31995R3072

Uredba Sveta (ES) št. 3072/95

z dne 22. decembra 1995

o skupni ureditvi trga za riž

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 42 in 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

(1) ker naj nova usmeritev skupne kmetijske politike vodi k boljšemu ravnotežju na trgih in poveča konkurenčnost kmetijstva Skupnosti;

(2) ker mora skupna ureditev trga za riž vključevati skupni sistem cen Skupnosti; ker se ta sistem vzpostavi z določitvijo intervencijske cene za neoluščeni riž, ki velja za celotno Skupnost in po kateri so pristojni uradi obvezani odkupiti ponujeni riž;

(3) ker je v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj Skupnost začela postopno zmanjševati carine, izhajajoče iz tarifikacije prejšnjega sistema dajatev; ker mora zmanjševanje carin spremljati padec cen Skupnosti za ohranjanje konkurenčnosti izdelka Skupnosti; ker je za preprečitev izgube prihodka pridelovalcev, ki je posledica prej opredeljenega znižanja institucionalnih cen, treba uvesti sistem kompenzacijskih plačil za pridelavo, ki se dodeljujejo po hektaru in so namenjena ohranjanju trenutne donosnosti kmetijske kulture, katerih znesek se določi na podlagi predvidenega znižanja cen in kmetijskih pridelkov, ugotovljenih v različnih državah članicah v obdobju, ki se določi kot reprezentativno; ker je za ta namen treba izbrati najvišji rezultat med:

- povprečjem treh let, ki ga dobimo tako, da črtamo leto najvišjega in najnižjega pridelka v obdobju med letoma 1990/91 in 1994/95,

- povprečjem treh let 1992/93, 1993/94 in 1994/95;

(4) ker je nujno treba določiti pogoje v zvezi z zahtevki za kompenzacijska plačila in podrobneje določiti datum plačila pridelovalcem;

(5) ker je zaradi uvedbe tega sistema kompenzacijskih plačil na hektar treba določiti osnovno površino za državo članico proizvajalko; ker je treba pri tej odločitvi upoštevati območje pridelave, obdelano v zadnjem statistično dostopnem letu; ker pa je zaradi suše pri Španiji in Portugalski treba upoštevati zadnje dostopno leto po regijah, razen ko gre za regije, ki jih je prizadela suša, kjer se upošteva zadnje leto pred sušo; ker je za Francosko Gvajano treba določiti osnovno površino v skladu s tisto, ki je predmet dogovorov, predvidenih s členom 3(2) Uredbe (EGS) št. 3763/91 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske čezmorske departmaje [3]; ker takšna odločitev omogoča, da cilji proizvodnje ostanejo skladni z zahtevami trga ter da ustrezajo obveznostim, določenim v okviru Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, ki zadevajo trgovinski izvoz; ker se lahko skladnost z osnovno površino ob prekoračitvi zagotovi z zadostnim zmanjševanjem pomoči, da se pridelovalci odvrnejo od prekoračitve najvišje meje;

(6) ker je za uravnoteženje trga treba vzpostaviti sistem intervencij; ker je intervencijsko obdobje treba omejiti na štiri mesece, da bi ohranili prvotni namen intervencije in preprečili, da bi postala prodajna možnost;

(7) ker naj bi se intervencijska cena določeno število mesecev še naprej povečevala, da bi se med drugim upoštevali stroški skladiščenja in finančne dajatve za skladiščenje riža v Skupnosti ter potreba po zagotovilu, da odstranjevanje zalog ustreza tržnim zahtevam;

(8) ker naj bi obstajalo nadomestilo za proizvodnjo riževega škroba in proizvodov iz njega, kakor velja za nadomestila, določena za proizvode iz člena 7 Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita [4], ki jim je konkurenčen;

(9) ker vzpostavitev enotnega trga Skupnosti za riž zahteva uvedbo enotnega trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti; ker trgovinski sistem, ki poleg intervencijskih ukrepov vključuje uvozne dajatve in izvozna nadomestila, načeloma stabilizira trg Skupnosti; ker trgovinski sistem temelji na obveznostih, sprejetih na večstranskih trgovinskih pogajanjih v okviru urugvajskega kroga; ker se nekatere vrste riža na različnih stopnjah predelave določajo po oznakah KN, kar posebno velja za riž sorte indica in japonica; ker lahko možnost, da izvajalci izvedo za višino dajatev pred prispetjem zadevne pošiljke, olajša izvajanje mednarodnih sporazumov;

(10) ker je za stalen nadzor tržnih gibanj treba predvideti izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj, kar spremlja določitev varščine, ki zagotavlja, da se dejansko opravijo posli, za katere se dovoljenja zaprosijo;

(11) ker se, zato da se izognemo ali odpravimo škodljive učinke na trg Skupnosti, ki so lahko posledica uvoza določenih izdelkov, za uvoz enega ali več takšnih izdelkov plačajo dodatne carine, če ustrezajo nekaterim pogojem; ker je zato treba uvesti tovrstno določbo;

(12) ker je treba Komisiji dati odgovornost za odpiranje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov;

(13) ker bo možnost odobrenega nadomestila pri izvozu v tretje države, ki ustreza razliki med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu, verjetno obvarovala delež Skupnosti pri mednarodni trgovini z rižem v mejah, določenih z zavezami Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj; ker je ta možnost omejena glede količin in vrednosti;

(14) ker se upoštevanje omejitev po vrednosti lahko zagotovi takrat, ko so nadomestila določena, in z nadzorom plačil v skladu s pravili Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada; ker je mogoče nadzor olajšati z obvezno vnaprejšnjo določitvijo izvoznih nadomestil in pri diferencialnih nadomestilih z možnostjo spremembe določene destinacije znotraj geografskega območja, za katero se uporabljajo enake višine nadomestila; ker se ob spremembi destinacije lahko izplača nadomestilo, ki velja za dejansko destinacijo, vendar največ do višine, ki velja za prejšnjo destinacijo;

