih mejah in postopke države članice izdajateljice.

Zaradi zanesljive identifikacije posameznika se lahko v posebnih primerih pojavi nujna potreba po izmenjavi dopolnilnih podatkov prek uradov SIRENE.

4.7   Izmenjava podatkov o državljanu tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, v primeru zadetka

Za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES, se uporabljajo posebna pravila (33).

V primeru zadetka za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja v smislu Direktive 2004/38/ES, se uporabljajo posebna pravila (toda glej uvod v oddelku 4 o stališču Švice). Uporablja se naslednji postopek:

(a)	Urad SIRENE izvršitvene države članice na zahtevo pristojnega organa z obrazcem G takoj stopi v stik z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, da bi dobil podatke, na podlagi katerih lahko nemudoma odloči o ukrepih, ki naj bi se izvedli.

(b)	Urad SIRENE države članice izdajateljice po prejemu zahteve za podatke takoj začne zbirati potrebne podatke in jih čim prej pošlje uradu SIRENE izvršitvene države članice.

(c)

Če ti podatki še niso na voljo, urad SIRENE države članice izdajateljice preveri pri pristojnem organu, ali se razpis ukrepa lahko ohrani v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Če pristojni organ odloči, da je treba razpis ukrepa ohraniti, urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, o tem obvesti vse druge urade SIRENE z obrazcem M.

(d)	Izvršitvena država članica prek svojega urada SIRENE obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o tem, ali so bili zahtevani ukrepi izvedeni (z obrazcem M) ali ne (z obrazcem H) (34).

4.8   Izmenjava podatkov, kadar država članica, ne da bi našla zadetek, ugotovi obstoj razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja

Če država članica, ne da bi našla zadetek, odkrije, da obstaja razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa za državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja, urad SIRENE te države članice na zahtevo pristojnega organa o tem obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice z obrazcem M.

Če ti podatki še niso na voljo, urad SIRENE države članice izdajateljice preveri pri pristojnem organu, ali se razpis ukrepa lahko ohrani v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Če pristojni organ odloči, da je treba razpis ukrepa ohraniti, urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, o tem obvesti vse druge urade SIRENE z obrazcem M.

4.9   Izbris razpisov ukrepov za državljane EU

Če državljan tretje države, za katerega je bil izdan razpis ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, pridobi državljanstvo ene od držav članic, se razpis ukrepa izbriše. Če spremembo državljanstva odkrije urad SIRENE države članice, ki ni izdala razpisa ukrepa, se ta urad posvetuje z uradom SIRENE države članice izdajateljice ter mu po potrebi pošlje obrazec J v skladu s postopkom za popravek in izbris podatkov, za katere se ugotovi, da so pravno ali dejansko netočni (glej oddelek 2.7).

5.   RAZPISI UKREPOV ZA POGREŠANE OSEBE (ČLEN 32 SKLEPA O SIS II)

5.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

5.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.1.

5.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.2.

5.4   Dodajanje označitve

V okoliščinah, ki se lahko pojavijo, kadar se pri razpisu ukrepa za pogrešane osebe najde zadetek, se pristojni organi v izvršitveni državi članici odločijo, da se zahtevani ukrep ne sme izvesti in/ali da se glede razpisa ukrepa ne bodo izvedli nadaljnji ukrepi. Ta odločitev je lahko sprejeta, tudi če se pristojni organi države članice izdajateljice odločijo ohraniti razpis ukrepa v SIS II. V takih okoliščinah lahko izvršitvena država članica zahteva označitev, potem ko je našla zadetek. Za dodajanje označitve je treba upoštevati splošne postopke iz oddelka 2.6.

Za razpise ukrepov za pogrešane osebe ni na voljo alternativnega ukrepa.

5.5   Zagotavljanje opisnih podrobnosti glede pogrešanih mladoletnikov in drugih oseb, za katere se oceni, da so ogrožene

Uradi SIRENE imajo takojšen dostop do vseh ustreznih dopolnilnih podatkov glede razpisov ukrepov za pogrešane osebe na nacionalni ravni, da lahko v celoti prispevajo k uspešnemu reševanju primerov, olajšajo identifikacijo osebe in hitro zagotovijo dopolnilne podatke o vidikih, povezanih s primerom. Ustrezni dopolnilni podatki lahko vključujejo zlasti nacionalne odločbe o pravici do varstva in vzgoje otroka ali skrbništvu nad ranljivimi osebami, pa tudi zahteve za uporabo sistema za opozarjanje o izginotju otrok („Child Alert“).

