31996R1292

Uredba Sveta (ES) št. 1292/96

z dne 27. junija 1996

o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter o posebnih aktivnostih v podporo varnosti preskrbe s hrano

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130w Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189c Pogodbe [2],

ker je sedaj bolj kot kdaj koli prej pomoč v hrani pomemben vidik politike razvojnega sodelovanja;

ker mora biti pomoč v hrani vključena v razvojne politike držav za izboljšanje njihove varnosti preskrbe s hrano, zlasti z oblikovanjem strategij preskrbe s hrano, ki so naravnane na odpravljanje revščine in usmerjene k doseganju končnega cilja, odprave potrebe po pomoči v hrani;

ker Skupnost in države članice tesno usklajujejo svoje politike razvojnega sodelovanja v zvezi s programi pomoči v hrani ter aktivnostmi, posebno naravnanimi na krepitev varnosti preskrbe s hrano; ker je Skupnost s svojimi državami članicami stranka nekaterih mednarodnih sporazumov na tem področju, in zlasti Konvencije o pomoči v hrani;

ker je varnost preskrbe s hrano – na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni gospodinjstev, katere dolgoročni cilj je zagotovitev splošnega in stalnega dostopa do hrane, ki bo krepila zdravje in dejavno življenje – pomemben element v borbi proti revščini in ker je pomembno, da se to poudari v vseh programih, namenjenih državam v razvoju;

ker pomoč v hrani ne sme imeti nasprotnih učinkov na običajno proizvodnjo in trgovinske uvozne strukture držav prejemnic;

ker so pomoč v hrani in aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano glavne značilnosti politike razvojnega sodelovanja Skupnosti in se morajo obravnavati kot cilji pri vseh politikah Skupnosti, ki bodo verjetno imele vpliv na države v razvoju, zlasti z vidika gospodarskih reform in strukturne prilagoditve;

ker je treba, glede na različne vloge moških in žensk pri varnosti preskrbe s hrano v gospodinjstvih, sistematično upoštevati njihove različne vloge, kadar se oblikujejo programi, namenjeni doseganju varnosti preskrbe s hrano;

ker bi ženske in lokalne skupnosti morale biti bolj vključene v prizadevanja za doseganje varne preskrbe s hrano na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni in na ravni gospodinjstev;

ker mora biti pomoč v hrani učinkovito sredstvo za zagotovitev dostopa do ustrezne in primerne prehrane ter za izboljšanje javne razpoložljivosti živil in dostopnosti do njih – v skladu z lokalnimi prehranjevalnimi navadami ter sistemi proizvodnje in trgovine, zlasti pri prehrambenih krizah – kakor tudi v celoti vključena v razvojno politiko;

ker je instrument pomoči v hrani glavna sestavina politike Skupnosti glede preprečevanja kriznih razmer ali pomoči, če do njih pride, v državah v razvoju in ker je treba pri uporabi tega instrumenta upoštevati njegove možne socialne in politične učinke;

ker aktivnosti pomoči v hrani ne morejo biti del funkcionalne rešitve, če niso vključene v razvojne aktivnosti, ki so naravnane na ponovno vzpostavitev lokalne proizvodnje in trgovine;

ker je treba izboljšati analizo, diagnosticiranje, načrtovanje in spremljanje, da bi povečali učinkovitost pomoči v hrani in preprečili nezaželene vplive na lokalno proizvodnjo, razdeljevanje, prevoz in tržne zmogljivosti;

ker bi morala pomoč v hrani postati stalni instrument politike Skupnosti glede sodelovanja z državami v razvoju, s katerim bi bilo Skupnosti omogočeno popolno sodelovanje v večletnih razvojnih projektih;

ker bi zaradi tega morala biti Skupnost sposobna zagotoviti nepretrgani pretok celotne pomoči in biti v položaju, da v ustreznih primerih prevzame obveznosti dobave državam v razvoju minimalnih količin proizvodov v okviru posebnih večletnih programov, povezanih z razvojnimi politikami, ter da prevzame obveznosti v zvezi z mednarodnimi organizacijami;

ker bi lahko bila podpora Skupnosti prizadevanjem držav v razvoju pri doseganju varne preskrbe s hrano okrepljena z večjo prožnostjo pri pomoči s hrano – ob odobritvi finančne podpore za aktivnosti v zvezi z varnostjo preskrbe s hrano, in zlasti pri razvoju kmetijstva in prehrambenih živil kot alternative pomoči v hrani v nekaterih okoliščinah, ob varovanju okolja in koristi majhnih kmetov in ribičev;

ker lahko Skupnost s pomožnimi finančnimi aktivnostmi v podporo varnosti preskrbe s hrano pomaga tistim v stiski na podeželju in v urbanih območjih v državah v razvoju, in sicer z nakupi prehrambenih proizvodov, semena, kmetijskega orodja in priprav ter zadevnih proizvajalnih sredstev kakor tudi s programi skladiščenja, sistemi zgodnjega opozarjanja, sprostitvijo, nadzorom ter tehnično in finančno pomočjo;

ker je treba nadaljevati s podporo regionalnim pristopom do varne preskrbe s hrano, vključujoč lokalne nakupovalne aktivnosti, da bi uporabili naravno dopolnjevanje med državami v isti regiji; ker je treba politikam na področju varne preskrbe s hrano dati regionalno razsežnost zaradi pospeševanja regionalne trgovine z živili in spodbujanja povezovanja;