(15) ker zagotavljanje skladnosti z omejitvijo količin zahteva uvedbo zanesljivega in učinkovitega sistema nadzora; ker se zaradi tega nadomestila lahko odobrijo samo na podlagi izvoznega dovoljenja; ker se lahko nadomestila odobrijo do razpoložljive višine, ob upoštevanju razmer za vsak proizvod posebej; ker se izjeme pri uporabi tega pravila lahko dovolijo samo za predelane proizvode, ki niso navedeni v Prilogi II k Pogodbi, za katere zgornje meje obsega ne veljajo, in pri dajanju pomoči v hrani, kjer ne veljajo nikakršne omejitve; ker je treba predvideti možnost odstopanja od strogega upoštevanja pravil izvajanja, če je malo verjetno, da bi izvoz, za katerega se odobravajo nadomestila, presegel določene zgornje meje obsega; ker se bo nadzor izvoženih količin z nadomestilom v tržnih letih iz zgoraj opredeljenih mednarodnih pogodb izvajal na podlagi izvoznih dovoljenj, ki se izdajo za vsako tržno leto posebej;

(16) ker naj se poleg sistema, opisanega zgoraj, in v obsegu, potrebnem za njegovo pravilno delovanje, uredi uvoz ali izvoz na dodelavo ali, kadar razmere na trgu tako zahtevajo, prepove uporaba takšnih sporazumov;

(17) ker sistem carin omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti; ker pa se mehanizem cen in carin lahko v izjemnih okoliščinah izkaže za pomanjkljivega; ker bi morala Skupnost v primerih, ko se odpravijo pred tem obstoječe ovire za uvoz, nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe, da ne bi trga Skupnosti nezavarovanega izpostavljali motnjam, ki lahko iz tega izhajajo; ker morajo takšni ukrepi upoštevati obveze, sprejete v Urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj;

(18) ker je treba omogočiti sprejetje ukrepov v primerih, ko je trg v Skupnosti moten ali bi lahko bil moten tako, da bi to ogrozilo doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe kot posledice uvoza ali izvoza;

(19) ker zmanjšanje skupnih cen od začetka veljavnosti te uredbe lahko povzroči motnje na notranjem trgu; ker je treba posledično poskrbeti za možnost, da Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za preprečitev takšnih motenj;

(20) ker se ob upoštevanju razvoja skupnega trga z rižem države članice in Komisija medsebojno oskrbujejo s podatki, potrebnimi za uporabo te uredbe; ker je takšna izmenjava podatkov še zlasti nujna v primeru mednarodnih obveznosti;

(21) ker bi dodeljevanje nekaterih pomoči ogrozilo dokončno oblikovanje skupnega trga, ki temelji na skupnem sistemu cen; ker je torej treba določila Pogodbe, ki dovoljujejo ocenitev pomoči držav članic in prepoved tistih, ki so nezdružljive s skupnim trgom, prilagoditi za uporabo v skupni ureditvi trga za riž;

(22) ker se za lažje izvajanje prej navedenih določb določi postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Upravljalnega odbora za žita;

(23) ker mora skupna ureditev trga za riž hkrati ustrezno upoštevati cilje iz členov 39 in 110 Pogodbe;

(24) ker izdatke držav članic v okviru obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financira Skupnost v skladu s členoma 2 in 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 [5] o financiranju skupne kmetijske politike;

(25) ker je bila skupna ureditev trga za riž iz Uredbe (EGS) št. 1418/76 [6] večkrat spremenjena; ker je zaradi števila, kompleksnosti in razpršenosti po več Uradnih listih ta besedila težko uporabljati, s tem pa jim primanjkuje jasnosti, ki mora biti osnovna značilnost vse zakonodaje; ker je zato treba pripraviti prečiščeno besedilo nove uredbe, prej navedeno Uredbo (EGS) št. 1418/76 pa razveljaviti; ker je treba razveljaviti mnoge uredbe Sveta, ki izhajajo iz osnovne uredbe in nimajo več nobene pravne osnove;

(26) ker je nadzor zaradi sheme kompenzacijskih plačil nujen; ker je treba za zagotovitev učinkovitega nadzora to shemo pomoči vnesti v integrirani upravni in kontrolni sistem, določen z Uredbo (EGS) št. 3508/92 [7],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Skupna ureditev trga za riž zajema cenovni in trgovinski sistem in pokriva naslednje proizvode:

Oznaka KN | Poimenovanje |

| Riž v lupini (neoluščen ali neobdelan) |

100620 | Oluščeni (rjav) riž |

100630 | Manj brušeni riž ali brušeni riž bodisi poliran ali glaziran ali ne |

| Lomljeni riž |

| Riževa moka |

11031400 | Grobi zdrob in zdrob iz riža |

11032950 | Riževe kroglice |

11041991 | Riževi kosmiči |

11081910 | Rižev škrob |

2. Za namen te uredbe so izrazi "neoluščeni riž", "oluščeni riž", "manj brušeni riž", "brušeni riž", "okroglozrnati riž", "srednjezrnati riž", "dolgozrnati riž" in "lomljeni riž" opredeljeni v Prilogi A.

NASLOV I

CENE

Člen 2

Tržno leto se za vse izdelke iz člena 1 začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednjega leta.

Člen 3

1. Intervencijska cena neoluščenega riža znaša:

- 351,00 ekuja/t za tržno leto 1996/97,

- 333,45 ekuja/t za tržno leto 1997/98,

- 315,90 ekuja/t za tržno leto 1998/99,

- 298,35 ekuja/t za tržno leto 1999/2000 in naslednja tržna leta.

