15.12.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 330/1

---

ODLOČBA št. 1482/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. decembra 2007

o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu (Fiscalis 2013) in razveljavitvi Odločbe št. 2235/2002/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba št. 888/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 1998 o vzpostavitvi programa Skupnosti za izboljšanje sistemov posredne obdavčitve na notranjem trgu (Program Fiscalis) (3) (v nadaljevanju „Program 2002“) in Odločba št. 2235/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2002 o sprejetju programa Skupnosti za boljše delovanje davčnih sistemov na notranjem trgu (Program Fiscalis 2003–2007) (4) (v nadaljevanju „Program 2007“) sta pomembno prispevala k doseganju ciljev Pogodbe. Zato bi bilo ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Program, vzpostavljen s to odločbo (v nadaljevanju „Program“), bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (5).

(2)

Učinkovita, enotna in uspešna uporaba prava Skupnosti na področju notranjega trga je bistvena za delovanje sistemov obdavčitve, zlasti za zaščito nacionalnih finančnih interesov z bojem proti davčnim utajam in izogibanju plačila davkov, za preprečevanje izkrivljanja konkurence in za zmanjševanje bremen uprav in davkoplačevalcev. Da bi dosegli učinkovito, enotno in uspešno uporabo prava Skupnosti, bi morala Skupnost sodelovati z državami članicami. Uspešno in učinkovito sodelovanje med sedanjimi in morebitnimi prihodnjimi državami članicami ter med njimi in Komisijo je pomembno za delovanje sistemov obdavčitve in boj proti goljufijam. Program bi tudi moral pomagati identificirati zakonodajo in upravne prakse, ki bi lahko ovirale sodelovanje, in možnosti odprave ovir za tako sodelovanje.

(3)

V podporo procesu pristopa držav kandidatk je treba zagotoviti praktična sredstva, s katerimi lahko davčne uprave navedenih držav od dneva svojega pristopa izvajajo celoten sklop nalog, predpisanih z zakonodajo Skupnosti. Zato bi moral biti Program odprt za države kandidatke. Podoben pristop bi moral veljati tudi za možne države kandidatke.

(4)

Vseevropski sistemi za varno računalniško komunikacijo in izmenjavo informacij, ki so financirani v okviru Programa 2007, so pomembni za krepitev sistemov obdavčitve znotraj Skupnosti in bi jih bilo treba še naprej financirati. Poleg tega bi moral Program omogočiti vključitev dodatnih sistemov za izmenjavo informacij, povezanih z davki, kakor je sistem nadzora gibanja trošarin (EMCS), ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 1152/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o informatizaciji gibanja in nadzora trošarinskih izdelkov (6), ter katerega koli sistema, potrebnega za namene Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (7).

(5)

Izkušnje, ki si jih je pridobila Skupnost s programoma 2002 in 2007 kažejo, da povezovanje uradnikov iz različnih nacionalnih uprav v zvezi s poklicnimi dejavnostmi, kakor so delovni obiski, seminarji, projektne skupine in večstranski nadzor, prispeva k doseganju ciljev takih programov. Navedene dejavnosti bi se zato morale nadaljevati. Še naprej bi bilo treba omogočiti oblikovanje novih vrst dejavnosti, da bi se lahko še bolj učinkovito odzvali na potrebe, ki se lahko pojavijo.

(6)

Izkušnje, pridobljene s programoma 2002 in 2007, kažejo, da lahko usklajen razvoj in izvajanje enotnega izobraževalnega programa precej pripomore k doseganju ciljev takih programov, zlasti pri doseganju visokega standarda razumevanja prava Skupnosti. V tem okviru bi bilo treba popolnoma raziskati možnosti, ki jih ponuja elektronsko učenje.

(7)	Uradniki, ki delujejo na področju obdavčitve, morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da lahko sodelujejo v Programu. Sodelujoče države bi morale biti odgovorne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov.

(8)	Ustrezno je omogočiti organiziranje nekaterih dejavnosti s sodelovanjem strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ali predstavniki mednarodnih organizacij.

(9)	Vmesna ocena Programa 2007 je potrdila, da bi morale biti informacije, ki izhajajo iz dejavnosti programa, na voljo vsem sodelujočim državam in Komisiji.

(10)	Čeprav glavno odgovornost za doseganje ciljev Programa nosijo sodelujoče države, je potrebno ukrepanje Skupnosti za uskladitev dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, ter tudi za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud.