ker nakupi živil na lokalni ravni zmanjšujejo neučinkovitost, stroške in škodo okolju, ki bi jo lahko povzročil prevoz velikih količin živil v svetovnem merilu;

ker morajo biti zaščitene genetske možnosti in biotska raznovrstnost pri proizvodnji hrane;

ker se mora politika Skupnosti glede pomoči v hrani prilagoditi geopolitični spremembi in gospodarskim reformam, ki se izvajajo v velikem številu držav prejemnic;

ker je treba sestaviti seznam držav in organov, upravičenih do pomoči Skupnosti;

ker je zaradi tega treba predvideti, da se pomoč Skupnosti da na razpolago mednarodnim, regionalnim in nevladnim organizacijam; ker te organizacije morajo izpolnjevati nekaj pogojev, ki zagotavljajo uspešnost aktivnosti pomoči v hrani;

ker je treba zaradi lažje uporabe nekaterih predvidenih ukrepov in zagotavljanja, da se ujemajo s politiko varne preskrbe s hrano države prejemnice, predvideti tesno sodelovanje držav članic in Komisije z Odborom za varnost preskrbe s hrano in pomoč v hrani;

ker je treba pri določanju ukrepov, ki naj se sprejmejo za zagotovitev pomoči v hrani, prilagoditi izvedbene postopke posebnim značilnostim vsakega območja, ki prejema pomoč, vendar v okviru skupne politike in strategije;

ker je – zaradi zagotovitve boljšega upravljanja pomoči v hrani, ki naj se prilagaja koristim in potrebam držav prejemnic, in zaradi izboljšanja postopkov sprejemanja odločitev in izvedbenih postopkov – zaželeno nadomestiti Uredbo Sveta (EGS) št. 3972/86 z dne 22. decembra 1986 o pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani [3], Uredbo Sveta (EGS) št. 1755/84 z dne 19. junija 1984 o izvedbi alternativnih postopkov v zvezi s hrano namesto dostav pomoči v hrani [4], Uredbo Sveta (EGS) št. 2507/88 z dne 4. avgusta 1988 o izvedbi programov skladiščenja in sistemih zgodnjega opozarjanja [5], Uredbo Sveta (EGS) št. 2508/88 z dne 4. avgusta 1988 o izvedbi aktivnosti sofinanciranja nakupa prehrambenih proizvodov ali semen s strani mednarodnih organov ali nevladnih organizacij [6] in Uredbo Sveta (EGS) št. 1420/87 z dne 21. maja 1987 o določitvi postopkov za izvedbo Uredbe (EGS) št. 3972/86 o pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani [7],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Cilji in splošne smernice za pomoč v hrani in aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano

Člen 1

1. Skupnost – v okviru svoje politike sodelovanja z državami v razvoju in zaradi ustrezne reakcije na negotove razmere glede hrane, ki izhajajo iz resnih pomanjkanj hrane ali prehrambenih kriz – izvede aktivnosti pomoči v hrani in aktivnosti v podporo varni preskrbi s hrano v državah v razvoju.

Aktivnosti pomoči v hrani humanitarne narave se izvedejo po pravilih za humanitarno pomoč in ne sodijo v področje uporabe te uredbe. V primeru resne krize se vsi instrumenti politike pomoči Skupnosti izvedejo ob tesnem usklajevanju zaradi koristi zadevnega prebivalstva.

2. Aktivnosti na podlagi te uredbe se ocenijo po analizi zaželenosti in učinkovitosti tega instrumenta v primerjavi z drugimi sredstvi posredovanja, ki so na razpolago v okviru pomoči Skupnosti in ki bi lahko imela vpliv na varnost preskrbe s hrano in pomoč v hrani – ter ob usklajevanju s temi sredstvi.

Komisija zagotovi, da se aktivnosti na podlagi te uredbe ocenijo ob tesnem usklajevanju z drugimi donatorji, ki posredujejo.

3. Cilji aktivnosti pomoči v hrani in aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano iz odstavka 1 so zlasti:

- krepiti varnost preskrbe s hrano z namenom zmanjševati revščino, pomagati prebivalstvu držav in regij pri razvoju na ravni gospodinjstev ter lokalni, nacionalni in regionalni ravni,

- zvišati prehrambene standarde prebivalstva, ki prejema pomoč, in pomagati pri doseganju uravnovešene prehrane,

- upoštevati skrb za zagotovitev oskrbe prebivalstva s pitno vodo,

- pospeševati javno razpoložljivost in dostopnost do živil,

- prispevati k uravnovešenemu gospodarskemu in socialnemu razvoju držav prejemnic na podeželju in v urbanem okolju ob upoštevanju vlog žensk in moških v organizaciji gospodinjstev ter v družbeni strukturi; končni cilj aktivnosti pomoči Skupnosti je pripraviti prejemnice, da postanejo nosilke svojega lastnega razvoja,

- podpirati prizadevanja držav prejemnic za izboljšanje svoje lastne proizvodnje hrane na regionalni, nacionalni in lokalni ravni ter na ravni družine,

- zmanjšati njihovo odvisnosti od pomoči v hrani,

- spodbujati jih k neodvisnosti glede hrane bodisi s povečanjem proizvodnje ali s krepitvijo in povečevanjem kupne moči,

- prispevati k pobudam za boj proti revščini, katerih cilj je razvoj.