Intervencijska cena se določi za standardno kakovost, ki jo Svet določi s kvalificirano večino na predlog Komisije.

2. Intervencijska cena se povečuje mesečno skozi vse štiri mesece, kakor to določa člen 4(1). Tako dobljena cena za mesec julij velja do 31. avgusta. Mesečna povečanja cen se določijo v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe.

3. Intervencijska cena se nanaša na stopnjo prodaje na debelo, ob dostavi v skladišče, pred raztovarjanjem. Uporablja se v vseh intervencijskih centrih, določenih v skladu s členom 8.

Člen 4

1. V obdobju od 1. aprila do 31. julija intervencijske agencije odkupujejo ponujene količine neoluščenega riža ob pogoju, da so ponudbe skladne z nekaterimi pogoji, še zlasti glede količine in kakovosti.

2. Če se kakovost ponujenega neoluščenega riža razlikuje od standardne kakovosti, za katero se določi intervencijska cena, se intervencijska cena prilagodi s povečanjem ali zniževanjem cen. Da bi zagotovili proizvodnjo nekaterih sort, se lahko določi povečanje ali znižanje intervencijske cene.

3. Pod pogoji, ki se določijo, intervencijske agencije ponudijo neoluščeni riž, odkupljen v skladu z odstavkom 1, v prodajo, izvoz v tretje države ali za dobavo na notranjem trgu.

Člen 5

Lahko se sprejmejo posebni ukrepi za:

- preprečevanje široke uporabe člena 4 v nekaterih regijah Skupnosti;

- kompenzacijo primanjkljaja neoluščenega riža zaradi naravnih nesreč.

Člen 6

1. Pridelovalci riža v Skupnosti lahko zahtevajo kompenzacijsko plačilo pod pogoji iz tega člena in v skladu s podrobnimi pravili, ki bodo določena.

2. Kompenzacijsko plačilo se določi na hektar zemljišča, na katerem je posejan riž, in se razlikuje po državah članicah.

3. Zneski kompenzacijskega plačila so naslednji:

ekujev/ha | 1997/98 | 1998/99 | 1999/2000 |

Španija | 111,44 | 222,89 | 334,33 |

Francija

–matična država | 96,35 | 192,70 | 289,05 |

–Gvajana | 131,80 | 263,60 | 395,40 |

Grčija | 131,27 | 262,55 | 393,82 |

Italija | 106,00 | 212,00 | 318,01 |

Portugalska | 106,18 | 212,36 | 318,53 |

Da bi dosegli boljšo orientacijo glede proizvodnje, se zneski kompenzacijskih plačil lahko razlikujejo s povečevanjem in zniževanjem cen, kar je odvisno od sorte.

Kompenzacijsko plačilo se izplačuje od 16. oktobra do 31. decembra po začetku obravnavanega tržnega leta.

4. Za vsako državo članico pridelovalko se določi nacionalna osnovna površina. Za Francijo se določita dve osnovni območji, prvo za območje matične države in drugo za Gvajano. Osnovne površine so naslednje:

Španija: | 104973 ha |

Francija:

—območje matične države: | 24500 ha |

—Gvajana: | 5500 ha |

Grčija: | 24891 ha |

Italija: | 239259 ha |

Portugalska: | 34000 ha |

5. Kjer površine, posejane z rižem, v določenem letu presežejo eno od osnovnih površin iz člena 4, velja znižani znesek kompenzacijskega plačila za vse pridelovalce na zadevnem osnovnem območju v istem proizvodnem letu, in sicer za:

- trikratno stopnjo presežka, če ta znaša manj kakor 1 %,

- štirikratno stopnjo presežka, če je ta enak ali večji kakor 1 %, a manjši kakor 3 %,

- petkratno stopnjo presežka, če je ta enak ali večji kakor 3 %, a manjši kakor 5 %,

- šestkratno stopnjo presežka, če je ta enak ali večji kakor 5 %.

Komisija določi obseg znižanja cen, ki velja v skladu s postopkom iz člena 22 te uredbe.

Države članice za vsako osnovno površino priskrbijo Komisiji podrobne podatke, razčlenjene po sorti, o površinah, pridelku in proizvodnji ter zalogah pri pridelovalcih in predelovalcih. Takšni podatki morajo temeljiti na sistemu, ki vključuje obvezno prijavo pridelovalcev in predelovalcev, ki ga vzpostavi, vodi in spremlja država članica.

Člen 7

1. Pod pogoji, ki bodo določeni, se lahko dodeli proizvodno nadomestilo za škrob in nekatere proizvode, pridobljene iz riža in lomljenega riža, ki se uporabljajo pri izdelovanju nekaterih proizvodov.

2. Nadomestilo iz odstavka 1 bo periodično določeno.

Člen 8

Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22, natančneje:

(a) seznam intervencijskih centrov, določen v členu 3(3). Seznam sprejmejo posamezne države članice na podlagi dogovora in vključuje zlasti intervencijske centre z območij s preseženo proizvodnjo, ki imajo zadostno število objektov in tehnične opreme ter dobro infrastrukturo glede prevoznih sredstev.

(b) podrobna pravila za uporabo člena 4. Obsegala bodo zlasti naslednje:

- najnižjo kakovost in količino za intervencijo,

- povečevanja in zniževanja cen, ki ustrezajo intervenciji,

- postopke in pogoje za intervencijski odkup pri intervencijskih agencijah in vse druge določbe, ki se nanašajo na intervencijo,

- postopke in pogoje odprodaje pri intervencijskih agencijah,

(c) vrsta in izvajanje ukrepov, določenih v členu 5;

(d) podrobna pravila za uporabo člena 6 ter povečevanje in zniževanje cen, ki ustreza kompenzacijskemu plačilu;

(e) podrobna pravila za uporabo člena 7 in določitev višine kompenzacije ter sestavljanje seznama proizvodov, predvidenih v tem členu.