Če gre za zelo ogroženo pogrešano osebo, je treba v polju 311 obrazca M najprej navesti besedo „URGENT“ (nujno) in pojasniti razlog za nujnost. To nujnost je treba podkrepiti s telefonskim klicem, v katerem se poudarita pomen obrazca M in njegova nujna narava.

Za zelo ogroženo pogrešano osebo se uporabi enotna metoda za vnašanje strukturiranih dopolnilnih podatkov po dogovorjenem vrstnem redu (35). To se vnese v polje 083 obrazca M.

Ker vse ranljive pogrešane osebe ne bodo prešle nacionalnih meja, se odločitve o zagotavljanju dopolnilnih podatkov (z opisnimi podrobnostmi) in njihovi prejemniki sprejemajo za vsak primer posebej, pri čemer vključujejo celoten nabor okoliščin. Urad SIRENE države članice izdajateljice po odločitvi o obsegu pošiljanja teh dopolnilnih podatkov na nacionalni ravni po potrebi sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)	hrani podatke, da lahko drugi državi članici na njeno zahtevo pošlje dopolnilne podatke;

(b)	pristojnemu uradu SIRENE pošlje obrazec M, če poizvedbe nakazujejo na mogoč namembni kraj pogrešane osebe;

(c)	na podlagi okoliščin izginotja pošlje obrazec M vsem pristojnim uradom SIRENE za zagotavljanje vseh podatkov o zadevni osebi v kratkem času.

Ko urad SIRENE prejme podatke, jih – zaradi povečanja možnosti za ugotovitev kraja, kjer se oseba nahaja – po potrebi razumno in ciljno usmerjeno posreduje:

(a)	ustreznim mejnim kontrolnim točkam;

(b)	pristojnim upravnim in policijskim organom za ugotovitev kraja, kjer se oseba nahaja, in njeno zaščito;

(c)	ustreznim konzularnim organom države članice, ki je izdala razpis ukrepa, ko se v SIS II najde zadetek.

5.6   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	Urad SIRENE, kolikor je mogoče, sporoči potrebne zdravstvene podatke o zadevni pogrešani osebi, če je treba izvesti ukrepe za njeno zaščito. Posredovani zdravstveni podatki se hranijo samo, dokler je to nujno potrebno, in se uporabijo samo za zdravljenje zadevne osebe.

(b)	Urad SIRENE izvršitvene države članice uradu SIRENE države članice izdajateljice vedno sporoči bivališče pogrešane osebe.

(c)

V skladu s členom 33(2) Sklepa o SIS II se lahko podatki o bivališču polnoletne pogrešane osebe sporočijo osebi, ki je osebo prijavila kot pogrešano, samo s privolitvijo pogrešane osebe (36). Privolitev mora biti pisna ali pa mora biti na voljo vsaj njen uradni zaznamek. Privolitev se zavrne le pisno ali z uradnim zaznamkom. Vendar lahko pristojni organi osebi, ki je drugo osebo prijavila kot pogrešano, sporočijo dejstvo, da je bil razpis ukrepa izbrisan po najdenem zadetku.

6.   RAZPISI UKREPOV ZA OSEBE, ISKANE ZARADI SODNEGA POSTOPKA (ČLEN 34 SKLEPA O SIS II)

6.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

6.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.1.

6.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.2.

6.4   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)	Podatki o dejanskem kraju prebivanja ali stalnega prebivališča se pridobijo z uporabo vseh ukrepov, ki jih dovoljuje nacionalno pravo države članice, v kateri je bila oseba izsledena.

(b)	Treba je vzpostaviti nacionalne postopke, s katerimi se po potrebi zagotovi, da se razpisi ukrepov v SIS II hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namenov, za katere so bili zbrani.