4. Pomoč Skupnosti je, čim bolj temeljito, vključena, v razvojne politike, zlasti tiste glede kmetijstva in kmetijskih pridelkov, ter v prehrambene strategije zadevnih držav. Pomoč skupnosti podpira politike držav prejemnic glede revščine, prehrane, obnovitve zdravstvenega varstva, varovanja okolja in obnove, s posebnim poudarkom na trajnosti programov, zlasti v razmerah, ki sledijo izrednim. Če se prodaja ali razdeljuje brezplačno, pomoč ne sme biti vzrok neuravnoteženosti lokalnega trga.

NASLOV I

Aktivnosti pomoči v hrani

Člen 2

1. Tako dobavljeni proizvodi kakor tudi druge aktivnosti v okviru pomoči v hrani morajo, kolikor je mogoče, upoštevati prehranjevalne navade prebivalstva, ki prejema pomoč, in ne smejo imeti škodljivega vpliva na državo prejemnico.

Pri izbiri proizvodov se prouči, kako maksimirati količino hrane, da bi jo dobilo največje število ljudi, upoštevaje kakovost proizvodov, da se zagotovi ustrezna kakovost prehrane.

Pri izbiri proizvodov, ki se dobavljajo kot pomoč Skupnosti, in pri postopkih sprostitve ter razdeljevanja te pomoči, se posebno upoštevajo socialni vidiki dostopa do hrane v državah prejemnicah, in zlasti najbolj ranljive skupine ter vloga ženske v organizaciji gospodinjstev.

2. Hrana se razporedi predvsem na osnovi objektivnega ovrednotenja resničnih potreb, ki upravičujejo to pomoč, saj je to edini način za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano skupin, ki nimajo sredstev ali možnosti, da bi odpravili pomanjkanje sami. Zaradi tega je treba proučiti naslednja merila, na da bi izključili druge pomembne preudarke:

- pomanjkanje hrane,

- ukrepe v zvezi s prehrambenimi razmerami, ki upoštevajo človekov razvoj in prehrambene kazalce,

- dohodek na prebivalca in obstoj izjemno revnih skupin prebivalstva,

- socialne kazalce blaginje zadevnega prebivalstva,

- stanja plačilne bilance države prejemnice,

- gospodarskega in družbenega vpliva ter stroškov predlaganega delovanja,

- obstoja dolgoročne politike varne preskrbe s hrano v državi prejemnici.

3. Dodelitev pomoči v hrani je po potrebi odvisna od izvedbe kratkoročnih, večletnih razvojnih projektov, sektorskih aktivnosti ali razvojnih programov in predvsem tistih, ki pospešujejo trajnostno proizvodnjo hrane ter varnost preskrbe s hrano v državah prejemnicah v okviru prehrambene politike in strategije. Če je to primerno, ima ta pomoč lahko obliko prispevka k izvedbi teh projektov, aktivnosti ali programov. Kjer je pomoč Skupnosti namenjena prodaji, se mora to dopolnjevanje zagotoviti z uporabo partnerskih skladov za namene, glede katerih sta se bodisi dogovorili Skupnost in država prejemnica bodisi ustanova ali nevladna organizacija, ki prejema pomoč. Kjer se pomoč v hrani zagotovi kot podpora večletnemu razvojnemu programu, se le-ta lahko dobavlja na večletni osnovi, povezani z zadevnim programom. Poleg razdelitve osnovnih živil, se pomoč lahko uporabi za dobavo semena, gnojila, orodja, drugih priprav in dobrin, ustvarjanje rezerv, tehnično in finančno pomoč ter za programe ozaveščanja in usposabljanja.

4. Glavna sestavina programov varne preskrbe s hrano je nudenje pomoči v hrani kot podpore prizadevanjem držav prejemnic, da ustvarijo varnostne zaloge, upoštevajoč zlasti zaloge posameznih kmetovalcev in državne rezerve, ob hkratnem ustvarjanju regionalnih rezerv.

5. Partnerski skladi se upravljajo na način, skladen z drugimi instrumenti pomoči Skupnosti.

V primeru držav, ki se strukturno prilagajajo, in v skladu z ustreznimi odločitvami Sveta, so partnerski skladi, ustvarjeni z različnimi instrumenti razvojne pomoči, sestavljeni iz sredstev, ki se morajo upravljati v okviru enotne in usklajene proračunske politike glede programov reform.

V tem okviru se lahko Skupnost preusmeri s partnerskih skladov na splošnejšo porazdelitev, takoj ko se doseže napredek pri izboljšanju učinkovitosti spremljevalnih instrumentov, načrtovanju in izvajanju proračuna ter glede na internalizacijo pregledov javne porabe. Ne glede na zgoraj navedeno se ti skladi upravljajo v skladu s splošnimi postopki za pomoč Skupnosti, predvidenimi za te sklade, in predvsem tako, da pomagajo politikam in programom varne preskrbe s hrano.

NASLOV II

Aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano

Člen 3

Skupnost lahko, če okoliščine to upravičujejo, izvede aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano v državah v razvoju, kjer primanjkuje hrane.

Te aktivnosti lahko izvedejo države prejemnice, Komisija, mednarodne ali regionalne organizacije ali nevladne organizacije.