NASLOV II

TRGOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 9

1. Pri uvozu v Skupnost ali izvozu iz Skupnosti katerih koli proizvodov iz člena 1 je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.

Dovoljenja izdajo države članice vsakemu prosilcu, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v sprejete ukrepe za uporabo členov 13 in 14.

Uvozna in izvozna dovoljenja so veljavna na celotnem območju Skupnosti. Za izdajo dovoljenja je treba vplačati varščino, ki zagotavlja, da se uvoz ali izvoz opravi v času veljavnosti dovoljenja; razen v primeru višje sile se varščina zaseže deloma ali v celoti, kadar se uvoz ali izvoz v tem času ne opravi ali opravi samo delno.

2. Rok veljavnosti dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22.

Člen 10

1. Subvencija se lahko določi za pošiljke proizvodov iz oznake KN 1006 (razen oznake 10061010), ki prihajajo iz držav članic in so pod pogoji iz člena 9(2) Pogodbe namenjene za porabo v francoskem čezmorskem departmaju Reunion.

Ta subvencija se ob upoštevanju potreb trga na Reunionu določi na podlagi razlike med izračuni ali cenami ustreznih proizvodov na svetovnem trgu in izračuni ali cenami teh proizvodov na trgu Skupnosti ter po potrebi cen teh proizvodov na Reunionu.

Subvencija se odobri na podlagi zahtevka zainteresirane pogodbenice. Kjer je to ustrezno, se lahko subvencija določi z razpisom. Postopek razpisa se mora nanašati na višino subvencije.

Subvencija se določi periodično v skladu s postopkom iz člena 22. Subvencijo pa lahko Komisija po potrebi spremeni v vmesnem obdobju na zahtevo države članice ali na lastno pobudo.

2. Za subvencije iz odstavka 1 se uporabljajo predpisi za financiranje skupne kmetijske politike.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22.

Člen 11

1. Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se za proizvode iz člena 1 uporabljajo carinske stopnje iz skupne carinske tarife.

2. Brez poseganja v odstavek 1 pa je uvozna dajatev za:

(a) oluščeni riž iz oznake KN 100620 enaka intervencijski ceni, ki velja za uvoz, povečana za:

- 80 % pri oluščenem rižu iz oznak KN 10062017 in 10062098,

- 88 % pri oluščenem rižu iz vseh oznak KN razen 10062017 in 10062098,

minus uvozna cena, in

(b) dobro brušeni riž, ki spada pod oznako KN 100630, enaka intervencijski ceni v času uvoza, plus izračunanemu odstotku in minus uvozna cena.

Vendar pa ta dajatev ne sme biti višja od carinske stopnje iz skupne carinske tarife.

Odstotek iz (b) se izračuna s prilagoditvijo ustreznega odstotka iz (a) glede na pretvorbeni količnik, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov, nato pa se doda znesek za zaščito gospodarske panoge.

3. Brez poseganja v odstavek 1:

(a) ni nikakršnih dajatev za uvoz proizvodov iz oznak KN 100610, 100620 ali 10064000 v francoski čezmorski departma Reunion, ki so namenjeni za porabo tam;

(b) se dajatve na uvoz proizvodov iz oznake KN 100630 v francoski čezmorski departma Reunion, ki so namenjeni za porabo tam, pomnožijo s koeficientom 0,30.

4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22. Taka podrobna pravila zlasti:

- določajo pretvorbene količnike za riž na različnih stopnjah predelave, stroške predelave in vrednost stranskih proizvodov iz odstavka 2,

- določajo znesek za zaščito gospodarske panoge in vključujejo potrebne predpise za določanje in izračun uvoznih cen ter za preverjanje njihove verodostojnosti,

- v posebnih primerih, kjer je to ustrezno, vključujejo možnost, da izvajalci zvedo za višino dajatev pred prispetjem zadevne pošiljke.

Člen 12

1. Da bi odpravili ali preprečili škodljive učinke na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih proizvodov iz člena 1, se lahko brez poseganja v člen 11(2) za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po predpisani stopnji dajatev iz člena 11 uvede dodatna uvozna dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v skladu s členom 228 Pogodbe v okviru Urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, razen če je malo verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu v Skupnosti ali pa bi bili učinki nesorazmerni namenu.

2. Sprožitvene cene, pri katerih se lahko uvede dodatna dajatev, so cene, ki jih Skupnost sporoči Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki morajo biti presežene, da se lahko uvedejo dodatne uvozne dajatve, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem se pokažejo ali bi se lahko pokazali škodljivi učinki iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki se upoštevajo za odmero dodatnih uvoznih dajatev, se določijo na podlagi uvoznih cen CIF za zadevno pošiljko.

Uvozne cene cif se za ta namen določijo na podlagi reprezentativnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom iz člena 22. Takšna podrobna pravila se nanašajo zlasti na:

(a) proizvode, za katere se lahko uporabljajo dodatne uvozne dajatve v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu in posebne določbe, ki veljajo za proizvode iz člena 11(2) ob posebnem upoštevanju določb za določanje uvoznih cen, ki se upoštevajo za dodatne uvozne dajatve;

(b) določanje reprezentativnih cen in drugih meril, ki so potrebna za uporabo odstavka 1 v skladu s členom 5 navedenega sporazuma.

Člen 13

1. Do obsega, ki je potreben, da se omogoči izvoz proizvodov iz člena 1 brez nadaljnje predelave ali v obliki blaga iz Priloge B na podlagi izračunov ali cen za te proizvode na svetovnem trgu in v okviru omejitev, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe, se lahko razlika med temi izračuni ali cenami in cenami v Skupnosti krije z izvoznimi nadomestili.