Uradi SIRENE lahko posredujejo dodatne podatke o razpisih ukrepov, vnesenih v skladu s členom 34 Sklepa o SIS II, s tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če spadajo ti podatki na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

7.   RAZPISI UKREPOV ZARADI PRIKRITE ALI NAMENSKE KONTROLE (ČLEN 36 SKLEPA SIS II)

7.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

7.2   Zloraba identitete

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.1.

7.3   Vnašanje drugega imena

Glej splošni postopek v oddelku 2.11.2.

7.4   Obveščanje drugih držav članic pri izdajanju razpisov ukrepov, ki jih zahtevajo organi, pristojni za nacionalno varnost (člen 36(3) Sklepa o SIS II)

Pri vnašanju razpisa ukrepa na zahtevo organa, pristojnega za nacionalno varnost, urad SIRENE države članice izdajateljice o tem obvesti vse ostale urade SIRENE z obrazcem M, pri čemer na začetku polja 083 navede besede „ARTICLE 36(3) of the SIS II Decision“ (člen 36(3) Sklepa o SIS II). Obrazec v polju 080 vsebuje ime organa, ki zahteva vnos razpisa ukrepa, najprej v jeziku države članice izdajateljice, nato še v angleščini, ter v polju 081 njegove kontaktne podatke v obliki, ki je ni treba prevajati.

Zaupnost določenih podatkov se varuje v skladu z nacionalnim pravom, vključno s tem, da se stiki med uradi SIRENE ohranjajo ločeno od kakršnih koli stikov med organi za nacionalno varnost.

7.5   Dodajanje označitve

Glej splošni postopek v oddelku 2.6.

Za razpise ukrepov zaradi prikrite ali namenske kontrole ni na voljo alternativnega ukrepa.

Poleg tega organ za nacionalno varnost v izvršitveni državi članici v primeru odločitve, da je razpisu ukrepa treba dodati označitev, stopi v stik s svojim nacionalnim uradom SIRENE in ga obvesti, da zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti. Urad SIRENE nato zahteva označitev, tako da pošlje obrazec F uradu SIRENE države članice izdajateljice. Kot pri drugih označitvah je treba navesti splošni razlog. Vendar občutljivih zadev ni treba razkriti (glej tudi oddelek 7.6(b) spodaj).

7.6   Izmenjava podatkov po zadetku

Glej splošni postopek v oddelku 2.3.

Poleg tega se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

Ko se najde zadetek za razpis ukrepa, izdan v skladu s členom 36(3) Sklepa o SIS II, urad SIRENE izvršitvene države članice obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o rezultatih (prikrita kontrola ali namenska kontrola) z obrazcem G. Urad SIRENE izvršitvene države članice istočasno obvesti svoj organ za nacionalno varnost.

(b)	Poseben postopek je potreben za ohranjanje zaupnosti podatkov. Zato se kakršni koli stiki med organi za nacionalno varnost vzdržujejo ločeno od stikov med uradi SIRENE. O podrobnih razlogih za dodajanje označitve torej razpravljajo neposredno organi za nacionalno varnost, ne pa uradi SIRENE.

7.7   Sistemi za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic

Glej oddelek 9.

8.   RAZPISI UKREPOV ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV (ČLEN 38 SKLEPA O SIS II)

8.1   Večkratni razpisi ukrepov

Glej splošni postopek v oddelku 2.2.

8.2   Razpisi ukrepov za vozilo

8.2.1   Preverjanje večkratnih razpisov ukrepov za vozilo

Obvezni elementi opisa identitete pri preverjanju večkratnih razpisov ukrepov za vozilo so:

(a)	številka registrske tablice in/ali

(b)	identifikacijska številka vozila (VIN).

Obe številki se lahko pojavita v SIS II.

Če se pri vnašanju novega razpisa ukrepa ugotovi, da ista identifikacijska številka vozila in/ali številka registrske tablice že obstaja v SIS II, se domneva, da bodo posledica novega razpisa ukrepa večkratni razpisi ukrepov za isto vozilo. Vendar pa je ta metoda preverjanja učinkovita le, kadar so uporabljeni enaki elementi opisa. Primerjava zato ni vedno mogoča.

Urad SIRENE opozori uporabnike na morebitne težave ob primerjavi le ene od številk, na iste identifikacijske številke vozila (dvojnik VIN) ali na ponovno uporabo registrskih tablic. Pozitiven odgovor ne pomeni samodejno, da je bil najden zadetek, negativen pa ne pomeni, da za vozilo ni razpisa ukrepa.