Namen teh aktivnosti je podpreti, uporabljajoč razpoložljiva sredstva, oblikovanje in izvedbo prehrambene strategije ali druge ukrepe, ki krepijo varnost preskrbe zadevnega prebivalstva s hrano, in jih spodbujati k zmanjševanju njihove odvisnosti od pomoči v hrani, zlasti v primeru držav z nizkimi dohodki, kjer imajo resno pomanjkanje hrane. Aktivnosti morajo pomagati izboljšati življenjsko raven najrevnejših ljudi v zadevnih državah.

Aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano imajo obliko finančne in tehnične pomoči v skladu z merili in postopki iz te uredbe. Ti postopki se načrtujejo in vrednotijo glede na njihovo skladnost in dopolnjevanje s cilji in aktivnostmi, ki se financirajo z drugimi instrumenti razvojne pomoči Skupnosti. Morajo biti del večletnega programa.

Člen 4

Država v razvoju, upravičena do aktivnosti pomoči Skupnosti v hrani po tej uredbi, lahko prejme del ali celotno pomoč v hrani bodisi neposredno ali preko mednarodnih, regionalnih ali nevladnih organizacij, zlasti upoštevajoč trende v proizvodnji, potrošnji in rezervah v tej državi, prehrambene razmere njenih prebivalcev ter pomoč v hrani, ki so jo dodelili drugi donatorji.

Člen 5

Aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano imajo lahko obliko tehnične in finančne pomoči, namenjene v skladu s cilji iz člena 1 izboljšanju trajnostne in dolgoročne varnosti preskrbe s hrano, ob pomoči, med drugim, pri financiranju:

- dobave semen, orodja in priprav, ki so bistveni za pridobivanje prehrambenih živil,

- programov posojil v kmetijstvu, ki so namenjeni predvsem ženskam,

- programov oskrbe prebivalstva s pitno vodo,

- programov skladiščenja na primerni ravni,

- aktivnosti v zvezi s trženjem, prevozom, razdeljevanjem ali predelavo kmetijskih in prehrambenih proizvodov,

- ukrepov v podporo zasebnemu sektorju, katerega cilj je trgovinski razvoj na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni,

- uporabnih raziskav in usposabljanja na terenu,

- projektov za razvoj proizvodnje prehrambenih živil, ki varujejo okolje,

- spremljajočih aktivnosti, aktivnosti ozaveščanja, tehnične pomoči in usposabljanja na terenu, zlasti tistih, namenjenih ženskam in organizacijam proizvajalcev ter delavcem v kmetijstvu,

- ukrepov podpore, namenjenih ženskam in organizacijam proizvajalcev,

- projektov za proizvodnjo gnojil iz surovin in baznih materialov iz države prejemnice,

- programov v podporo lokalnim strukturam varne preskrbe s hrano, vključujoč programe usposabljanja na terenu.

NASLOV III

Sistemi zgodnjega opozarjanja in programi skladiščenja

Člen 6

Skupnost lahko ponudi podporo obstoječim nacionalnim sistemom zgodnjega opozarjanja in pomaga krepiti obstoječe mednarodne sisteme zgodnjega opozarjanja, ki so povezani s prehrambenimi razmerami v državah v razvoju, ter lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih vzpostavi te sisteme v skladu s členom 27. Lahko tudi krije stroške izvedbe programov skladiščenja v teh državah, da bi pomagala aktivnostim pomoči v hrani po tej uredbi ali primerljivim ukrepom, ki jih sprejmejo države članice, mednarodne ali regionalne organizacije ali nevladne organizacije.

Te aktivnosti bi morale biti skladne z drugimi instrumenti Skupnosti za razvojno pomoč – vključno z uporabo partnerskih skladov, ustvarjenih s prodajo pomoči v hrani– ter združljive z razvojno politiko Skupnosti.

Namen teh aktivnosti je krepitev varnosti preskrbe s hrano v državah prejemnicah. Pomagati morajo izboljšati življenjske razmere najrevnejših skupin prebivalstva v zadevnih državah in morajo biti v skladu z njihovimi razvojnimi cilji, zlasti s politiko glede prehrambenih živil.

Sodelovanje Skupnosti pri teh aktivnostih ima obliko finančne in/ali tehnične pomoči v skladu z merili in postopki iz te uredbe.

Aktivnosti, ki dobivajo pomoč Skupnosti, se ovrednotijo glede na obstoječe programe in na način, skladen s temi programi, ki jih upravljajo specializirane mednarodne organizacije.

Člen 7

Podpora Skupnosti programom skladiščenja in sistemom zgodnjega opozarjanja se lahko na zahtevo dodeli mednarodnim ali regionalnim organizacijam ali nevladnim organizacijam v zvezi z aktivnostmi, katerih namen je pomagati državam v razvoju, ki so upravičene do pomoči Skupnosti ali držav članic v hrani.

