31998R2366

Uredba Komisije (ES) št. 2366/98

z dne 30. oktobra 1998

o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za oljčno olje za tržna leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/01

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1638/98 [2], in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998, o spremembi Uredbe 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in masti, in zlasti členov 2(4) in 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984, o splošnih pravilih za odobritev pomoči za proizvodnjo oljčnega olja in pomoči za organizacije proizvajalcev oljčnega olja [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1639/98 [4], in zlasti člena 19 Uredbe,

ker člen 3 Uredbe (EGS) št. 2261/84 predvideva vložitev prijave pridelka; ker je treba natančno opredeliti določene pojme kot "oljčna drevesa v rodnosti" ter predpisati vsebino in razpored obvestil proizvajalcev za zagotovitev najnovejšega znanja v sektorju proizvodnje oljčnega olja in za izboljšanje tega znanja pred začetkom proizvodnega leta 2001/02, ko je predvidena uvedba reforme;

ker za preprečitev resnega ogrožanja tržnega ravnotežja člen 4 Uredbe (ES) št. 1638/98 predvideva, da od 1. novembra 2001 ni mogoče izplačati nobene pomoči po kateremkoli veljavnem projektu glede oljčnih dreves, posajenih po 1. maju 1998, razen v zvezi s preureditvijo starega oljčnega nasada ali s programom, ki ga odobri Komisija; ker je treba zato opredeliti pojem "dodatna oljčna drevesa" in "nove zasaditve", prav tako pa ustrezne režime za izjavo, določitev in odobritev; ker bi morali programi za dodatne zasaditve opredeliti število mrtvih ali požganih oljčnih dreves, ki se jih lahko zamenja, ne da bi prišlo do povečanja skupne proizvodnje;

ker je treba do poglobljene proučitve metod, ki jih trenutno uporabljajo države članice, podaljšati uporabo določb Uredbe Komisije (EGS) št. 3061/84, o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za oljčno olje [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2455/97 [6], v pridelovalno leto 1998/99;

ker za namene odobritve člen 13(1) Uredbe (EGS) št. 2261/84 zahteva, da lastniki oljarn izpolnjujejo določene pogoje; ker bi morali biti pogoji za odobritev taki, da zagotavljajo učinkovit režim nadzora; ker bi morale biti oljarne opremljene za avtomatično tehtanje količine oljk, ki prihajajo vanje; ker bi morale zabeležene informacije vsebovati podrobnosti o namembnem kraju olja, ki zapušča oljarno;

ker mora v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 2261/84 vsaka država članica proizvajalka uporabiti sistem pregledov, ki zagotavlja, da je proizvod, za katerega se odobri pomoč, upravičen do take pomoči; ker morajo zato zahtevki za pomoč vsebovati podatke, ki so potrebni za uporabo tega sistema; ker je treba v ta namen predpisati določene obveznosti za pridelovalce oljk in organizacije proizvajalcev ter njihova združenja;

ker lahko pridelovalci oljk svoje oljke stiskajo v drugi državi članici in ne v državi članici pridelave; ker je treba zaradi pravilne uporabe programa pomoči predvideti upravno sodelovanje med državo članico, kjer se pridobi oljčno olje, in državo članico porekla oljk;

ker je treba opredeliti dejavnike, ki jih je treba upoštevati za določanje količine, upravičene do pomoči; ker bi bilo treba predpisati pravila za določanje količine, upravičene do pomoči v primerih, ko količine, za katero se zahteva pomoč, in/ali števila dreves, navedenih v prijavi pridelka, ni mogoče preveriti ali sprejeti v času opravljanja pregledov;

ker je treba pred poglobljeno proučitvijo programa, ki je trenutno v veljavi, podaljšati uporabo določb Uredbe Komisije (EGS) št. 3061/84 v zvezi s priznavanjem organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, in predpisi za njihovo financiranje na podlagi pomoči, zadržane v skladu z členom 20d Uredbe št. 136/66/EGS;

ker člen 2 Uredbe (ES) št. 1638/98 predvideva, da bi se v tržnih letih od 1998/99 do 2000/01 delo v zvezi z registrom pridelovanja oljk, predvideno v Uredbi Komisije (EGS) št. 2276/79 z dne 16. oktobra 1979, o podrobnih pravilih za sestavo registra pridelovanja oljk v državah članicah, ki proizvajajo oljčno olje [7], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1279/89 [8], moralo osredotočiti na oblikovanje, dopolnjevanje in uporabo geografskega informacijskega sistema (GIS); ker bi zato zaradi zagotovitve združljivosti s podatkovnimi bazami integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenega v Uredbi Sveta (EGS) 3508/92 z dne 27. novembra 1992, o vzpostavitvi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za določene programe pomoči Skupnosti [9], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 820/97 [10], in v Uredbi (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992, o podrobnih pravilih za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za določene programe pomoči Skupnosti [11], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1678/98 [12], informacije, ki jih je treba vključiti v GIS pridelovanja oljk, morale biti opredeljene skupaj metodami za centralizacijo, ureditvami, merili in tehničnimi odstopanji; ker je treba zaradi financiranja Skupnosti določiti, v kakšnih razmerah se bo štelo, da je GIS za pridelovanja oljk države članice ali regije dokončan;

ker mora GIS za pridelovanje oljk omogočati, da se preverjajo informacije v prijavah pridelka; ker je zato treba predvideti postopek za preverjanje razlik med temi prijavami in ocenami GIS za pridelovanje oljk; ker je treba v primerih, ko razlik ni mogoče razrešiti, določiti posledice za količino oljčnega olja, upravičenega do pomoči;

ker bi bilo treba za primer, da GIS ni dokončan, predvideti minimalno število pregledov prijav pridelka na kraju samem; ker je treba za tržno leto 1998/99 postaviti GIS za pridelovanje oljk v vseh državah članicah in ker bi se zato morala prizadevanja osredotočiti na to nalogo;

ker je treba predpisati postopke za preglede na kraju samem, ki opredeljujejo predvsem število prijav, ki bi jih bilo treba preveriti na kraju samem na področjih, kjer GIS za pridelovanje oljk ni bil dokončan; ker je treba za preverjanje skladnosti med informacijami v zahtevkih za pomoč in informacijami v evidencah zalog v oljarnah organizirati podrobne preglede reprezentativnega deleža oljarn s sankcijami za prejemnike olja, ki zavračajo inšpekcijo ali ne morejo dokazati, da so prevzeli pošiljko olja;

ker je treba ukrepe, predvidene v tej uredbi, upoštevati v delovnem razporedu nadzornih uradov, predvidenih v Uredbi Komisije (EGS) št. 27/85 z dne 4. januarja 1985, o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (EGS) št. 2262/84, o določitvi posebnih ukrepov v zvezi z oljčnim oljem [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3602/92 [14];

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za olja in masti,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1 Prijave pridelka

Člen 1

1. Za namene dodelitve pomoči za proizvodnjo oljčnega olja, kot je predvideno v členu 5 Uredbe 136/66/EGS, morajo pridelovalci oljk pred 1. decembrom vsako tržno leto vložiti prijavo pridelka, ki zajema njihova oljčna drevesa v rodnosti in podatke o oljčnih nasadih, ki jih urejajo, na dan 1. novembra tržnega leta, na katerega se prijave nanašajo.