(11)

Ker ciljev te odločbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(12)	Ta odločba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva, ki za proračunski organ v letnem proračunskem postopku predstavljajo prednostni referenčni okvir v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(13)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8) –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Program Fiscalis 2013

1.   Za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 se vzpostavi večletni akcijski program Skupnosti (Fiscalis 2013) (v nadaljevanju „Program“), katerega namen je izboljšanje delovanja sistemov obdavčitve na notranjem trgu.

2.   Dejavnosti Programa so:

(a)	komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij;

(b)	večstranski nadzor, kakor je določen v členu 2(4);

(c)	seminarji in projektne skupine;

(d)	delovni obiski;

(e)	usposabljanje in

(f)	druge podobne dejavnosti, potrebne za uresničitev ciljev Programa.

Udeležba pri dejavnostih iz točk (b) do (f) je prostovoljna.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te odločbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„obdavčitev“ pomeni naslednje davke, ki jih uporabljajo sodelujoče države, kot so opredeljene v členu 3(1): (a) davek na dodano vrednost; (b) trošarine na alkohol in tobačne izdelke, kot tudi davke na energente in električno energijo, kakor jih določajo direktive 92/83/EGS (9), 95/59/ES (10) in 2003/96/ES (11); (c) davke na dohodek in premoženje, kakor so opisani v členu 1(2) Direktive 77/799/EGS (12); (d) davke na zavarovalne premije, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 76/308/EGS (13);

2.	„uprava“ pomeni javne organe in druga telesa v sodelujočih državah, ki so odgovorna za izvajanje obdavčitve ali dejavnosti, povezanih z davki;

3.	„uradnik“ pomeni člana uprave;

4.	„večstranski nadzor“ pomeni usklajeni nadzor davčnih obveznosti enega davčnega zavezanca ali več povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata dve ali več sodelujočih držav s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi, med katerimi je vsaj ena država članica.

Člen 3

Sodelovanje v Programu

1.   „Sodelujoče države“ pomenijo države članice in države iz odstavka 2.

2.   Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav:

(a)	držav kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v ustreznem okvirnem sporazumu in sklepih pridružitvenega sveta, in

(b)	možnih držav kandidatk skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj s temi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti.

3.   Sodelujoče države predstavljajo uradniki.

Člen 4

Cilji

1.   Splošen cilj Programa je izboljšati pravilno delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu s krepitvijo sodelovanja med sodelujočimi državami, njihovimi upravami in uradniki.

2.   Posebni cilji Programa so naslednji:

(a)

glede davka na dodano vrednost in trošarine: (i) zagotoviti uspešno, učinkovito in široko izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje; (ii) omogočiti uradnikom, da dosežejo visok standard razumevanja prava Skupnosti in njegovo izvajanje v državah članicah, in (iii) zagotoviti nenehno izboljšanje upravnih postopkov, da se upoštevajo potrebe, ki jih imajo uprave in davčni zavezanci, in sicer z razvijanjem in razširjanjem dobrih upravnih praks;

(b)

glede davka na dohodek in davka na premoženje: (i) zagotoviti uspešno in učinkovito izmenjavo informacij ter upravno sodelovanje, vključno z izmenjavo dobrih upravnih praks, in (ii) omogočiti uradnikom, da dosežejo visok standard razumevanja prava Skupnosti in njegovega izvajanja v državah članicah.

(c)	glede davkov na zavarovalne premije izboljšati sodelovanje med upravami z zagotavljanjem boljše uporabe veljavnih predpisov;

(d)	glede držav kandidatk in možnih držav kandidatk zadovoljiti posebne potrebe teh držav, da lahko sprejmejo za pristop potrebne ukrepe na področju davčne zakonodaje in upravne usposobljenosti.

Člen 5

Delovni program in kazalniki

Komisija vsako leto oblikuje delovni program v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 17(2). Delovni program temelji na načrtu dejavnosti, ki so predvidene v zadevnem proračunskem letu, in na pričakovani razčlenitvi sredstev. Delovni program se objavi na spletni strani Komisije.

Delovni program vsebuje kazalnike za posebne cilje Programa, določene v členu 4(2), ki se uporabljajo za vmesno in končno oceno Programa v skladu s členom 19.

POGLAVJE II

DEJAVNOSTI V OKVIRU PROGRAMA

Člen 6

Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij

1.   Komisija in države članice zagotovijo delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

2.   Komunikacijski sistemi in sistemi za izmenjavo informacij vključujejo:

(a)	skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI);

(b)	sistem izmenjave podatkov s področja DDV (VIES);

(c)	sisteme trošarin;

(d)	sistem za nadzor gibanja trošarin (EMCS) in

(e)	katere koli nove komunikacijske sisteme in sisteme za izmenjavo informacij, povezane z davki ter vzpostavljene v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvidene v delovnemu programu iz člena 5.