Člen 8

Pomoč Skupnosti se lahko uporabi pri financiranju naslednjih ukrepov v zvezi s:

- sistemi zgodnjega opozarjanja in sistemi za zbiranje podatkov o trendih glede letin, zalog in trgov, glede prehrambenih razmer v gospodinjstvih in ranljivosti prebivalcev, katerih namen je izboljšanje razumevanja prehrambenih razmer v zadevnih državah,

- aktivnostmi, katerih namen je izboljšanje sistemov skladiščenja zaradi zmanjšanja izgub ali zagotavljanja zadostnih skladiščnih zmogljivosti za primer izrednih razmer. Te aktivnosti lahko vključujejo izgradnjo infrastrukture, zlasti objektov in naprav za polnjenje v vreče, razkladanje, dezinfekcijo, obdelovanje in skladiščenje, ki so potrebni pri ravnanju s prehrambenimi proizvodi v teh državah in katerih namen je podpreti aktivnosti pomoči v hrani ali aktivnosti varne preskrbe s hrano,

- predhodnimi študijami in programi usposabljanja v zvezi z zgoraj navedenimi aktivnostmi.

POGLAVJE II

Izvedbeni postopki za pomoč v hrani in skladiščenje ter postopki zgodnjega opozarjanja v podporo varnosti preskrbe s hrano

Člen 9

1. Države in organizacije, ki so upravičene do pomoči Skupnosti iz te uredbe, so na seznamu v Prilogi. V tej zvezi se prednost daje najrevnejšim skupinam prebivalstva in državam z nizkimi dohodki, kjer imajo resno pomanjkanje hrane.

Svet lahko na predlog Komisije spremeni ta seznam s kvalificirano večino.

2. Nepridobitne nevladne organizacije (NVO), ki so upravičene do neposrednega ali posrednega financiranje Skupnosti v zvezi z izvedbo aktivnosti po tej uredbi, morajo izpolnjevati naslednja merila:

(a) če so evropske nevladne organizacije, morajo biti avtonomne organizacije v državi članici Evropske skupnosti po zakonodaji te države članice;

(b) svoj sedež morajo imeti v državi članici Skupnosti, državi prejemnici ali, izjemoma in v primeru mednarodnih NVO v tretji državi. Ta sedež mora biti dejansko središče sprejemanja odločitev v zvezi z vsemi sofinanciranimi aktivnostmi;

(c) pokažejo, da lahko uspešno izvedejo aktivnosti pomoči v hrani; zlasti:

- s svojimi upravnimi zmožnostmi in zmožnostmi finančnega poslovanja,

- s svojimi tehničnimi in logističnimi zmožnostmi za izvedbo predlagane aktivnosti,

- z rezultati aktivnosti, ki so jih zadevne NVO izvedle ob financiranju Skupnosti ali držav članic,

- s svojimi izkušnjami na področju pomoči v hrani in varnosti preskrbe s hrano,

- s svojo prisotnostjo v državi prejemnici in svojim poznavanjem te države ali držav v razvoju;

(d) obvežejo se, da bodo izpolnjevali pogoje, ki jih določi Komisija za dodeljevanje pomoči v hrani.

Člen 10

1. Skupnost lahko pomaga pri financiranju aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano iz naslovov I, II in III (Poglavja I in II), ki jih izvajajo država prejemnica, Komisija, mednarodne ali regionalne organizacije ali nevladne organizacije.

2. Sofinanciranja se lahko izvede na zahtevo držav prejemnic, mednarodnih ali regionalnih organizacij ali nevladnih organizacij, če kaže, da je to najprimernejši način povečevanja varnosti preskrbe s hrano skupin, ki same nimajo niti možnosti niti sredstev, da bi se same spopadle s pomanjkanjem hrane.

3. Pri načrtovanju aktivnosti Skupnosti iz naslovov I, II in III bo Komisija posebno pozorna na:

- prizadevanje za trajnostni vpliv in gospodarsko izvedljivost v načrtu projekta,

- jasno opredelitev in spremljanje ciljev ter pokazateljev doseženega.

Člen 11

1. Proizvodi se sprostijo na trgu Skupnosti, v državi prejemnici ali v eni izmed držav v razvoju (s seznama v Prilogi), ki so, če je mogoče, v isti geografski regiji kakor država prejemnica.

2. Izjemoma se lahko proizvodi sprostijo na trgu države, ki ni predvidena v odstavku 1 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 27:

- če predpisana vrsta ali kakovost proizvodov ni na voljo na trgu Skupnosti ali katere koli navedene države v razvoju,

- če pride do resnega pomanjkanja hrane, kadar je verjetno, da bodo ti nakupi povečali uspešnost aktivnosti pomoči.

3. Prehrambeni proizvodi, ki so na voljo na notranjem trgu, se lahko sprostijo na trgu države v razvoju, če je gospodarska učinkovitost te sprostitve primerljiva s sprostitvijo proizvodov na evropskem trgu.

4. Če se hrana kupuje v državi prejemnici ali v državi v razvoju, se morajo sprejeti ukrepi, ki zagotovijo, da ti nakupi ne ogrožajo niti uravnoteženosti trga zadevne države ali katere koli druge države v razvoju v isti regiji niti ne vplivajo škodljivo na oskrbo njihovih prebivalcev s hrano. Ti nakupi so, kolikor je temeljito mogoče, vključeni v izvajanje razvojne politike Skupnosti do teh držav, zlasti glede spodbujanja varnosti preskrbe s hrano v zadevni državi ali na regionalni ravni.

Člen 12

Če je država prejemnica delno ali v celoti liberalizirala uvoz hrane, mora biti sprostitev pomoči Skupnosti skladna s politiko te države in ne sme izkrivljati razmer na trgu.