Elementi opisa identitete, uporabljeni za določanje, ali sta dva vnosa za vozilo enaka, so podrobno opredeljeni v oddelku 2.2.3.

Postopki posvetovanja za preverjanje večkratnih in neskladnih razpisov, ki jih morajo opraviti uradi SIRENE za vozila, so enaki tistim za osebe. Za splošni postopek glej oddelek 2.2.

Urad SIRENE v državi članici, ki izda razpis ukrepa, vodi evidenco o vseh zahtevah za vnos dodatnega razpisa ukrepa, ki so bile po posvetovanju zavrnjene na podlagi zgoraj navedenih določb, dokler razpis ukrepa ni izbrisan.

8.2.2   Dvojniki VIN

Dvojnik VIN se nanaša na vozilo, vneseno v SIS II, iste vrste z isto identifikacijsko številko vozila (VIN) kot originalno proizvedeno vozilo (npr. traktor in motorno kolo z isto identifikacijsko številko ne spadata v to kategorijo). Da bi se izognili negativnim posledicam večkratnega zasega originalnih vozil z isto identifikacijsko številko, se uporablja naslednji posebni postopek:

(a)

Kadar je ugotovljena možnost dvojnika VIN, sprejme urad SIRENE naslednje ukrepe, kot je primerno: (i) zagotovi, da razpis ukrepa v SIS II ne vsebuje napak in da so podatki glede razpisa ukrepa čim bolj popolni; (ii) preveri okoliščine primera, ki so vodile do razpisa ukrepa v SIS II; (iii) razišče zgodovino obeh vozil vse od njune proizvodnje; (iv) zahteva temeljit pregled zaseženega vozila, zlasti njegove identifikacijske številke, da preveri, ali gre za originalno vozilo. Vsi vpleteni uradi SIRENE tesno sodelujejo pri izvajanju takih ukrepov.

(b)

Če je obstoj dvojnika VIN potrjen, država članica, ki je izdala razpis ukrepa, prouči, ali je razpis ukrepa treba ohraniti v SIS II. Če se država članica izdajateljica odloči, da bo razpis ukrepa ohranila v SIS II, mora: (i) v razpis ukrepa dodati zaznamek „sum klona“ (37); (ii) pozvati lastnika originalnega vozila, naj uradu SIRENE države članice izdajateljice z izrecnim soglasjem in v skladu z nacionalnim pravom zagotovi vse podatke, potrebne, da bi se izognili negativnim posledicam napačne identifikacije.

(c)

Država članica pošlje obrazec M prek urada SIRENE vsem drugim uradom, vključno po potrebi z razpoznavnimi znaki in značilnostmi, ki opisujejo originalno vozilo ter omogočajo razlikovanje od vozila, vnesenega v SIS II. V polje 083 obrazca M se jasno navede, da gre za „ORIGINALLY MANUFACTURED VEHICLE“ (originalno vozilo).

(d)	Če uporabnik, ki z iskanjem po SIS II izvaja preverjanje, najde zaznamek „sum klona“ v zvezi z vozilom, stopi v stik z nacionalnim uradom SIRENE, da dobi dodatne podatke za pojasnitev, ali je vozilo, ki ga preverja, iskano ali originalno vozilo.

(e)

Če se med preverjanjem ugotovi, da podatki na obrazcu M niso posodobljeni, urad SIRENE izvršitvene države članice stopi v stik z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, da preveri trenutno pravno lastništvo vozila. Urad SIRENE države članice izdajateljice skladno s tem pošlje nov obrazec M in v polje 083 jasno navede, da gre za „ORIGINALLY MANUFACTURED VEHICLE“ (originalno vozilo).

8.3   Izmenjava podatkov po zadetku

Uradi SIRENE lahko predložijo dodatne podatke o razpisih ukrepov, vnesenih v skladu s členom 38 Sklepa o SIS II, s tem pa lahko delujejo v imenu pravosodnih organov, če ti podatki v skladu z nacionalnim pravom spadajo na področje uporabe medsebojne pravne pomoči.