Izvozna nadomestila za proizvode iz člena 1 v obliki blaga iz Priloge B ne smejo biti višja od nadomestil za takšne proizvode, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave.

2. Metoda, sprejeta za razdeljevanje kontingentov, ki se lahko izvažajo z nadomestili, je metoda, ki:

(a) je najprimernejša glede na vrsto proizvoda in razmere na zadevnem trgu, ki omogoča najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih virov ob upoštevanju učinkovitosti in strukture izvoza iz Skupnosti, ne da bi pri tem povzročala diskriminacijo med velikimi in malimi izvozniki;

(b) glede na zahteve upravnih postopkov izvoznikom povzroča najmanj upravnih ovir;

(c) preprečuje vsakršno diskriminacijo med temi izvajalci.

3. Nadomestila so enaka za celotno Skupnost. Lahko se spreminjajo glede na destinacijo, če položaj na svetovnem trgu ali posebne razmere na nekaterih trgih to zahtevajo.

Nadomestilo se določi v skladu s postopkom iz člena 22. Nadomestila se lahko določijo:

(a) v rednih časovnih presledkih,

(b) za proizvode, za katere je bil takšen postopek določen v preteklosti, z razpisom.

Nadomestila, določena v rednih časovnih razmikih, lahko Komisija po potrebi spremeni v intervencijskem obdobju na prošnjo države članice ali na svojo lastno pobudo.

Nadomestila za proizvode iz člena 1(1) (a) in (b), ki se določajo v rednih časovnih presledkih, se določajo najmanj enkrat mesečno.

4. Nadomestila se določijo ob upoštevanju naslednjih postavk:

(a) trenutni položaj in predvidena gibanja:

- cen in ponudbe riža in lomljenega riža na trgu Skupnosti;

- cen riža in lomljenega riža na svetovnem trgu;

(b) cilji skupne ureditve trga za riž, za zagotovitev ravnotežja in naravnega razvoja cen in trgovine na tem trgu;

(c) omejitve, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe;

(d) potrebe preprečevanja motenj na trgu Skupnosti;

(e) gospodarski vidiki predlaganega izvoza.

Pri določanju višine nadomestila je treba zlasti upoštevati potrebo po vzpostavitvi ravnovesja med količino osnovnih kmetijskih proizvodov v Skupnosti, ki se izvažajo v tretje države v obliki predelanih proizvodov, in osnovnih kmetijskih proizvodov iz teh držav, ki se uvažajo v predelavo.

5. Nadomestila za proizvode iz člena 1(1)(a) in (b) se določajo v skladu z naslednjimi posebnimi merili:

(a) cenami teh proizvodov na različnih reprezentativnih izvoznih trgih Skupnosti;

(b) evidentiranimi najbolj ugodnimi izračuni na različnih trgih tretjih držav uvoznic; in

(c) stroški trženja in najbolj ugodnimi prevoznimi stroški s trgov Skupnosti iz (a) v pristanišča ali na druge izvozne točke v Skupnosti za te trge kakor tudi s stroški, ki nastanejo pri dajanju blaga na svetovni trg.

6. Če se nadomestilo določa z razpisom, se takšen razpis nanaša na višino nadomestila.

7. Nadomestilo za proizvode iz člena 1, ki se izvažajo brez nadaljnje predelave, se lahko odobri samo na zahtevku in ob predložitvi ustreznega izvoznega dovoljenja.

8. Nadomestilo, ki velja za izvoz proizvodov iz člena 1, izvažanih brez nadaljnje predelave, je nadomestilo, ki velja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje in, pri diferencialnem nadomestilu, tisto, ki je v veljavi na tisti dan:

(a) za destinacijo iz dovoljenja;

ali

(b) za dejansko destinacijo, če ta ni ista kakor destinacija iz dovoljenja. V tem primeru nadomestilo ne sme biti višje od zneska nadomestila, ki velja za destinacijo iz dovoljenja.

Za preprečevanje zlorab zaradi prožnosti tega odstavka se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

9. Odstavka 7 in 8 se v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93 [8] lahko uporabljata tudi za proizvode iz člena 1, ki se izvažajo v obliki blaga iz Priloge B.

10. V skladu z določbami člena 22 so možna odstopanja od določb odstavkov 7 in 8 pri proizvodih, navedenih v členu 1, za katere se dodelijo nadomestila v okviru ukrepov pomoči za hrano.

11. Razen če ni drugače določeno s postopkom iz člena 22, se nadomestilo za proizvode iz člena 1(1)(a) in (b), določeno v skladu z odstavkom 4, spreminja glede na mesečna povečanja intervencijske cene in, kjer je to ustrezno, glede na spremembe te cene zaradi različne stopnje predelave in uporabe ustreznega pretvorbenega količnika.

V skladu s postopkom iz člena 22 se lahko določi korekcijski znesek. Vendar pa lahko Komisija po potrebi korekcijske zneske spremeni.

Prvi in drugi pododstavek se lahko v celoti ali delno uporabita za proizvode iz člena 1(1)(c) in v členu 1, ki se izvažajo v obliki blaga iz Priloge B. V tem primeru se spremembe iz prvega pododstavka izvajajo z uporabo koeficienta, ki izraža razmerje med količino osnovnega proizvoda in količino tega proizvoda v predelanem proizvodu, ki se izvaža, ali ki je bil porabljen v izvoženem blagu.

12. Nadomestilo za proizvode iz člena 1(a) in (b) se izplača ob predložitvi dokazila:

- pri neoluščenem rižu in oluščenem rižu, da so proizvodi po poreklu iz Skupnosti, razen če se uporablja odstavek 13,

- da so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti,

in

- pri diferencialnem nadomestilu, da so proizvodi prispeli na destinacijo iz dovoljenja ali na drugo destinacijo, za katero je bilo določeno nadomestilo, ob upoštevanju točke 8(b). Pri tem pravilu so možne izjeme v skladu s postopkom iz člena 22, če so določeni pogoji, ki zagotavljajo enakovredna jamstva.