Prispevek Skupnosti ima lahko v teh primerih obliko deviznih sredstev, ki se dajo na voljo zasebnim izvajalcem v zadevni državi, pod pogojem, da je aktivnost del socialne in gospodarske politike ter kmetijske politike, katerih namen je zmanjševati revščino (vključujoč strategijo uvoza osnovnih živil). Od prejemnikov se zahteva, da dokažejo, da so primerno uporabili sredstva, ki so jih dobili na razpolago. Zaradi zagotovitve dopolnjevanja aktivnosti se daje prednost malim in srednje velikim zasebnim izvajalcem. Kolikor ji pooblastila za izvedbo aktivnosti dopuščajo, lahko Komisija sprejme ukrepe pozitivne diskriminacije v korist malih in srednje velikih zasebnih izvajalcev.

Ta pomoč se ureja po načelih iz člena 11.

Člen 13

1. Skupnost lahko krije stroške, povezane s prevozom pomoči v hrani.

2. Če Komisija meni, da bi Skupnost morala kriti stroške, povezane z prevozom pomoči v hrani znotraj države, upošteva naslednja splošna merila:

- resnost pomanjkanja hrane,

- dostavo pomoči v hrani državam z nizkimi dohodki, kjer imajo resno pomanjkanje hrane,

- ali je pomoč v hrani namenjena mednarodnim ali regionalnim organizacijam ali nevladnim organizacijam iz člena 10,

- potrebo po povečanju učinkovitosti zadevnih aktivnosti pomoči v hrani.

3. Kadar se pomoč v hrani prodaja v državi prejemnici, bi morala Skupnost kriti stroške prevoza znotraj države samo v izjemnih okoliščinah.

4. Skupnost lahko v izjemnih okoliščinah krije tudi stroške zračnega prevoza pomoči v hrani.

Člen 14

Skupnost lahko krije končne stroške razdeljevanja, če se to zahteva zaradi nemotene izvedbe zadevnih aktivnosti pomoči v hrani.

Člen 15

Pomoč Skupnosti ima obliko subvencij. Pomoč lahko obsega zunanje in lokalne stroške izvedbe aktivnosti, ki vključujejo stroške vzdrževanja in poslovanja.

Delovanje iz te uredbe je izvzeto od plačila taks, dajatev in carin.

Vsi partnerski skladi se uporabljajo v skladu s cilji te uredbe in upravljajo v dogovoru s Komisijo. Pristojni organ države prejemnice vodi računovodsko evidenco o zbiranju in uporabi denarnih sredstev ter je obvezen poročati o računovodski evidenci.

Člen 16

Sodelovanje Skupnosti lahko obsega tudi spremljajoče aktivnosti, ki so potrebne za večjo učinkovitost aktivnosti po tej uredbi, in zlasti nadzor, spremljanje in preglede, razdeljevanje in usposabljanje na terenu.

Člen 17

Udeležba na javnih razpisih in drugih postopkih dodeljevanja javnih naročil je pod enakimi pogoji omogočena vsem fizičnim in pravnim osebam v Evropski uniji in državah prejemnicah. Komisija jo lahko razširi na postopke po členu 11(2) tako, da vključijo fizične in pravne osebe v državah, kjer se pomoč sprosti.

Komisija pri izvajanju te uredbe s primernim oglaševanjem jamči za javnost zadevnih aktivnosti. Komisija zagotovi, da se primerno objavijo tudi aktivnosti posredniških organizacij.

Člen 18

Komisija lahko pooblasti zastopnika, ki v njenem imenu sklene sporazume o sofinanciranju.

Člen 19

1. Komisija določi pogoje za razporeditev, sprostitev in izvajanje pomoči po tej uredbi.

2. Pomoč se ne izvede, če država prejemnica, mednarodna organizacija ali nevladna organizacije ne izpolnjujejo teh pogojev.

Člen 20

Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za primerno izvedbo programov in aktivnosti pomoči v hrani ter aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano.

Zaradi tega države članice in Komisija nudijo ena drugi vso potrebno pomoč in si izmenjujejo vse pomembne informacije.

POGLAVJE III

Postopki za izvedbo aktivnosti pomoči v hrani ter postopki zgodnjega opozarjanja in skladiščenja v podporo varnosti preskrbe s hrano

Člen 21

1. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, določi delež Skupnosti v obsegu pomoči v žitu, ki je določena v Konvenciji o pomoči v hrani kot celotni prispevek Skupnosti in držav članic.

2. Komisija usklajuje aktivnosti Skupnosti in držav članic glede dobave žita po Konvenciji o pomoči v hrani ter zagotovi, da je celotni prispevek Skupnosti in njenih držav članic vsaj tako velik kot količina, določena v navedeni konvenciji.

Člen 22

Komisija v skladu s postopkom iz člena 27 in upoštevajoč splošne smernice politike pomoči v hrani:

- pripravi seznam proizvodov, ki se lahko sprostijo kot pomoč,

- določi pravila za sprostitev, spremljanje in ovrednotenje,

- določi delež proizvodov vsake prejemnice v smislu količine in stroškov,

- po potrebi prilagodi dobave med izvajanjem programov.

Člen 23

Sklepe:

- o dodelitvi pomoči v hrani ali določitvi aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano in določitvi pogojev za slednjo,

- o dodelitvi prispevka mednarodnim ali regionalnim organizacijam ali nevladnim organizacijam v zvezi s financiranjem aktivnosti v podporo varnosti preskrbe s hrano,

- o dodelitvi pomoči za program skladiščenja ali sistem zgodnjega opozarjanja

sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 27 ob upoštevanju omejitev iz člena 25.