2. Za namene te uredbe:

(a) "oljčno drevo v rodnosti" pomeni živo oljčno drevo vrste, razvrščene kot domača, trajno nameščeno, ne glede na starost ali stanje, po možnosti z več debli, ki so v osnovi ločena drugo od drugega za manj kot dva metra;

(b) "parcela za pridelavo oljk" pomeni:

- parcelo z oljčnimi drevesi, kot jo opredeljuje zadevna država članica, ali, če take opredelitve ni,

- nepretrgan kos zemljišča na območju, večjem od tistega navedenega v drugi alinei člena 24(1), prekritem z oljčnimi drevesi v rodnosti, od katerih je vsako manj kot 20 m oddaljeno od drugega oljčnega drevesa;

(c) "razpršena oljčna drevesa" pomeni oljčna drevesa v rodnosti, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi predstavljala skupino oljčnih dreves na parceli za pridelavo oljk;

(d) "območje z oljčnimi drevesi" pomeni območje parcele za pridelavo oljk ali za vsako razpršeno oljčno drevo, območje enega ara;

(e) "kmet" in "gospodarstvo" pomeni pojme, opredeljene v integriranem sistemu, predvidenem v členu 1(4) Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92.

3. Prijave pridelka je treba vložiti pri pristojnem organu države članice ali, kjer je primerno, organizaciji proizvajalcev, katere član je zadevni pridelovalec oljk.

Člen 2

Od tržnega leta 1998/99 morajo prijave pridelka vsebovati vsaj:

(a) priimek, imena in naslov pridelovalca oljk;

(b) lokacijo ali lokacije gospodarstva;

(c) skupno število oljčnih dreves v rodnosti, vključno z razpršenimi oljčnimi drevesi;

(d) navedbe katastrskih številk za parcele za pridelavo oljk na gospodarstvu, ali kjer se kataster ne vodi, popoln opis gospodarstva in parcel za pridelavo oljk;

(e) za vsako parcelo za pridelavo oljk: število oljčnih dreves v rodnosti, glavno sorto in podatke o morebitnem namakanju ali prisotnosti drugih pridelkov.

Člen 3

1. Kjer je bila pri pristojnem organu že vložena prijava pridelka, mora prijava pridelka za tekoče leto pridelave le navesti predhodne prijave in vse spremembe od takrat. Za tržni leti 1998/99 in 1999/2000 se upoštevajo vse spremembe ob upoštevanju veljavnih opredelitev in potrebnih informacij za prijave pridelkov po Uredbi (EGS) št. 3061/84 za 1997/98.

Če ni sprememb glede teh informacij, je treba prijave pridelka vložiti istočasno kot zahtevke za pomoč in morajo le navajati, da ni sprememb v primerjavi s predhodno prijavo.

2. Prijave po Uredbi (EGS) št. 3061/84 se nadomestijo s prijavo celotnega pridelka v skladu s členi 1 in 2 v teku tržnih let 1999/2000 in 2000/01.

Člen 4

1. Kot podlaga za plačilo pomoči pridelovalcem oljk v okviru skupne ureditve trga za olja in masti, veljavne od 1. novembra 2001, je treba geografsko določiti dodatna oljčna drevesa, posajena po 1. maju 1998, in jih vključiti v državne in regionalne programe, odobrene s strani Komisije po postopku, predpisanem v členu 38 Uredbe 136/66/EGS.

Velja, da so oljčna drevesa določena geografsko, ko se pojavijo v grafični referenčni bazi podatkov, predvideni v členu 24, ali, ko ima pristojni organ države članice kartografske informacije, ki dopuščajo določitev položaja dreves.

2. Za namene člena 4 Uredbe (ES) št. 1638/98, "dodatno oljčno drevo" pomeni oljčno drevo, posajeno po 1. maju 1998, ne pa oljčnega drevesa, ki zamenja drevo, izkrčeno po 1. maju 1998:

- na geografskem območju, zajetem v programu preusmeritve, ali

- če se izkrčenje in zamenjave zabeležijo posamezno, na gospodarstvu določenega pridelovalca oljk.

Izkrčeno oljčno drevo, navedeno v predhodnem pododstavku, ne sme biti tisto, ki je že bilo zabeleženo kot zamenjano z drugim oljčnim drevesom; mora biti tisto, ki je bilo pred izkrčitvijo oljčno drevo v rodnosti, geografsko določeno.

3. Programi, ki zajemajo dodatna oljčna drevesa in ki so predloženi Komisiji v odobritev, morajo zlasti vsebovati naslednje informacije:

(a) skupno število oljčnih dreves v rodnosti in ustrezna območja v določenih geografskih področjih na dan predstavitve programa,

(b) število zasajenih in izkrčenih oljčnih dreves, kot je predvideno v programu, in ustrezna območja,

(c) kjer je to primerno, število mrtvih ali požganih oljčnih dreves, ki se bodo zamenjala, z opisom okoliščin,

(d) geografske lokacije izkrčenih, mrtvih ali požganih oljčnih dreves.

Člen 5

1. Nove zasaditve od 1. novembra 1995 do 31. oktobra 1998 morajo biti zajete v prijavi pred 1. aprilom 1999 skupaj z informacijami, navedenimi v členu 2, ali, kjer je to primerno, s sklicevanjem na predhodne prijave z istimi informacijami. Prijavo nove zasaditve spremljajo dokumenti, ki državi članici zadovoljivo dokažejo, da:

- so bila vsa ali nekatera od dreves posajena pred 1. majem 1998; ali da:

- je bila saditev opravljena po 1. maju 1998 in pred 1. novembrom 1998 in jo je v tem času spremljala izkrčitev nekega števila (ki se določi) oljčnih dreves v rodnosti.

Dokaz je lahko v obliki prodajnih računov drevesnic, dostavnih dokumentov za mlada drevesa ali drugih dokumentov, ki jih priznava država članica.

2. Od 1. novembra 1998 morajo zadevni pridelovalci oljk vložiti predhodne prijave o namenu saditve z navedbo števila in lokacije oljčnih dreves in, kjer je to primerno, števila in lokacije oljčnih dreves, ki se bodo izkrčila ali ki so bila izkrčena in ne zamenjana po 1. maju 1998.

Najkasneje do konca drugega meseca potem, ko so bile vložene prijave, navedene v prvem pododstavku, država članica obvesti zadevne pridelovalce, ali:

- načrtovana saditev vključuje zamenjavo izkrčenih dreves in zato ne more vključevati dodatnih dreves v smislu člena 4(2),

- načrtovana saditev vključuje dodatna oljčna drevesa, zajeta v programu, odobrenem po členu 4, in zato izpolnjuje pogoje za pomoč po 31. oktobru 2001,

- načrtovana saditev vključuje dodatna oljčna drevesa, ki ne predstavljajo podlage za plačilo pomoči po 31. oktobru 2001.