Ko uradi SIRENE najdejo zadetek za razpis ukrepa zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov, izdanega za vozilo, zrakoplov, plovilo, industrijsko opremo ali zabojnik v skladu s členom 38 Sklepa o SIS II, čim prej pošljejo dopolnilne podatke z obrazcem P v polju 089 obrazca G, če se to zahteva.

Ker je zahteva nujna in ker zato ne bo mogoče takoj primerjati vseh podatkov, ni treba izpolniti vseh polj v obrazcu P. Vendar si je treba prizadevati, da se primerjajo podatki v glavnih poljih: 041, 042, 043, 162, 164, 165, 166, 167 in 169.

9.   SISTEMI ZA AVTOMATSKO PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC

Ti sistemi so pomembni za razpise ukrepov iz členov 36 in 38 Sklepa o SIS II. Zaradi razširjene uporabe avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic za kazenski pregon obstaja tehnična zmogljivost, da se v kratkem času najdejo številni zadetki za vozilo ali registrsko tablico.

Ker za nekatera spletišča za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic skrbijo upravitelji, obstaja možnost, da vozilo odkrijejo in izvedejo zahtevani ukrep. V tem primeru morajo uporabniki sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic pred kakršnim koli ukrepanjem preveriti, ali se zadetek, najden prek tega sistema, nanaša na razpis ukrepa iz člena 36 ali 38 Sklepa o SIS II.

Vendar za številna spletišča za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic upravitelji ne skrbijo redno. Čeprav bo tehnologija zabeležila prehod vozila in se bo našel zadetek, se zahtevani ukrep zato ne bo mogel izvesti.

Kadar se za razpise ukrepov iz člena 36 in 38 zahtevani ukrep ne more izvesti, se uporablja naslednji splošni postopek:

En obrazec H se pošlje za prvi zadetek. Če je potrebnih več podatkov o gibanju vozila, mora urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, stopiti v stik z uradom SIRENE izvršitvene države članice, da o potrebah po podatkih razpravljata dvostransko.

Za razpise ukrepov iz člena 36 se uporablja naslednji postopek:

(a)	Urad SIRENE države članice, ki je našel zadetek, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem G in navedbo kratice „ANPR“ (avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic) v polju 086.

(b)

Urad SIRENE države članice, ki je našel zadetek za razpis ukrepa zaradi namenske kontrole, pri čemer se zahtevani ukrep ni mogel izvesti, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem H in navedbo kratice „ANPR“ v polju 083, čemur sledi besedilo: „This hit has been achieved by use of ANPR. (Ta zadetek je bil najden z uporabo sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic.) Please inform us if your country wishes to be informed of further hits achieved through ANPR for this vehicle or number plate where the requested action could not be undertaken. (Obvestite nas, prosim, če želi biti vaša država obveščena o nadaljnjih zadetkih prek sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic za to vozilo ali registrsko tablico, kadar se zahtevani ukrep ni mogel izvesti.)“

(c)	Država članica izdajateljica odloči, ali je razpis ukrepa dosegel svoj namen, ali naj se izbriše ali ne in ali naj se opravijo dvostranske razprave o potrebah po podatkih.

Za razpise ukrepov iz člena 38 se uporablja naslednji postopek:

(a)	V primerih, ko se najde zadetek in se zahtevani ukrep izvede, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem G.

(b)

V primerih, ko se najde zadetek in se zahtevani ukrep ne izvede, urad SIRENE države članice, ki je našla zadetek za razpis ukrepa, obvesti urad SIRENE države članice izdajateljice o primerih zadetka z obrazcem H in navedbo besede „ANPR“ v polju 083, čemur sledi besedilo: „This hit has been achieved by use of ANPR. (Ta zadetek je bil najden z uporabo sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic.) Please inform us if your country wishes to be informed of further hits achieved through ANPR for this vehicle or number plate where the requested action could not be undertaken. (Obvestite nas, prosim, če želi biti vaša država obveščena o nadaljnjih zadetkih prek sistema za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic za to vozilo ali registrsko tablico, kadar se zahtevani ukrep ni mogel izvesti.)“

(c)	Kadar urad SIRENE države članice izdajateljice prejme tak obrazec H, se posvetuje z organi, pristojnimi za odločanje o potrebnosti prejemanja nadaljnjih obrazcev H ali podatkov, ki jih dvostransko posreduje urad SIRENE izvršitvene države članice.