3.   Skupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave, ki so skupne vsem državam članicam.

Komisija sklene v imenu Skupnosti potrebne pogodbe, s katerimi se zagotovi operativnost teh komponent.

4.   Neskupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij vključujejo nacionalne zbirke podatkov, ki so del teh sistemov, omrežne povezave med skupnostnimi in neskupnostnimi komponentami ter takšno programsko in strojno opremo, za katero vsaka država članica meni, da je ustrezna za popolno delovanje teh sistemov v vsej njeni upravi.

Države članice zagotovijo stalno delovanje neskupnostnih komponent ter njihovo interoperabilnost s skupnostnimi komponentami.

5.   Komisija v sodelovanju z državami članicami usklajuje tiste vidike vzpostavitve in delovanja skupnostnih in neskupnostnih komponent in infrastrukture iz odstavka 2, ki so pomembni za zagotovitev stalnega delovanja, interoperabilnosti in stalnega izboljševanja. Države članice upoštevajo za ta namen določene časovne načrte in roke.

Člen 7

Večstranski pregledi

Sodelujoče države med večstranskimi pregledi, ki jih organizirajo same, izberejo tiste, katerih stroške krije Komisija v skladu s členom 14. Po vsakem tovrstnem pregledu se Komisiji predloži ocenjevalno poročilo.

Člen 8

Seminarji in projektne skupine

Komisija in sodelujoče države skupaj organizirajo seminarje in projektne skupine.

Člen 9

Delovni obiski

1.   Sodelujoče države lahko organizirajo delovne obiske uradnikov. Delovni obiski niso daljši od enega meseca. Vsak delovni obisk je osredotočen na neko poklicno dejavnost in je primerno pripravljen, spremljan in nato tudi ocenjen s strani zadevnih uradnikov in uprav.

2.   Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo dejansko vlogo v dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, povezanih z nalogami, ki jim jih je uprava gostiteljica zaupala v skladu s svojim pravnim sistemom.

3.   Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika uprave gostiteljice. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne zaupnosti in preglednosti kot uradnike uprave gostiteljice.

Člen 10

Usposabljanje

1.   Sodelujoče države v sodelovanju s Komisijo omogočajo strukturirano sodelovanje med nacionalnimi organi za usposabljanje in uradniki, odgovornimi za usposabljanje v davčnih upravah, ter zlasti na naslednje načine:

(a)	z razvijanjem obstoječih programov usposabljanja in po potrebi novih programov zaradi oblikovanja enotnega okvira za usposabljanje uradnikov, da se jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja;

(b)	kadar je to ustrezno, z odprtjem usposabljanja na področju obdavčitve za uradnike iz vseh sodelujočih držav, če takšno usposabljanje sodelujoča država nudi svojim uradnikom;

(c)	kadar je to ustrezno, z razvijanjem potrebnih pripomočkov za enotno usposabljanje na davčnem področju.

2.   Sodelujoče države, kadar je to ustrezno, vključijo skupaj razvite programe usposabljanja iz odstavka 1(a) v nacionalne programe usposabljanja.

Sodelujoče države zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev enotnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja, ter jezikovno usposabljanje, ki ga ti uradniki potrebujejo za pridobitev zadostnega jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo v Programu.

Člen 11

Sodelovanje v dejavnostih v okviru Programa

Strokovnjaki, kot so predstavniki mednarodnih organizacij in uradniki tretjih držav, lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru Programa, kadar je to bistvenega pomena za uresničitev ciljev, določenih v členu 4.

Člen 12

Skupna uporaba informacij

Informacije, ki izhajajo iz dejavnosti iz člena 1(2), sodelujoče države in Komisija skupno uporabljajo, v kolikor taka skupna uporaba prispeva k doseganju ciljev Programa.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 13

Finančni okvir

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 156 900 000 EUR.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

Člen 14

Izdatki

1.   Izdatke, potrebne za izvajanje Programa, krijejo Skupnost in sodelujoče države v skladu z odstavki 2 do 6.

2.   Skupnost krije naslednje izdatke:

(a)	stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in tekoče stroške delovanja skupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz člena 6(3);

(b)	potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja, ki jih imajo uradniki iz sodelujočih držav v zvezi z večstranskimi pregledi, delovnimi obiski, seminarji in projektnimi skupinami;

(c)	organizacijske stroške, povezane s seminarji;

(d)	potne stroške in nadomestila za stroške bivanja za strokovnjake, ki sodelujejo pri dejavnostih iz člena 11;

(e)	stroške nabave, razvoja, namestitve in vzdrževanja sistemov ter modulov usposabljanja, kadar so skupni za vse sodelujoče države, in

(f)	stroške drugih dejavnosti iz člena 1(2)(f) do največ 5 % celotnih stroškov Programa.