3. V prijavah pridelka, navedenih v členu 2, morajo biti opredeljena vsa oljčna drevesa skupaj z:

(a) sklicevanje na predhodno prijavo, navedeno v drugem odstavku, in

(b) kjer je to primerno:

- navedbo števila oljčnih dreves v rodnosti, ki so bila izkrčena in ki jih nadomeščajo nova drevesa, ali

- navedbo programa, ki ga odobri Komisija, po katerem se ta saditev opravlja.

POGLAVJE 2 Pridelki

Člen 6

1. Za namene določitve pridelka oljk in pridelka olja, navedenih v členu 18 Uredbe (EGS) št. 2261/84 za tržno leto 1998/99, države članice proizvajalke Komisiji zagotovijo podatke o homogenih pridelovalnih območjih ob upoštevanju zlasti:

- geografske lokacije in agronomskih značilnosti terena,

- prevladujočih sort, najobičajnejše vrste obrezovanja in starosti oljčnih dreves.

Homogena pridelovalna območja se lahko spremenijo samo ob predstavitvi prepričljivih utemeljitev. Te spremembe je mogoče izvesti na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice.

2. Podatki za vsako pridelovalno območje, navedeni v odstavku 1, vsebujejo vsaj naslednje:

(a) geografske meje območja;

(b) ocenjeno območje zasajeno z oljčnimi drevesi;

(c) ocenjeno povprečno število oljčnih dreves na hektar zemlje, ki se uporablja za pridelavo oljk;

(d) povprečno pridelavo oljk na drevo;

(e) povprečno proizvodnjo deviškega oljčnega olja na 100 kg oljk.

3. Najkasneje do 1. avgusta 1999 države članice posredujejo podatke, navedene v odstavku 2(b) do (e), skupaj s kratkim poročilom o pogojih pridelave, zabeleženih na vsakem območju v tržnem letu.

4. Za namene ugotavljanja pridelka olja za tržno leto 1998/99 države članice proizvajalke v oljarnah, opremljenih na različne načine in ki so reprezentativne za zmogljivosti stiskanja na tem območju na različnih stopnjah spravila pridelka, določijo pridelek oljčnega olja na vsakem pridelovalnem območju.

Za namene ugotavljanja pridelka oljk države članice vsaj za največja pridelovalna območja in na začetku tržnega leta določijo pridelek oljk za drevesa, ki so reprezentativna za pogoje pridelave na območju.

POGLAVJE 3 Odobrene oljarne

Člen 7

Od tržnega leta 1998/99 za namene dodelitve odobritve za oljarne:

(a) morajo informacije, navedene v členu 13(1)(a) Uredbe (EGS) št. 2261/84, vsebovati naslednje:

- zmogljivost skladiščenja olja,

- dejansko zmogljivost stiskanja na osemurni delovni dan,

- opis tehnične opreme, ki je nameščena ali deluje v oljarni, s podrobnostmi o vrsti, znamki, modelu in urni zmogljivosti vsake enote;

(b) zaradi inšpekcije oljarn, ki so proizvedle več kot 20 ton olja v predhodnem tržnem letu, morata biti med zmogljivostmi avtomatični sistem za tehtanje oljk in beleženje teže in merilec porabe elektrike posebej za opremo za stiskanje.

Vendar se od tržnega leta 1999/2000 točka (b) uporablja za oljarne z zmogljivostjo, kot je navedena v drugi alinei pod (a), višjo od 2 toni olja na osemurni delovni dan. To določilo se uporablja za druge oljarne od tržnega leta 2000/01.

Poleg tega morajo oljarne pridelovalcem oljk, kakor hitro imajo na voljo te informacije, izdati potrdila, predvidena v členu 12(1) in morajo izpolnjevati inšpekcijske pogoje, ki jih predpisuje država članica.

Brez poseganja v nacionalne kazni, ki se lahko uporabijo, se za izpolnjevanje pogojev, predvidenih v členih 8 in 9, uporablja člen 13(4) Uredbe EGS št. 2261/84 glede na tveganja, povzročena za količine, upravičene do pomoči.

Člen 8

Po inšpekcijskih režimih, predvidenih v členu 14 Uredbe (EGS) št. 2261/84, države članice predvidijo:

(a) za preverjanje, še posebej z analizo vzorcev, da olje ustreza opisu in opredelitvam v točki 1 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS in da ni onesnaženo z neželenimi snovmi, še posebej topili;

(b) od tržnega leta 1998/99:

- da evidence zalog, povezane s finančnimi poročili, ki jih je treba voditi, vsebujejo vsaj informacije, opredeljene v členu 9(1), in, kjer je to primerno, navedbe opravljenih analiz.

- da se mesečna poročila s temi informacijami pošljejo pred desetim v mesecu, ki sledi zadevnemu mesecu, pristojnemu organu in, kjer je to primerno, organu, odgovornemu za preglede; vendar za oljarne, ki so proizvedle manj kot 20 ton olja v predhodnem tržnem letu, mesečno poročilo vključuje samo količinske informacije, navedene v členu 9(1)(b), (c), (d) in (f),

- za preverjanje metod odstranjevanja odpadne vode;

(c) da od tržnega leta 1999/2000 dobave oljčnega olja izpolnjujejo eno od naslednjih zahtev:

- kjer je prodana količina manj kot 50 litrov ali, kjer prodaje ni, da je bila dobavljena ob izdaji potrdila, ki izkazuje vsaj zadevno količino, navedbe in podpis prejemnika;

- ali, ko je bilo olje prodano, da je bilo dobavljeno v neposredni embalaži za ponovno uporabo z največjo kapaciteto 200 litrov, opremljeno s pečatom, ki ga ni mogoče ponovno zapečatiti, in s serijsko številko, številko odobritve oljarne in tržnega leta; ali

- ali, ko je bilo olje prodano, da je bilo dobavljeno ob izdaji računa in bančnega zapisa o plačilu.

Člen 9

1. Evidence zalog, predvidene v členu 8(b), vsebujejo za vsak dan:

(a) količine oljk, ki vstopajo v oljarno, za vsako serijo, z imenom proizvajalca ali lastnika vsake serije;

(b) količine stisnjenih oljk;

(c) količine pridobljenega olja;

(d) količine olja, kupljene ali pridobljene od 1. decembra 1998, z navedbo pošiljatelja; količine, ki se nanašajo na november 1998, se navedejo skupno;

(e) količine ostanka oljk, določene pavšalno;

(f) količine olja, ki zapuščajo oljarno po serijah, z imenom prejemnika in navedbo, ali je prejemnik pridelovalec, zajet v prvi alinei odstavka (c) člena 8;

(g) količine ostanka oljk, ki odhajajo iz oljarne:

- po serijah, z imenom prejemnika v primeru prodaje podjetju za ekstrakcijo,

- določenih pavšalno, z imenom prejemnika v drugih primerih,

- stehtanih po serijah, kadar ima oljarna tirno tehtnico.