Po postopku iz člena 22 se lahko sprejmejo dodatne določbe.

13. Izvoznih nadomestil se ne odobri za neoluščeni riž ali za oluščeni riž, ki se uvaža iz tretjih držav in se ponovno izvaža v tretje države, razen če izvoznik dokaže:

- da sta proizvod, ki se izvaža, in prehodno uvoženi proizvod en in isti proizvod,

- da so bile pri uvozu plačane vse uvozne dajatve.

V takšnih primerih je nadomestilo za vsak proizvod enako plačanim dajatvam pri uvozu, če so te dajatve nižje od veljavnega nadomestila; nadomestilo je enako veljavni kompenzaciji, če so plačane dajatve pri uvozu višje od nadomestila.

14. Upoštevanje omejitev količin, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228 Pogodbe, se zagotovi z izvoznimi dovoljenji, izdanimi za referenčna obdobja iz teh sporazumov in ki se uporabljajo za zadevne proizvode. Glede na upoštevanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga pogajanj, konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

15. Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno z določbami o prerazporeditvi nerazdeljenih in neporabljenih kontingentov in zlasti s spremembami iz odstavka 11, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22. Priloga B se spremeni v skladu z istim postopkom. Vendar pa se podrobna pravila za uporabo odstavka 7 za proizvode iz člena 1, ki se izvažajo v obliki blaga iz Priloge, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93.

Člen 14

1. V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trga za riž, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe za proizvode iz člena 1 v posebnih primerih na predlog Komisije v celoti ali deloma prepove uvoz ali izvoz na dodelavo.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 sprejme Komisija na prošnjo države članice ali na svojo pobudo potrebne ukrepe, v primerih, v katerih položaj iz odstavka 1 zahteva izredno ukrepanje in je moten ali bi lahko bil moten trg Skupnosti z začasnim uvozom ali izvozom na dodelavo; Svet in države članice se obvestijo o takšnih ukrepih, ki veljajo največ šest mesecev in ki se začnejo izvajati takoj. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v enem tednu po prejemu.

3. Sklep Komisije lahko predloži Svetu katerakoli država članica v enem tednu od dneva, ko je prejela obvestilo. Svet lahko s kvalificirano večino sklep potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, se šteje, da je bil sklep Komisije razveljavljen.

Člen 15

1. Za razlaganje kombinirane nomenklature se uporabljajo splošna pravila, za njeno izvajanje pa posebna pravila za razvrščanje proizvodov iz te uredbe; carinska nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, se skupaj z opredelitvami v Prilogi A vključi v skupno carinsko tarifo.

2. Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali v predpisih, sprejetih v skladu s to uredbo, se prepove naslednje:

- odmera kakršnih koli dajatev z enakim učinkom kot carina,

- uporaba kakršne koli količinske omejitve pri uvozu ali ukrepa z enakim učinkom.

Člen 16

1. Če izračuni ali cene na svetovnih trgih za enega ali več proizvodov iz člena 1(a) in (b) dosežejo cene v Skupnosti in če bi se tak položaj lahko nadaljeval ali poslabšal, pri tem pa povzročil ali bi lahko povzročil motnje na trgu v Skupnosti, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi.

2. Šteje se, da so izračuni ali cene na svetovnem trgu dosegli raven cen v Skupnosti, če se približajo ali presežejo intervencijsko ceno, povečano za:

- 80 % pri oluščenem rižu iz oznak KN 10062017 in 10062098,

in

- 88 % pri oluščenem rižu iz oznak KN 10062017 in 10062098.

3. Šteje se, da bi se razmere iz odstavka 1 lahko nadaljevale ali poslabšale, če obstaja neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in če bi se glede na predvideno proizvodnjo in gibanje cen takšno neravnovesje lahko nadaljevalo.

4. Šteje se, da bi razmere iz prejšnjih odstavkov povzročile ali bi lahko povzročile motnje na trgu Skupnosti, če so mednarodne tržne cene tako visoke, da ovirajo uvoz proizvodov iz člena 1 v Skupnost ali da povzročajo njihov izvoz iz Skupnosti, zaradi česar je ogrožena stabilnost trga ali oskrbe.

5. Če so izpolnjeni pogoji iz tega člena, se lahko sprejmejo naslednji ukrepi:

- uporaba izvoznih dajatev; poleg tega se lahko določi posebna izvozna dajatev na podlagi razpisa za določene količine,

- določi se rok za izdajo izvoznih dovoljenj,

- v celoti ali deloma se preneha izdajanje izvoznih dovoljenj,

- v celoti ali delno se zavrnejo vse izredne prošnje za izdajo izvoznih dovoljenj.

Ti ukrepi se razveljavijo najkasneje takrat, ko se ugotovi, da v treh zaporednih tednih pogoji iz odstavka 2 niso bili več izpolnjeni.

6. Pri določitvi izvozne dajatve za proizvode iz člena 1(1)(a) in (b) se upošteva naslednje:

(a) trenutni položaj in predvidena gibanja:

- cen in ponudbe riža na trgu Skupnosti,

- cen riža in predelanih proizvodov v sektorju riža na svetovnem trgu;

(b) cilje skupne ureditve trga za riž, da bi zagotovili ravnovesje ponudbe in trgovine;

(c) potrebo, da se prepreči motnje na trgu Skupnosti;

(d) gospodarski vidik izvoza.