10.   STATISTIČNI PODATKI

Uradi SIRENE enkrat letno zagotovijo statistične podatke, ki jih je treba poslati Agenciji in Komisiji. Statistični podatki se na zahtevo pošljejo tudi Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in pristojnim nacionalnim organom za varstvo podatkov. Statistični podatki vključujejo število obrazcev vsake vrste, poslanih posameznim državam članicam. Prikažejo zlasti število zadetkov in označitev. Razlikovati je treba med zadetki za razpise ukrepov, ki jih najde ena država članica, izdala pa jih je druga država članica, in zadetki za razpise ukrepov, ki jih najde tista država članica, ki jih je izdala.

V Dodatku 6 so določeni postopki in formati za zagotavljanje statističnih podatkov iz tega oddelka.

---

(1)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(2)  Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma (SCH/Com-ex (94)29 rev. 2) (UL L 239, 22.9.2000, str. 130).

(3)  Sklepa Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 (SCH/com-ex 97(27) rev. 4) za Italijo in (SCH/com-ex 97(28) rev. 4) za Avstrijo.

(4)  Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o celotni uporabi schengenskega pravnega reda v Helenski republiki (UL L 327, 21.12.1999, str. 58).

(5)  Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9.12.2000, str. 24).

(6)  Sklep Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (UL L 395, 31.12.2004, str. 70).

(7)  UL C 340, 10.11.1997, str. 92.

(8)  Sporazum z Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 36).

(9)  UL L 370, 17.12.2004, str. 78.

(10)  UL L 160, 18.6.2011, str. 3.

(11)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(12)  UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(13)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(14)  UL L 381, 28.12.2006, str. 1.

(15)  Ne glede na druge naloge, ki jih opravljajo uradi SIRENE na podlagi zadevne zakonodaje v okviru policijskega sodelovanja, npr. pri uporabi Okvirnega sklepa Sveta 2006/960/PNZ (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).

(16)  Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).

(17)  Glej tudi Schengenski katalog, priporočila in najboljše prakse.

(18)  Ta druga domena obstaja v tehničnem „predproizvodnem okolju“.

(19)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(20)  Konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in njene poznejše spremembe.

(21)  UL L 286, 1.11.2011, str. 1.

(22)  Nekatere prevozne družbe uporabljajo druge referenčne številke. V SIS II obstaja določba za vnos serijskih številk, ki niso številke Mednarodnega urada za zabojnike.

(23)  Ker serijske številke predmetov niso standardizirane, je na primer mogoče, da imata dve različni strelni orožji različnih znamk isto serijsko številko. Prav tako je mogoče, da ima predmet isto serijsko številko kot čisto drug predmet, na primer izdan dokument ali del industrijske opreme. Kadar je jasno, da so serijske številke enake, predmeti pa očitno niso, se uradom SIRENE ni treba medsebojno posvetovati. Uporabnike je mogoče opozoriti, da se lahko pojavi tak primer. Poleg tega je mogoče, da je bil predmet, kot je potni list ali vozilo, ukraden in prijavljen v eni državi, nato pa je prijavljen še v državi izvora. To bi lahko vodilo do dveh razpisov ukrepov za isti predmet. Če se tak primer odkrije, ga lahko reši zadevni urad SIRENE.

(24)  Za tehnično izvedbo glej dokument o izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz oddelka 1.10.2.

(25)  UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(26)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(27)  Za tehnično izvedbo glej dokument o izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz oddelka 1.10.2.

(28)  Glej tudi oddelek 1.13.1 glede navedbe nujnosti v obrazcih SIRENE.

(29)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(30)  V členu 30 Direktive 2004/38/ES je določeno, da je osebi pisno sporočena zavrnitev vstopa, v celoti pa je obveščena o razlogih, zaradi katerih je bila sprejeta odločba, razen če je to v nasprotju z interesi državne varnosti.

(31)  Člen 26 Uredbe o SIS II se nanaša na člen 15 Pogodbe o Evropski uniji. Toda po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe je ta člen 15 postal člen 29 v prečiščenem besedilu Pogodbe o Evropski uniji.