2. Na zahtevo organov, odgovornih za preverjanje evidence zalog, mora oljarna predložiti:

(a) od 1. julija in od tržnega leta 1998/99 količino oljčnega olja, stisnjenega od začetka tržnega leta, razčlenjeno po serijah oljk, ki so prihajale v oljarno, in po zadevnih pridelovalcih;

(b) od tržnega leta 1999/2000 ali 2000/01 v skladu z drugim odstavkom člena 7 avtomatsko registrirane teže serij oljk, ki prihajajo v oljarno;

(c) od tržnega leta 1999/2000 register dobavljenih količin, razčlenjenih v skladu s tremi alineami člena 8(c), in navedbo sklica na prejemnika olja;

(d) kjer se olje in/ali pridobljeni ostanek oljk proda, račun o prodaji vsake serije in od tržnega leta 1999/2000 bančna poročila, ki izkazujejo plačilo za olje.

3. Količine ostankov oljk, navedene v odstavku 1, se lahko določijo na osnovi filtrata, tako da se količino stisnjenih oljk pomnoži s količnikom, prikazanim v tehnični specifikaciji oljarne, ali, če to ni mogoče, naslednjih okvirnih količnikov:

- 0,35 za oljarne s tradicionalnim načinom proizvodnje,

- 0,45 za oljarne z nepretrganim tri-stopenjskim načinom proizvodnje,

- 0,70 za oljarne z nepretrganim dvostopenjskim načinom proizvodnje.

Člen 10

1. Za namene nadzora pridelovalci oljk, navedeni v členu 9(1)(f), ki so prejeli več kot 200 litrov olja, do konca naslednjega tržnega leta vodijo registre namembnega kraja za olje, proizvedeno iz njihovih oljk, ali kjer je to primerno, prodajne račune in drugo dokazno dokumentacijo.

Nadalje mora pridelovalec predložiti pristojnemu organu v državi članici ali, kjer je to primerno, organizaciji proizvajalcev, katere član je, od tržnega leta 1999/2000 in pred 1. decembrom, prijavo količin za vsak glavni namembni kraj za olje, pridobljeno v predhodnem tržnem letu, in izjavo o zalogah na dan 1. novembra.

Organizacije proizvajalcev informacije v drugem pododstavku sporočijo pristojnemu organu v državi članici ali, kjer je to primerno, nadzornemu organu, pred 1. januarjem. Države članice o tem obvestijo Komisijo pred 15. januarjem.

2. Glavni prejemniki olja, kot navedeno v členu 9(1)(f), razen navedenih v odstavku 1, hranijo na razpolago za nadzorne organe dokumente, potrebne, da lahko ti organi preverijo, ali so navedeni prejemniki zares prevzeli zadevno olje. Opredelitev "glavnega prejemnika" in določitev potrebnih dokumentov zadeva državo članico.

Člen 11

1. Države članice proizvajalke Komisijo obvestijo:

- pred 1. septembrom o količini oljčnega olja, ki so ga proizvedle oljarne glede na tekoče tržno leto dne 30. junija;

- pred 1. decembrom o količini oljčnega olja, ki so ga proizvedle oljarne v preteklem tržnem letu.

2. V primerih, navedenih v členu 13(6) Uredbe (EGS) št. 2261/84, mora država članica za pridobitev odobritve za oljarne pod posebnim kontrolnim režimom predstaviti utemeljeno zahtevo Komisiji, pri čemer navede vrsto nadzora, ki ga bo uporabila v zadevni oljarni. V 30 dneh Komisija odloči, ali dodeli odobritev ali ne, ter zadevno državo članico obvesti o svoji odločitvi.

POGLAVJE 4 Zahtevki za pomoč in odobritev pomoči

Člen 12

1. Zahtevke za pomoč lahko vloži pridelovalec oljk, ki je vložil prijavo pridelka. Vsebovati morajo najmanj naslednje informacije:

(a) priimek, imena in naslov pridelovalca oljk;

(b) količino proizvedenega deviškega oljčnega olja;

(c) lokacijo(-e) gospodarstva in parcel, kjer so bile pridelane oljke, s sklicem na prijavo pridelka;

(d) odobrena(-e) oljarna(-e), kjer je bilo olje proizvedeno, s podatki o količinah uporabljenih oljk in olja, ki ga je pridelala vsaka oljarna;

(e) kjer je to primerno, od proizvodnega leta 1999/2000 naprej, količino oljk, dobavljenih podjetju za predelavo namiznih oljk, z navedbo podatkov o podjetju.

Zahtevke za pomoč mora spremljati potrdilo oljarne, o njegovi obliki in vsebini odločijo države članice, pri čemer potrdijo podatke, navedene pod (d).

2. Kadar so pridelovalci oljk prodali nekaj ali vse svoje oljke, naj zahtevki za pomoč poleg informacij, opredeljenih v odstavku 1, vsebujejo:

(a) priimek, imena in naslov kupca;

(b) kopijo računa za prodajo oljk;

(c) kopijo potrdila oljarne, ki potrjuje podatke, navedene v odstavku 1(d).

3. Pridelovalci oljk vložijo zahtevke za pomoč pred 1. julijem vsakega tržnega leta:

- organizacijam proizvajalcev, kadar so pridelovalci oljk člani take organizacije,

- pristojnim organom določene države članice, kadar pridelovalci oljk niso člani organizacije proizvajalcev.

Kadar so zahtevki vloženi prepozno, se pomoč, do katere bi bili pridelovalci oljk upravičeni, če bi bili njihovi zahtevki vloženi pravočasno, zmanjša za 1 % na delovni dan, razen v primeru višje sile. Zahtevkov, ki so prepozni za več kot 25 dni, se ne sprejme.

4. Pridelovalci oljk, ki želijo prejeti predujem na pomoč, predviden v členu 12 Uredbe (EGS) št. 2261/84, morajo vložiti zahtevek za predujem skupaj z zahtevkom za pomoč.

5. Države članice Komisijo pred 1. septembrom vsako tržno leto obvestijo o številu zahtevkov za pomoč in zadevnih količinah oljčnega olja.

Člen 13

Kadar se del ali ves pridelek pridelovalca oljk stisne v odobreni oljarni v državi članici, kjer oljke niso bile pridelane, se zahtevek za pomoč vloži pristojnemu organu države članice, kjer je bilo proizvedeno olje.

V takih primerih po pregledu zadevne oljarne ta država članica posreduje zahtevek za pomoč in informacije v zvezi s pregledom oljarne državi članici porekla oljk. Po preverjanju, da so bile vse zahteve za odobritev pomoči izpolnjene, država članica, kjer so bile oljke pridelane, izplača proizvodno pomoč.

Člen 14

1. Pridelovalci oljk so upravičeni do pomoči v zvezi s količino deviškega olja, ki ga dejansko proizvedejo, poleg pavšalne količine olja iz ostankov oljk po odstavku 2.

Vendar se količina, na katero se lahko izplača pomoč v zvezi s prijavami pridelka in zahtevki za pomoč za tržna leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/1 v primerih, navedenih v členu 15 Uredbe (EGS) št. 2261/84 in členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1638/98, določi v skladu s členom 15.