7. Pri določitvi izvozne dajatve za proizvode iz člena 1(1)(c) se upoštevajo dejavniki iz odstavka 6. Poleg tega se upoštevajo še naslednji posebni dejavniki:

(a) cene lomljenega riža na različnih trgih Skupnosti;

(b) potrebna količina lomljenega riža za proizvodnjo teh izdelkov in, kjer je to ustrezno, vrednost stranskih proizvodov;

(c) možnosti in pogoji prodaje za te proizvode na svetovnem trgu.

8. Če razmere na svetovnem trgu in posebni pogoji določenih trgov tako zahtevajo, se lahko določi diferencialna izvozna dajatev.

9. Odmeri se izvozna dajatev, ki velja na dan izvoza. Vendar pa se za izvoz, ki se izvede v času veljavnosti dovoljenja, uporablja dajatev, ki velja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje, če tako zahteva prosilec ob vložitvi zahtevka za dovoljenje.

10. Za izvoz v okviru dajanja pomoči v hrani v skladu s členom 13(10) se izvozne dajatve ne sme odmeriti.

11. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22.

V skladu z istim postopkom in za vsak proizvod posebej se:

- sprejme sklep o vzpostavitvi ukrepov iz odstavka 5 in razveljavitvi ukrepov iz druge in tretje alinee istega odstavka,

- v rednih časovnih presledkih določi izvozna dajatev.

Komisija lahko po potrebi uvede ali spremeni izvozno dajatev.

12. V nujnih primerih lahko Komisija ukrepa v skladu s tretjo in četrto alineo odstavka 5. Svojo odločitev uradno sporoči državam članicam in jo objavi na oglasnih deskah svojega sedeža. Tako sprejeti ukrepi se uporabljajo za ustrezne proizvode od datuma, določenega v ta namen, ki mora biti kasnejši od datuma obvestila. Sklep o ukrepih iz tretje alinee odstavka 5 lahko velja največ sedem dni.

Člen 17

1. Če uvoz ali izvoz enega ali več proizvodov iz člena 1 povzroči ali bi lahko povzročil resne motnje na trgu Skupnosti, ki bi lahko ogrozile doseganje ciljev iz člena 39 Pogodbe, se lahko za trgovanje s tretjimi državami uporabijo ustrezni ukrepi, dokler takšne motnje ali nevarnost takšnih motenj ne prenehajo.

Svet na predlog Komisije v skladu s postopkom iz člena 43(2) Pogodbe sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka in določi primere in omejitve, v okviru katerih lahko države članice sprejmejo zaščitne ukrepe.

2. V primeru iz odstavka 1 Komisija na zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo sprejme potrebne ukrepe. Države članice uradno obvesti o takšnih ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v treh delovnih dneh po prejemu.

3. Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko predloži Svetu katera koli država članica v treh delovnih dneh od dneva, ko je prejela uradno obvestilo. Svet se sestane nemudoma. Svet s kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevni ukrep.

4. Ta člen se uporablja ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 228(2) Pogodbe.

NASLOV III

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Proizvodi iz člena 1, proizvedeni ali pridobljeni iz izdelkov, ki niso navedeni v členih 9(2) ali 10(1) Pogodbe, se ne sprostijo v prosti promet znotraj Skupnosti.

Člen 19

Razen če ni drugače določeno v tej uredbi, se členi 92, 93 in 94 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovanje s proizvodi, ki so zajeti v členu 1.

Člen 20

Člen 40(4) Pogodbe ter sprejete določbe za izvajanje tega člena se uporabljajo glede na Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada pri francoskih čezmorskih departmajih v zvezi s proizvodi iz člena 1.

Člen 21

Države članice in Komisija si medsebojno sporočajo potrebne podatke za izvajanje te uredbe. Način sporočanja in pošiljanja teh podatkov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 22.

Člen 22

Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice preda zadevo Upravljalnemu odboru za žita, v nadaljevanju "odbor", ustanovljenemu s členom 22 Uredbe (EGS) št. 1766/92.

Uporabljajo se vsa določila členov 22 in 23 prej navedene uredbe, ki se nanašajo na odbor.

Člen 23

Odbor sme preučiti katero koli drugo vprašanje, ki ga nanj naslovi njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 24

Ta uredba se izvaja tako, da primerno in sočasno upošteva cilje iz členov 39 in 110 Pogodbe.

Člen 25

1. Priloga B k Uredbi (EGS) št. 1418/76 se nadomesti s Prilogo B k tej uredbi od 1. januarja 1996.

2. Uredba (EGS) št. 1418/76 se razveljavi s tržnim letom 1996/97.

3. Sklicevanja na uredbo, ki jo razveljavlja odstavek 1, se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in naj se berejo skladno s tabelo ujemanja v Prilogi C.

4. S tržnim letom 1996/97 se razveljavijo naslednje uredbe:

- Uredba (EGS) št. 1422/76 [9],

- Uredba (EGS) št. 1424/76 [10],

- Uredba (EGS) št. 1425/76 [11],

- Uredba (EGS) št. 1426/76 [12],

- Uredba (EGS) št. 3878/87 [13],

5. Da bi olajšali prehod s sedanje skupne ureditve trga za riž na ureditev, ki jo določa ta uredba, ali da bi olajšali prehod iz enega v drugo tržno leto v tržnih letih 1996–97 in 1997–98, lahko Komisija uporabi vse nujne prehodne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 22.

6. Členu 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92 se doda naslednja alinea:

"— shema pomoči za pridelovalce riža, vzpostavljena na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 3072/92 [14]

Člen 26

Ukrepi iz Naslova I te uredbe se štejejo za intervencijske v smislu člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 729/70.

Člen 27

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se s tržnim letom 1996/97, z izjemo členov 5 in 25(1) in (5), ki se uporabljata od 1. januarja 1996.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 1995

Za Svet

Predsednik

L. Atienza Serna

[1] Mnenje z dne 14. decembra 1995 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] Mnenje z dne 23. novembra 1995 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 356, 24.12.1991, str. 1.