3.   Sodelujoče države sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (14) (v nadaljevanju „Finančna uredba“) določi pravila, ki se nanašajo na plačilo stroškov, in jih sporoči sodelujočim državam.

4.   Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za upravljanje proračuna Programa v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 17(2).

5.   Z dodeljenimi finančnimi sredstvi Programa se lahko krijejo tudi stroški, povezani z dejavnostmi priprave, spremljanja, preverjanja, revizije in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za upravljanje Programa in izpolnitev njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroški, povezani z informacijskimi omrežji za izmenjavo informacij, in vsi drugi stroški upravne in tehnične pomoči, ki lahko Komisiji nastanejo pri upravljanju Programa.

Delež upravnih stroškov načeloma ne sme preseči 5 % celotnih stroškov Programa, vključno z upravnimi stroški, dodeljenimi Komisiji.

6.   Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:

(a)	stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in tekoče stroške delovanja neskupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov za izmenjavo informacij iz člena 6(4) in

(b)	stroške, povezane z začetnim in nadaljevalnim izobraževanjem, vključno z jezikovnim izobraževanjem svojih uradnikov.

Člen 15

Uporaba Finančne uredbe

Finančna uredba se uporablja za vse donacije v smislu členov od 108 do 120 Finančne uredbe, odobrene na podlagi te odločbe. Zlasti se z upravičenci sklene predhodni pisni sporazum v smislu člena 108 Finančne uredbe in podrobnih pravil za njeno izvajanje, v katerem upravičenci izjavijo, da se strinjajo z revizijami Računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev. Takšne revizije se lahko opravijo brez predhodnega obvestila.

Člen 16

Finančni nadzor

Odločitve o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki temeljijo na tej odločbi, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, zlasti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Računskega sodišča.

POGLAVJE IV

DRUGE DOLOČBE

Člen 17

Odbor

1.   Komisiji pomaga „Odbor Fiscalis“.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 18

Spremljanje

Komisija in sodelujoče države Program skupno in neprestano spremljajo.

Člen 19

Vmesna in končna ocena

1.   Vmesna in končna ocena Programa se opravita pod odgovornostjo Komisije, z uporabo poročil iz odstavka 2 in morebitnih drugih ustreznih informacij. Program se oceni glede na cilje, določene v členu 4.

Vmesna ocena preuči rezultate, dosežene na polovici trajanja Programa glede na učinkovitost in uspešnost ter nadaljnjo ustreznost ciljev Programa in glede na učinek dejavnosti v okviru Programa. Prav tako oceni porabo sredstev in napredek pri spremljanju in izvajanju.

Končna ocena se osredotoči na učinkovitost in uspešnost dejavnosti v okviru Programa. Vmesna in končna ocena se objavita na spletni strani Komisije.

2.   Sodelujoče države Komisiji predložijo naslednja ocenjevalna poročila:

(a)	do 31. marca 2011 vmesno ocenjevalno poročilo o ustreznosti, uspešnosti in učinkovitosti Programa in

(b)	do 31. marca 2014 končno ocenjevalno poročilo, ki se osredotoči na učinkovitost in uspešnost Programa.

3.   Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 in morebitnih drugih ustreznih informacij predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naslednja poročila:

(a)	do 31. julija 2011 vmesno ocenjevalno poročilo in sporočilo o umestnosti nadaljevanja Programa, kateremu je po potrebi priložen ustrezen predlog, in

(b)	do 31. julija 2014 končno ocenjevalno poročilo.

Poročila se prav tako pošljejo v vednost Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 20

Razveljavitev

Odločba št. 2235/2002/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.

Vendar finančne obveznosti, povezane z ukrepi iz navedene odločbe do izpolnitve teh ukrepov še naprej ureja navedena odločba.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Člen 22

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 93, 27.4.2007, str. 1.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 22. novembra 2007.

(3)  UL L 126, 28.4.1998, str. 1.

(4)  UL L 341, 17.12.2002, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).

(5)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(6)  UL L 162, 1.7.2003, str. 5.

(7)  UL L 157, 26.6.2003, str. 38. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129).

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9)  Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

(10)  Direktiva Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L 291, 6.12.1995, str. 40). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/10/ES (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

(11)  Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/75/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 100).

(12)  Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve (UL L 336, 27.12.1977, str. 15). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES.

(13)  Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe (UL L 73, 19.3.1976, str. 18). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(14)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

---