2. Količina olja iz ostankov oljk, na katero je mogoče izplačati pomoč, je enaka 8 % količine deviškega oljčnega olja, proizvedenega iz oljk, iz katerih je nastal ostanek in za katere je bila priznana upravičenost do pomoči v skladu s členom 2(4) Uredbe (EGS) št. 2261/84.

3. Zaradi določanja dejanske količine proizvedenega deviškega oljčnega olja od tržnega leta 1998/99 pristojni organ še posebej upošteva:

- kar zadeva pridelovalne možnosti osnovne podatke v registru pridelovanja oljk ali geografskem informacijskem sistemu (GIS) za pridelovanje oljk. Na področjih, ki trenutno niso zajeta v registru pridelovanja oljk ali GIS, se uporabijo informacije, vsebovane v prijavah pridelka;

- informacije iz računalniških datotek, navedenih v členu 27;

- dokazila o stiskanju, ki jih priskrbijo odobrene oljarne;

- rezultate opravljenih pregledov.

4. Za namene določanja dejanske proizvodnje, navedene v členu 17a(2) Uredbe (EGS) št. 2261/84, zadevne države članice pred 1. aprilom po vsakem tržnem letu obvestijo Komisijo o količini, na katero se lahko izplača pomoč.

Člen 15

1. V primerih, predvidenih v členu 15(2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2261/84, ko odobrena oljarna ne potrdi količine, zajete v zahtevkih za pomoč, država članica v skladu s členom 15(4) te uredbe določi količino olja iz te oljarne za vsakega zadevnega pridelovalca oljk, ki je upravičen do pomoči.

Vendar, brez poseganja v reklamacije, ki jih lahko proti oljarni vložijo zadevni pridelovalci oljk, količina, na katero se izplača pomoč, ne sme presegati 75 % količine, zajete v vsakem vloženem zahtevku za pomoč, ali 75 % količine, dobljene z množenjem povprečnih pridelkov za homogeno pridelovalno območje s številom zadevnih oljčnih dreves. Število oljčnih dreves se določi pro rata kot funkcija količine zadevnega olja v primerih, ko se zaprosi za pomoč za olje, pridobljeno v več oljarnah.

2. Kjer je število dreves, prikazano v prijavi pridelka, večje od dejansko ugotovljenega, se količina, na katero se izplača pomoč in kjer je to primerno druge sankcije, določi v skladu s členom 28(4) na podlagi odstotka, za katerega število prijavljenih dreves presega dejansko število:

- kadar je ta presežni odstotek 55 % ali manj, se pomoč odobri na količino, navedeno v prvem pododstavku člena 14(1), zmanjšano za popravno količino; popravna količina je enaka zmnožku zadevne količine, odstotka in koeficienta, podanega v naslednji lestvici:

Presežni odstotek | Koeficient |

višji od 0, vendar ne višji od 5 | 0 |

višji od 5, vendar ne višji od 15 | 0,005 |

višji od 15, vendar ne višji od 25 | 0,0075 |

višji od 25, vendar ne višji od 35 | 0,010 |

višji od 35, vendar ne višji od 45 | 0,0125 |

višji od 45, vendar ne višji od 55 | 0,015 |

- kjer je presežni odstotek višji od 55 %, vendar ne višji od 75 %, pridelovalec oljk in zadevne parcele niso upravičeni po shemi pomoči za zadevno tržno leto,

- kjer je presežni odstotek višji od 75 %, pridelovalec oljk in zadevne parcele niso upravičeni po shemi pomoči za zadevno tržno leto in naslednje tržno leto.

Člen 16

1. Glede na rezultate opravljenih pregledov, zlasti kot je navedeno v členu 28, države članice izplačajo predujem, predviden v členu 12 Uredbe (EGS) št. 2261/84, od 16. oktobra vsako tržno leto.

2. Potem, ko so opravljeni vsi zahtevani pregledi in glede na njihove rezultate, države članice pridelovalcem izplačajo ostanek pomoči v 90 dneh po tem, ko Komisija določi dejanski pridelek za zadevno tržno leto in enotni znesek proizvodne pomoči, kot je predvideno v členu 17a(2) Uredbe (EGS) št. 2261/84.

POGLAVJE 5 Organizacije proizvajalcev in njihova združenja

Člen 17

Brez poseganja v druge pogoje, predpisane v členu 20c Uredbe št. 136/66/EGS, poglavjih 3 in 4 Uredbe (EGS) št. 2261/84 in tej uredbi, se organizacije proizvajalcev in njihova združenja ne smejo priznati, če se ne obvežejo:

(a) da imajo potrebno administrativno strukturo za opravljanje nalog, ki so jim zaupane;

(b) da imajo usposobljeno osebje, potrebno za opravljanje teh nalog;

(c) sestaviti četrtletna poročila o svojem delu in voditi zapise o svojem upravljanju;

(d) upoštevati rok, predpisan v členu 12(3),

- v primeru organizacij, ki niso članice združenja, vsak mesec predložiti pristojnemu organu zahtevke za pomoč, ki so jih njim posredovali njihovi člani v prejšnjem mesecu,

- v primeru organizacij, ki so članice združenj, vsak mesec posredovati združenju zahtevke za pomoč, ki so jih predložili njihovi člani v prejšnjem mesecu,

- v primeru združenj organizacij proizvajalcev, vsak mesec predložiti pristojnemu organu zahtevke za pomoč, ki so jih njim posredovale njihove organizacije članice v prejšnjem mesecu.

Priznanje je odvisno od upoštevanja vseh pogojev, določenih v tem členu.

Člen 18

Za namene preverjanja izpolnjevanja pogojev, predpisanih v členu 4(2) Uredbe (EGS) št. 2261/84, organizacije proizvajalcev zahtevajo od svojih članov, da priskrbijo kopije zemljiško knjižnih izpiskov, pogodb ali drugih dokumentov, na podlagi katerih upravljajo svoje nasade oljk. Te kopije je treba priložiti registru članov organizacije proizvajalcev.

Člen 19

1. Organizacije proizvajalcev, ki sestavljajo združenje, morajo zastopati vsaj tretjino gospodarskih regij, navedenih v členu 4(3) Uredbe (EGS) št. 2261/84.

2. Preverjanje, predvideno v prvi alinei člena 10 Uredbe (EGS) št. 2261/84, zajema 5 % pregledov, ki jih opravijo organizacije proizvajalcev, članice združenja. Združenja pripravijo podrobno poročilo o vsakem opravljenem pregledu in zadevni državi članici ter, če je treba, tudi nadzornemu uradu, takoj posredujejo njegovo kopijo.

Člen 20

1. Pred 1. januarjem vsako tržno leto organizacije proizvajalcev ali, kjer je to primerno, njihova združenja, pristojnemu organu ustrezne države članice predložijo prijave svojih članov o pridelku in njihove morebitne spremembe.

2. Organizacije proizvajalcev, ali, kjer je to primerno, njihova združenja, predložijo zahtevke za pomoč za tekoče tržno leto pristojnemu organu ustrezne države članice pred 1. avgustom vsako tržno leto. Vendar lahko organizacija ali združenje zahtevke za pomoč, ki so jih pridelovalci oljk vložili prepozno, predložijo do 14. avgusta vsako tržno leto.