Člen 24

1. V skladu s sklepi Sveta iz člena 21 in sklepi, sprejetimi po členu 22 Komisija odloča o:

(a) nujnih postopkih ali postopkih v zvezi z resnim pomanjkanjem hrane, če lakota ali neposredna nevarnost pred njo resno ogroža življenja ali zdravje ljudi v državi, ki nimajo niti možnosti niti sredstev, da bi se spopadli s pomanjkanjem hrane. Komisija deluje po posvetovanju z državami članicami ob uporabi najprimernejših sredstev. Državam članicam je dovoljeno v treh delovnih dneh predložiti katero koli pripombo. Če so kakršne koli pripombe, odbor iz člena 26 pregleda zadevno vprašanje na svoji naslednji seji;

(b) pogojih, ki urejajo dobavo in izvedbo pomoči, zlasti o:

- splošnih pogojih, ki se uporabljajo za prejemnice,

- začetku postopkov, ki urejajo sprostitev, dobavo proizvodov in izvedbo drugih ukrepov, ter o sklenitvi zadevnih pogodb.

2. Za namene odstavka 1(a) ima Komisija pravico sprejeti vse potrebne ukrepe za pospešitev dobav pomoči v hrani.

Obseg dodeljene pomoči je v danem primeru omejen na količino, ki jo potrebuje prizadeto prebivalstvo za obvladovanje razmer med obdobjem, ki običajno ni daljše kakor šest mesecev.

Komisija zagotovi, da se v vseh fazah daje prednost sprostitvi pomoči v hrani v zvezi z aktivnostmi iz odstavka 1(a) in (b).

Člen 25

Sklepi o aktivnostih, katerih financiranje po tej uredbi presega 2 milijona ekujev, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 27.

Člen 26

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost preskrbe s hrano in pomoč v hrani, v nadaljnjem besedilu "Odbor", ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Odbor pretehta dolgoročne posledice vsakega predloga za dodelitev denarnih sredstev za varnost preskrbe s hrano na ravni gospodinjstev ter na lokalni, nacionalni in regionalni ravni v državah prejemnicah, upoštevajoč načela iz člena 1. Odbor tudi analizira in spremlja politike varnosti preskrbe s hrano, ki koristijo pomoč Skupnosti, ter pregleda predloge za skupne pobude.

3. Odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 27

Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi njegov predsednik v skladu z nujnostjo zadeve, za katero gre. Mnenje se sprejme z večino, določeno v drugem odstavku člena 148(2). Pogodbe, ki je potrebna za sprejetje ukrepov Sveta na predlog Komisije. Pri glasovanju v odboru se glasovi predstavnikov držav članic ponderirajo na način, ki je določen v navedenem členu. Predsednik nima glasovalne pravice.

Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo takoj veljati. Toda, če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija nemudoma sporoči Svetu. V tem primeru lahko Komisija preloži uporabo ukrepov, ki jih je sprejela, za dva meseca od datuma tega sporočila.

Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačen sklep v roku iz prejšnjega odstavka.

Člen 28

1. Komisija si prizadeva zagotoviti, da so njene lastne aktivnosti, kolikor je mogoče usklajene s tistimi držav članic in z drugimi politikami Evropske unije tako na ravni sprejemanja odločitev kakor tudi na terenu, ter lahko sprejme katero koli primerno pobudo pri prizadevanjih za ta namen, da bi zagotovila uresničevanje načela dopolnjevanja iz Pogodbe in okrepila učinkovitost in usklajenost določb in aktivnosti Skupnosti ter nacionalnih določb in aktivnosti pomoči v hrani v podporo varnosti preskrbe s hrano.

Zato države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih aktivnostih pomoči v hrani in drugih svojih programih za varnost preskrbe s hrano. Komisija, ki deluje v skladu s postopkom iz člena 27, določi, kako se opravi uradno obveščanje o nacionalnih aktivnostih.

2. Komisija zagotovi, da so humanitarne aktivnosti, ki jih izvaja Skupnost, usklajene s tistimi, ki jih izvajajo mednarodne organizacije in ustanove, zlasti tistimi, ki so del sistema Združenih narodov.

3. Komisija si prizadeva izboljšati sodelovanje med Skupnostjo in tretjimi državami donatorkami na področju varnosti preskrbe s hrano.

4. Glede sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami ter med slednjimi in mednarodnimi organizacijami in državami donatorkami poteka redna izmenjava informacij znotraj Odbora.

Člen 29

Odbor lahko pregleda katero koli drugo zadevo v zvezi s pomočjo v hrani in drugimi aktivnostmi po tej uredbi, ki jo pripravi njegov predsednik bodisi na svojo lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

V enem mesecu od sprejetja svojega sklepa Komisija obvesti Odbor o aktivnostih pomoči v hrani ali varnosti preskrbe s hrano in projektih, ki jih je odobril, navajajoč njihov obseg in značilnosti, državo prejemnico in partnerja, ki mu je zaupana izvedba.

Komisija uradno obvesti Odbor o splošnih smernicah za proizvode, ki se sprostijo kot pomoč Skupnosti v hrani.