(32)  Pri razpisih ukrepov zaradi zavrnitve vstopa, izdanih za družinske člane državljanov EU, je treba omeniti, da za tako osebo ni mogoče rutinsko izvesti preverjanja v SIS II pred izdajo izkaznice o stalnem prebivanju. V členu 10 Direktive 2004/38/ES so našteti vsi potrebni pogoji za pridobitev pravice do prebivanja za več kot tri mesece v državi članici gostiteljici za družinske člane državljanov Unije, ki so državljani tretjih držav. Na podlagi tega seznama, ki je izčrpen, ni mogoče rutinsko iskati po SIS II pred izdajo izkaznice o stalnem prebivanju. V členu 27(3) te direktive je določeno, da lahko države članice, če se jim to zdi pomembno, od druge države članice zahtevajo podatke le o morebitni predhodni kazenski evidenci (tj. ne vseh podatkov iz SIS II). Take poizvedbe se ne smejo izvajati rutinsko.

(33)  Glede na Direktivo 2004/38/ES se lahko osebi, ki ima pravico do prostega gibanja, zavrne vstop ali prepove prebivanje le zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, kadar njeno osebno obnašanje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe, ter kadar se ne upoštevajo druga merila iz člena 27(2) navedene direktive. V členu 27(2) je določeno: „Ukrepi, sprejeti zaradi javnega reda ali javne varnosti, so v skladu z načelom sorazmernosti in temeljijo izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razlogov za sprejetje takšnih ukrepov. Osebno obnašanje zadevnega posameznika mora predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe. Utemeljitve, ki niso neposredno povezane s podrobnostmi posameznega primera ali ki se nanašajo na splošno preventivo, niso dovoljene.“ Poleg tega obstajajo dodatne omejitve za osebe s pravico do stalnega prebivališča, ki se jim lahko zavrne vstop ali prepove prebivanje le iz resnih razlogov v zvezi z javnim redom ali javno varnostjo, kakor je navedeno v členu 28(2) Direktive 2004/38/ES.

(34)  V skladu z Direktivo 2004/38/ES izvršitvena država članica ne more omejiti prostega gibanja državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja, samo zato, ker država članica izdajateljica ohrani razpis ukrepa, razen če so izpolnjeni pogoji iz prejšnje opombe.

(35)  Podatki o izginotju:

(a)	kraj, datum in čas izginotja;

(b)	okoliščine izginotja.

Podrobnejši podatki o pogrešani osebi:

(c)

starost;

(d)

višina;

(e)	barva kože;

(f)	barva las in oblika pričeske;

(g)	barva oči;

(h)	druge fizične značilnosti (npr. uhani in pirsingi, trajne telesne okvare, amputirani udi, tetovaže, znamenja, brazgotine itd.);

(i)	psihološke značilnosti: samomorilsko nagnjenje, duševna bolezen, agresivno vedenje itd.;

(j)	drugi podatki: potrebno zdravniško zdravljenje itd.;

(k)	oblačila, ki jih je imela oseba oblečena ob izginotju;

(l)	fotografija: na voljo ali ne;

(m)	predsmrtni (ante-mortem) obrazec: na voljo ali ne;

s tem povezani podatki:

(n)	oseba(-e), ki bi pogrešano osebo lahko spremljala(-e) (in schengenska identifikacijska številka, če je na voljo);

(o)	vozilo(-a), povezano(-a) z zadevo (in schengenska identifikacijska številka, če je na voljo);

(p)	če so na voljo: telefonska številka mobilnega telefona / zadnja prijava v računalniško omrežje, kontakti na spletnih družbenih omrežjih.

Naslovi različnih podpolj niso vključeni kot del polja 083, ampak le v referenčni dopis. Kadar so podatki na voljo že v razpisu ukrepa, se lahko izpustijo.

(36)  Za podrobnejša pojasnila o privolitvi v zadevah v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov glej člen 2(h) Direktive 95/46/ES.

(37)  „Sum klona“ se nanaša na zadeve, kadar so na primer dokumenti za registracijo vozil ukradeni in uporabljeni za ponovno registracijo drugega vozila iste znamke, modela in barve, ki je bilo prav tako ukradeno.