3. Po opravljenih pregledih, predvidenih v členu 8(1) Uredbe (EGS) št. 2261/84, organizacije proizvajalcev pristojnemu organu ustrezne države članice posredujejo zahtevke svojih članov za predujem.

Člen 21

1. Pred 31. aprilom vsako tržno leto se naslednji zneski določijo na podlagi ocene za celoten delež pomoči, zadržane v skladu s členom 20d Uredbe št. 136/66/EGS in znotraj najvišje meje ocenjenih sredstev za vsako državo članico:

(a) enotni znesek, ki se dodeli združenjem za vsako članico organizacijo proizvajalcev;

(b) enotni znesek, ki se dodeli organizacijam proizvajalcev za vsak posamezni vložen zahtevek za pomoč.

Za določitev števila članov organizacij proizvajalcev, ki jih je treba upoštevati za uporabo točke (a), se upoštevajo samo člani, ki so v obdobju, ki zajema tekoče in tri predhodna tržna leta, organizaciji vložili vsaj en zahtevek.

Delež pomoči, zadržane v skladu s členom 20d Uredbe št. 136/66/EGS, se razdeli med organizacije proizvajalcev na podlagi količine oljčnega olja, za katerega se odobri pomoč preko vsake organizacije.

Brez poseganja v člen 11(3) Uredbe (EGS) 2261/84, morajo združenja v primerih, ko so izpolnila vse svoje obveznosti po pravilih Skupnosti in niso uporabila celotne vsote, zbrane na podlagi finančne ureditve, predvidene v točki (a), ostanek razdeliti med svoje članice organizacije proizvajalcev na podlagi števila članov teh organizacij.

2. Vendar, kjer pomoč, zadržana v skladu s členom 20d(1) Uredbe št. 136/66/EGS, ne zadostuje za odobritev zneskov, ki izhajajo iz uporabe odstavka 1(a) in (b) za organizacije proizvajalcev in njihova združenja, lahko zadevne države članice prispevajo za plačilo določenih stroškov za preglede, ki jih ta telesa opravljajo.

V teh primerih lahko države članice organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem odobrijo zneske, ki se razlikujejo od opredeljenih v odstavku 1(a) in (b), vendar jih v nobenih okoliščinah ne smejo preseči.

3. Predujmi, predvideni v členu 11(4) Uredbe (EGS) št. 2261/84, ne smejo presegati:

- v primeru združenj, 70 % vsote, pridobljene z množenjem enotnega zneska, določenega za predhodno tržno leto v skladu z odstavkom 1(a), s številom članov svojih organizacij proizvajalcev, ali

- v primeru organizacij proizvajalcev 70 % zneska, dobljenega z množenjem enotnega zneska, določenega za predhodno tržno leto v skladu z odstavkom 1(b), s številom predvidenih zahtevkov.

POGLAVJE 6 Geografski informacijski sistem za pridelovanje oljk

Člen 22

Geografski informacijski sistem za pridelovanje oljk, predviden v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 1638/98, v nadaljevanju "GIS za pridelovanje oljk", zajema pridelovalce oljk, ki so vložili prijave pridelka, kot je predvideno v členu 1 te uredbe, in zahtevke za pomoč, kot je predvideno v členu 12.

Člen 23

1. Vzpostavi se računalniška alfanumerična podatkovna baza za registriranje naslednjih informacij v zvezi z vsakim kmetijskim gospodarstvom ali parcelo, odvisno od primera:

- informacije iz prijav pridelka in zahtevkov za pomoč, z vsemi morebitnimi spremembami,

- količine oljčnega olja, in, kjer je to primerno, namiznih oljk, za katere je bila izplačana pomoč,

- informacije, navedene v členu 10(1),

- rezultati pregledov na kraju samem.

2. Alfanumerični sistem za določanje kmetijskih parcel je enak kot sistem, ki se uporablja za integrirani administrativni in kontrolni sistem (IACS), dopolnjen, kjer je to potrebno, tako da zajema območja z oljčnimi drevesi.

Člen 24

1. Za upravne enote, ki jih določijo države članice, se vzpostavi računalniška grafična referenčna podatkovna baza s parcelami, zajetimi v znatnem številu prijav. Vsebuje naslednje tri nize grafičnih informacij:

- digitalne ortofotografije,

- meje upravnih enot in parcel, kot so prikazane v katastru, ali, kjer ga ni, v sistemu identifikacije parcel, vzpostavljenem v državi članici,

- lokacijo posameznih oljčnih dreves.

Države članice določijo minimalno velikost parcel za pridelovanje oljk, pod katero se meja ne določa. Minimalna velikost ne sme biti večja od 10 arov.

Države članice za upravne enote, ki niso vključene v grafične referenčne podatkovne baze, vzpostavijo alternativni sistem, ki zagotavlja veljavnost prijav.

2. Grafične referenčne podatkovne baze uporabijo enoten sistem projekcije za celotno državo in zagotavljajo, da se različne plasti informacij geometrično skladajo v prostoru in času.

Grafična referenčna podatkovna baza se v rednih časovnih presledkih posodablja in s tem zagotovi, da vsebuje najnovejše razpoložljive informacije in da ortofotografije niso starejše od petih let.

3. Digitalne ortofotografije morajo izpolnjevati geometrične standarde za izdelavo zemljevidov v merilu 1: 10000 in morajo imeti z radiometričnega vidika maksimalno velikost pike en meter. Glede mozaičenja in tona morajo izpolnjevati tržne standarde.

Meje parcel morajo biti v rasterski ali vektorski obliki, ki izpolnjuje standarde za izdelavo zemljevidov v merilu 1: 10000. V vseh primerih mora uvedeni sistem imeti topološke lastnosti, potrebne za zagotovitev lahkega dostopa do parcel, spremljanje mejnih nihanj v preteklih štirih tržnih letih in dostop do značilnosti parcel v alfanumeričnih podatkovnih bazah.

4. Pridelovalci oljk, ki so vložili prijave pridelka, imajo dostop do informacij v grafični referenčni bazi in lahko na podlagi zahtevka prejmejo numerične in grafične informacije, ki jih zadevajo.

Člen 25

1. Področje kmetijskih parcel in število oljčnih dreves v grafični referenčni bazi se določi z ustreznimi načini, ki jih opredeljuje pristojni organ, še posebej s foto-interpretacijo najnovejših zračnih ali satelitskih fotografij z visoko ločljivostjo. Vendar je treba tam, kjer ni mogoče dobiti jasnih rezultatov s foto-interpretacijo, opraviti preglede na kraju samem.

Treba je določiti razpršena oljčna drevesa in približno vrisati njihovo lokacijo.

Države članice predpišejo tehnične tolerance v zvezi z natančnostjo meritev območij in štetja dreves ob upoštevanju uradnih dokumentov in lokalnih razmer.

2. Število oljčnih dreves na vsaki se določi z upoštevanjem grafične referenčne podatkovne baze in se primerja z informacijami v prijavah pridelkov, vključenih v alfanumerične podatkovne baze.