Člen 30

Komisija redno ocenjuje pomembne aktivnosti pomoči v hrani zaradi ugotovitve, če so doseženi cilji, ki so določeni pri ovrednotenju teh aktivnosti, in zaradi določitve smernic za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih aktivnosti. Komisija v rednih časovnih presledkih obvesti Odbor o ocenjevanju programov.

Države članice in Komisija uradno obvestijo ena drugo, čim prej je mogoče, o rezultatih ocenjevanja in analiz ali študij, ki bi izboljšali učinkovitost pomoči. Odbor analizira to ocenjevanje. Države članice in Skupnost si prizadevajo opraviti skupne ocenjevalne preglede.

Komisija pripravi postopke za razširjanje in notranje ter zunanje sporočanje sklepov o ocenjevalnih pregledih zadevnim službam in organizacijam.

Člen 31

Komisija ob koncu vsakega finančnega leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo navaja rezultate porabe proračuna glede obveznosti in plačil ter projektov in programov, financiranih med letom. Če je mogoče, poročilo vsebuje informacije o denarnih sredstvih, uporabljenih na nacionalni ravni med istim finančnim letom. Če je mogoče, poročilo vsebuje najpomembnejše statistične podatke (po državi prejemnici, nacionalnosti itd.) o pogodbah, dodeljenih za izvedbo projektov in programov.

Poročilo vsebuje tudi razčlenitev izdatkov, pripisanih vsaki vrsti aktivnosti iz členov 2, 5 in 8.

Nazadnje poročilo vsebuje informacije o aktivnostih, opravljenih s partnerskimi skladi, ki so ustvarjeni s pomočjo v hrani.

Člen 32

Uredbe (EGS) št. 3972/86, (EGS) št. 1755/84, (EGS) št. 2507/88, (EGS) št. 2508/88 in (EGS) št. 1420/87 se razveljavijo.

Uredba Komisije (EGS) št. 2200/87 z dne 8. julija 1987 o splošnih pravilih za sprostitev proizvodov v Skupnosti, ki se dobavijo kot pomoč Skupnosti v hrani [8], se še naprej uporablja v obliki prehodnega ukrepa in dokler Komisija sprejme novo uredbo o sprostitvi.

Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupno oceno aktivnosti, financiranih s strani Skupnosti v skladu s to uredbo, skupaj s predlogi glede prihodnosti Uredbe ter po potrebi predlogi za njene spremembe.

Člen 33

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 27. junija 1996

Za Svet

Predsednik

A. Maccanico

[1] UL C 253, 29.9.1995, str. 10.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 1995 (UL C 17, 22.1.1996), Skupno stališče Sveta z dne 29. januarja 1996 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. maja 1996 (UL C 166, 10.6.1996).

[3] UL L 370, 30.12.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 1930/90 (UL L 174, 7.7.1990, str. 6).

[4] UL L 165, 23.6.1984, str. 7.

[5] UL L 220, 11.8.1988, str. 1.

[6] UL L 220, 11.8.1988, str. 4.

[7] UL L 136, 26.5.1987, str. 1.

[8] UL L 204, 25.7.1987, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 790/91 (UL L 81, 25.3.1991, str. 108).

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. DRŽAVE

NRD (najmanj razvite države) | Druge DND (druge države z nizkimi dohodki. BNP dohodek na prebivalca < US $ 675 leta 1992) | DNSD (države z nižjimi srednjimi dohodki. BNP dohodek na prebivalca US $ 676 – US $ 2695 leta 1992) |

AfganistanBangladešBeninButanBocvanaBurkina FasoBurundiKambodžaCape VerdeCentralna afriška republikaČadKomoriDžibutiEkvatorialna GvinejaEtiopijaGambijaGvineja BissauGvinejaHaitiKiribatiLaosLesotoLiberijaMadagaskarMalaviMaldiviMaliMavretanijaMozambikMjanmarNepalNigerRuandaSao Tome in PrincipeSierra LeoneSalomonovi otokiSomalijaSudanTanzanijaTogoTuvaluUgandaVanuatuZahodna SamoaJemenZairZambia | KitajskaEgiptEritrejaGanaGvajanaHondurasIndijaIndonezijaKenijaNikaragvaNigerijaPakistanŠrilankaTadžikistanTimorVietnamZimbabve | AlbanijaAlžirijaAngolaAnguillaArmenijaAzerbajdžanBelizeBolivijaKamerunČileKolumbijaKongoKostarikaSlonokoščena obalaKubaDominikaDominikanska republikaEkvadorSalvadorFidžiGruzijaGrenadaGvatemalaIranIrakJamajkaJordanijaKazahstanKoreja (Demokratična Republika)KirgizistanLibanonMacauMaršalovi otokiMikronezija, Federativne državeMoldavijaMongolijaMarokoNamibijaNiueZasedena ozemlja(Gaza in Zahodni breg)PanamaPapua Nova GvinejaParagvajPeruFilipiniSenegalJužna AfrikaSt HelenaSaint Vincent in GrenadinDržave bivše JugoslavijeSvaziSirijaTajskaTokelauTongaTunizijaTurčijaTurkmenistanOtoki Turks in CaicosUzbekistanWallis in Futuna |

2. ORGANI

WFPICRCIFRCUNHCRUNRWA | FAOUNICEF |

3. NEVLADNE ORGANIZACIJE

Evropske NVO, NVO držav prejemnic ali, izjemoma, mednarodne NVO, specializirane za razvoj.

--------------------------------------------------