Kjer se prijavljeno število oljčnih dreves na gospodarstvu za več kot 3 % razlikuje od števila, določenega v skladu z odstavkom 1, se šteje, da je v prijavi pridelka neskladje.

3. Zadevne pridelovalce oljk, katerih prijave vsebujejo neskladja, se o tem obvesti. Odobri se jim obdobje do treh mesecev, po lastni presoji države članice, v katerem upravičijo neskladje ali, kadar so o tem prvič obveščeni, spremenijo svoje prijave.

Na zahtevo pridelovalca se v primeru, ko obrazložitev državi članici ne zadošča, da bi sprejela prijavljene podatke, spremenjene kjer je to primerno, izvede pregled v prisotnosti obeh strank, katerega stroški bremenijo pridelovalca, če prijavljeni podatki, spremenjeni po prvem odstavku ali ne, niso potrjeni.

4. Število oljčnih dreves, določenih za vsako parcelo ustreza:

- kjer neskladje ni ugotovljeno ali kjer je neskladje manjše od določenega v skladu z odstavkom 1, podatkom iz prijave, spremenjenim, kjer je to primerno, v skladu z odstavkom 3,

- kjer pridelovalec oljk ni odgovoril v obdobju, ki ga dovoljuje obvestilo o neskladju, podatkom določenim v skladu z odstavkom 1,

- v drugih primerih, podatkom evidentiranim po pregledu, predvidenem v drugem pododstavku odstavka 3.

5. Območja, izračunana v skladu z odstavkom 1, in število oljčnih dreves, določenih za vsako parcelo, in skupne številke za vsako gospodarstvo, se registrirajo v alfanumerični podatkovni bazi.

Člen 26

1. Velja, da je GIS države članice ali regije za pridelovanje oljk dokončan, ko za določeno področje:

(a) alfanumerična podatkovna baza, predvidena v členu 23(1), vsebuje informacije o vseh prijavah pridelka in zahtevkih za pomoč za zadnje tržno leto;

(b) grafična referenčna podatkovna baza, predvidena v prvem in drugem pododstavku člena 24(1), navaja lokacijo vseh parcel, zajetih v podatkovni bazi in vključenih v alfanumerični podatkovni bazi.

(c) je bilo število oljčnih dreves na parcelah v podatkovnih bazah, navedenih pod (a), in v podatkovnih bazah, navedenih pod (b), primerjano po členu 25(2) in število prijav, ki vsebujejo neskladja in s tem onemogočajo določitev podatkov za registriranje v skladu s členom 25(4), predstavlja manj kot 5 % vseh prijav pridelka.

2. Brez poseganja v rezultate preverjanj med razčiščevanjem računov EKUJS, so izdatki za postavitev GIS za pridelovanje oljk in posodabljanje v rednih časovnih presledkih, grafičnih referenčnih podatkovnih baz upravičeni do financiranja s strani Skupnosti za tržna leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/01.

3. Države članice Komisijo obvestijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členi 23 do 26.

Pred 1. januarjem 1999 države članice Komisiji predstavijo poročilo o položaju GIS za pridelovanje oljk na dan 1. novembra 1998.

Do 1. novembra 1999 Komisija določi, ali je bil GIS za pridelovanje oljk za neko regijo ali državo članico dopolnjen na podlagi poročila zadevne države članice v skladu s postopkom, predpisanim v členu 38 Uredbe 136/66/EGS.

POGLAVJE 7 Nadzor

Člen 27

1. Stalne računalniške datoteke podatkov o proizvodnji oljk in oljčnega olja, predvidene v členu 16 Uredbe (EGS) št. 2261/84, vključujejo:

(a) alfanumerične podatkovne baze in grafične referenčne podatkovne baze GIS za pridelovanje oljk, predvidene v členih 23 in 24, in rezultate pregledov, predvidenih v členu 25;

(b) datoteke novih zasaditev, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 5, in rezultate pregledov, predvidenih v členu 29;

(c) datoteke organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 16(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2261/84;

(d) datoteke oljarn, ki vsebujejo informacije o pogojih za odobritev, navedene v členu 7, registre zalog, predvidene v členu 8, in rezultate pregledov, predvidene v členu 30.

(e) datoteke homogenih pridelovalnih območij, ki vsebujejo informacije, navedene v členu 6.

2. Datoteke, navedene v odstavku 1, z izjemo grafične referenčne podatkovne baze, omogočajo, da se podatki o tekočem in vsaj štirih predhodnih tržnih letih lahko takoj in neposredno pogledajo.

Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane datoteke, pod pogojem da so enotne oblike, združljive druga z drugo, dostopne centralizirano v plačilni agenciji in nadzornemu organu. Podatkovne baze GIS za pridelovanje oljk morajo biti združljive s podatkovnimi bazami integriranega sistema.

Identifikacijske šifre pridelovalcev oljk, organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, oljarn in homogenih pridelovalnih območij se posameznim osebam ali telesom dodelijo enkrat za vselej ali pa so take, da se lahko avtomatsko pretvorijo in tako omogočajo, da se takoj opravi združevanja in iskanja za pet tržnih let, omenjena v prvem odstavku.

Brez poseganja v preglede, ki jih je treba opraviti, še posebej navzkrižne preglede med datotekami, in na sporočanje rezultatov, morajo datoteke vsebovati arhive historičnih podatkov, razpoložljivih za tržna leta pred navedenimi v prvem odstavku, in od 31. oktobra 20001 najkasneje dopuščati, da se informacije, ki jih vsebujejo:

- avtomatično združujejo na regionalni ravni in ravni držav članic,

- avtomatično primerjajo med datotekami.

Člen 28

1. Od tržnega leta 1998/99,

(a) pregledi prijav pridelka vsebujejo vsaj:

- primerjave s podatki v grafični referenčni podatkovni bazi, in kjer je to primerno, prilagoditve v skladu s členom 25,

- navzkrižne preglede, ki kažejo, da prijavljene parcele dejansko obstojajo in preprečujejo podvajanje pomoči, odobrene po tej shemi ali drugih shemah pomoči, ko gre za prijavo področij;

(b) pregledi zahtevkov za pomoč obsegajo preverjanja, navedena v drugi in tretji alinei člena 14(3a) Uredbe (EGS) št. 2261/84.

Pregledi za zagotovitev, da specifikacija prijave pridelka in zahtevkov za pomoč upoštevajo še posebej:

- pridelke oljk in olja, določene v skladu s členom 18 te uredbe za področje, v katerem se nahajajo gospodarstvo ali gospodarstva porekla oljk, ki so bile stisnjene;

- povprečne pridelke oljk in olja v občinah, kjer se nahajajo gospodarstvo ali gospodarstva porekla oljk, ki so bile stisnjene, če so ti pridelki v državah članicah na voljo.

V primerih, ko pregledi po prvem pododstavku razkrivajo nedoslednosti, se za druge nepravilne ali manjkajoče informacije smiselno uporabi postopek, predpisan v členu 25(2) in (3) za število oljčnih dreves. Vendar ni mogoče spremeniti količine olja, za katerega je bil vložen zahtevek za pomoč.

2. Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 se v regijah, kjer GIS za pridelovanje oljk še ni bil dokončan, opravijo pregledi na kraju samem na 1 % vseh prijav pridelka v tržnem letu 1998/99, 5 % v 1999/2000 in 10 % v 2000/01.

Vsaj dve tretjini prijav, navedenih v prvem pododstavku, morajo biti prijave, ki niso bile pregledane na kraju samem v predhodnih dveh tržnih letih.

3. Med pregledi na kraju samem se preverijo vse informacije v prijavah pridelka in zahtevkih za pomoč, in še zlasti:

- lokacija vsake parcele in število oljčnih dreves na njej,

- namembni kraj olja v primeru, navedenem v členu 10(1),

- združljivost med oljčnimi drevesi na gospodarstvih in količino olja v zahtevkih za pomoč.

Zahtevki za pomoč, ki vsebujejo nezdružljivo količino olja, se zavrnejo.

4. Za vsako tržno leto od 1998/99 se ugotovi, kjer je primerno, odstotek za število prijavljenih dreves, ki presega število dreves, določenih v skladu s členom 25(4) ali najdenih med pregledi, navedenimi v odstavkih 1 in 2.

Ta odstotek je za število določenih dreves enak razliki med številom prijavljenih dreves in številom določenih dreves, kadar je ta razlika večja od nič, pomnožen s 100.

Člen 29

1. Kadar je dokaz nezadosten ali ko gre za dvom, države članice opravijo preglede prijav na kraju samem pred 1. novembrom 1999, kot je predvideno v členu 5(1).

Saditve in izkrčitve, opravljene v obdobju od 1. maja do 31. oktobra 1998, se določijo na podlagi vseh informacij, ki jih dostavijo pridelovalci na zahtevo pristojnega organa države članice, in razmer, ugotovljenih na kraju samem, še posebej v zvezi z velikostjo dreves. Potem, ko so bili opravljeni vsi pregledi, se za pridelovalce upošteva domneva nedolžnosti.

2. Pred koncem naslednjega tržnega leta se preveri vsaj 10 % prijav, kot je predvideno v členu 5(2) in (3) za vsako tržno leto.

Člen 30

1. Od tržnega leta 1998/99 pregledi, predvideni v členu 14(3) Uredbe (EGS) št. 2261/84, vključujejo podrobne preglede skladnosti informacij in podatkov za vsako tržno leto, ki jih dobavi vsaj 30 % odobrenih oljarn, izbranih na podlagi analize tveganja. Vendar število pregledov v vsaki državi članici ne sme biti manjše od števila pregledov v oljarnah, opravljenih v tržnem letu 1997/98.

Poleg tega se za zagotovitev, da se informacije registrirajo in izpolnijo pogoji za odobritev, bežni pregledi opravijo vsaj na naslednjih odstotkih oljarn:

- 5 % v 1998/99,

- 10 % v 1999/2000,

- 20 % v 2000/01.

2. Podrobni pregledi obsegajo:

(a) pregled opreme na kraju samem, količine in vrste proizvodov na zalogi, računov in drugih ustreznih dokumentov;

(b) primerjave med različnimi podatki, ki jih zagotavljajo oljarne ali drugi viri, še posebej zalog, namembnih krajev olja in ostankov oljk, porabe elektrike in vode in uporabljene delovne sile;

(c) primerjave med količinami v registrih zalog in skupnimi količinami v zahtevkih za pomoč, ki so jih vložili zadevni pridelovalci oljk;

(d) druge preglede, navedene v členu 8; vzorčna analiza, navedena v členu 8a, se izvede za vsaj 25 % odvzetih vzorcev.

3. Nadalje, pri vsaj 10 % podrobnih pregledih države članice preverijo dobavitelje blaga ali storitev ali prejemnike olja ali ostankov oljk, navedenih v členu 10 ali členu 9(1)(g).

Če prejemnik olja ali ostankov oljk zavrne pregled ali če ima pristojni organ dokaz, ki kaže, da dobava olja ali ostankov oljk ni bila prevzeta:

- je v primeru, navedenem v členu 10(1), zavezan plačati državi članici dvojni znesek pomoči za tisto količino olja,

- v primeru, navedenem v členu 10(2), država članica uporabi kazen, ki je sorazmerna s količino olja.

Zneski, ki jih zberejo države članice, se odštejejo od izdatkov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada pri plačilnih organih ali oddelkih v državah članicah.

Člen 31

Ko se organu poveri naloga opravljanja pregledov, predvidenih v tej uredbi, se ti pregledi prikažejo v delovnem razporedu organa v skladu s členi 3 in 4 Uredbe (EGS) št. 27/85.

Ne glede na člen 4(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 27/85 se delovni razpored za tržno leto 1998/99 prilagodi kot potrebno in predstavi Komisiji pred 1. decembrom 1998 za odobritev pred 1. januarjem 1999. Prilagojeni razpored in ustrezni proračun lahko države članice dejansko odobrijo najkasneje do 15. januarja 1999.

POGLAVJE 8 Splošno

Člen 32

Države članice proizvajalke sprejmejo vse potrebne ukrepe za obveščanje zadevnih pridelovalcev oljk, oljarn in drugih izvajalcev o sankcijah, predvidenih v ali skladnih z uredbami Skupnosti, še posebej za primere, ko prijave pridelka ali zahtevki za pomoč ne ustrezajo resničnosti.

Države članice proizvajalke Komisiji takoj posredujejo ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo.

Pred 1. januarjem 2000 in 1. januarjem 2001 države članice proizvajalke predstavijo zbirno poročilo o številu pregledov, opravljenih po členih 28, 29 in 30, številu primerov, ko so bile potrebne prilagoditve z navedbo zadevnih informacij ali količin, in o naloženih ali obravnavanih sankcijah, skupaj s kratko presojo vzpostavljenega sistema nadzora in vseh morebitnih težav.

Člen 33

Uredba (EGS) št. 2276/79 se razveljavi z veljavnostjo od 1. novembra 1999.

Uredba (EGS) št. 3061/84 se še naprej uporablja samo za ukrepe, ki se nanašajo na tržna leta pred 1998/99, do 31. oktobra 1999. Razveljavi se z veljavnostjo od 1. novembra 1999.

Člen 34

Ta uredba začne veljati 1. novembra 1998.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. oktobra 1998

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL 172, 30.9.1966, str. 3025/66.

[2] UL L 210, 28.7.1998, str. 32.

[3] UL L 208, 3.8.1984, str. 3.

[4] UL. L 210, 28.7.1998, str. 38.

[5] UL L 288, 1.11.1984, str. 52.

[6] UL L 340, 11.12.1997, str. 26.

[7] UL L 262, 18.10.1979, str. 11.

[8] UL L 127, 11.5.1989, str. 24.

[9] UL L 355, 5.12.1992, str. 1.

[10] UL. L 117, 7.5.1997, str. 1.

[11] UL L 391, 31.12.1992, str. 36.

[12] UL L 212, 30.7.1998, str. 23.

[13] UL L 4, 5.1.1985, str. 5.

[14] UL. L 366, 15.12.1992, str. 31.

--------------------------------------------------