[4] UL L 181, 1.7.1992, str. 21. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1023/95 (UL L 103, 6.5.1995, str. 24).

[5] UL L 94, 28.4.1970, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2048/88 (UL L 185, 15.7.1988, str. 1).

[6] UL L 166, 25.6.1976, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1530/95 (UL L 148, 30.6.1995, str. 5).

[7] UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3235/94 (UL L 338, 28.12.1994, str. 16).

[8] UL L 318, 20.12.1993, str. 18.

[9] UL L 166, 25.6.1976, str. 18.

[10] UL L 166, 25.6.1976, str. 20.

[11] UL L 166, 25.6.1976, str. 26.

[12] UL L 166, 25.6.1976, str. 28.

[13] UL L 363, 24.12.1987, str. 3.

[14] UL L 329, 30.12.1995, str. 18."

--------------------------------------------------

PRILOGA A

OPREDELITVE POJMOV

1. Neoluščeni riž, : ki je po luščenju obdržal lupino;

oluščeni riž : neoluščeni riž, s katerega je bila odstranjena samo lupina. Primeri riža, ki spada v to kategorijo, so tisti s tržnim opisom "rjavi riž", "tovorni riž", "loonzain" in "riso sbramato";

manj brušeni riž : neoluščeni riž, s katerega se odstranijo lupina, del kalčka in celotni del ali del zunanjih plasti semenskega mešička, ne pa tudi notranje plasti;

polno brušeni riž : neoluščeni riž, s katerega se odstranijo lupina, vse zunanje in notranje plasti semenskega mešička, celoten kalček pri dolgozrnatem ali srednjezrnatem rižu in vsaj del kalčka pri okroglozrnatem rižu, pri katerem pa longitudinalne bele brazde ne smejo ostati na več kot 10 % zrn.

2. Okroglozrnati riž : riž, katerega zrna niso daljša kot 5,2 mm in pri katerih je razmerje med dolžino in širino manjše kot 2;

srednjezrnati riž : riž, katerega zrna so daljša kot 5,2 mm, a ne presegajo 6 mm, in pri katerih razmerje med dolžino in širino ni večje kot 3;

dolgozrnati riž A. riž, katerega zrna so daljša kot 6,0 mm in pri katerih je razmerje med dolžino in širino večje kot 2, a manjše kot 3;

B. riž, katerega zrna so daljša kot 6,0 mm in pri katerih je razmerje med dolžino in širino enako ali večje kot 3;

meritve zrn (i) odvzem reprezentativnega vzorca iz pošiljke;

(ii) sejanje vzorca, da se zadržijo le cela zrna vključno z nedozorelimi zrni;

(iii) izvedba dveh meritev, ki obsegata po 100 zrn, in ugotovitev povprečja;

(iv) izražanje rezultata v milimetrih, zaokroženo na eno decimalno mesto.

3. Lomljeni riž : delci zrn, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

Oznaka KN | Poimenovanje |

0403 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil, aromatizirano ali z dodanim sadjem, lešniki ali kakavom |

ex1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), brez kakava |

17049051 do17049099 | – – Drugo |

ex1806 | Čokolada in drugi živilski pripravki, ki vsebujejo kakav, razen tarifnih podštevilk 180610, 18062070, 18069070 in 18069090 |

1901 | Sladni ekstrakt; živila iz moke, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v prahu v količini manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu ali z dodatkom kakavovega prahu v količini manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

ex1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kakor so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |

19022091 | – – – Kuhane |

19022099 | – – – Druge |

190230 | – Druge testenine |

19024090 | – – Druge |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. Koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

ex1905 | Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki |

19059020 | Hostije, kapsule za farmacevtske proizvode, oblati, rižev papir in podobni proizvodi |

ex2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006 |

20041091 | – – – Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006. |

20052010 | – – Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex2008 | Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |

ex20081110 | – – – Arašidno maslo |

ex2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati |

210112 | – – Pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali kavnega koncentrata ali na osnovi kave: |

2101209221012098 | – – – Na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali maté čaja |

ex210500 | Sladoled in druge ledene sladice s kakavom ali brez kakava |

2106 | Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu |

ex3505 | Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov, razen škrobovih estrov in etrov iz tarifne podštevilke 35051050 |

ex3809 | Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: |

ex380910 | – Na osnovi škrobnih snovi |

--------------------------------------------------

PRILOGA C

TABELA UJEMANIA

Uredba (EGS) št. 1418/76 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 | Člen 3(1) |

Člen 4: | |

odstavek 1 | Člen 3(3) |

odstavki 2 in 3(b), (c) in (d) | – |

odstavek 3(a) | Člen 8(a) |

Člen 5: | |

odstavek 1 | Člen 4(1) |

odstavek 2, prvi pododstavek | – |

odstavek 2, drugi pododstavek | Člen 4(2) |

odstavek 3 | Člen 4(3) |

odstavek 4 | – |

odstavek 5 | Člen 8(b) |

Člen 6: | |

prvi pododstavek | Člen 5 |

drugi pododstavek | Člen 8(c) |

Člen 7 | Člen 3(2) |

– | Člen 6 |

Člen 8 | – |

Člen 8a | – |

Člen 9: | |

odstavka 1 in 2 | Člen 7 |

odstavek 3 | Člen 8(c) |

– | Člen 8(e) |

Člen 10 | Člen 9 |

Člen 11 | Člen 10 |

Člen 12 | Člen 11 |

Člen 13 | Člen 12 |

Člen 14 | Člen 13 |

Člen 15 | Člen 14 |

Člen 16 | Člen 15 |

Člen 17 | Člen 16 |

Člen 18 | Člen 17 |

Člen 23 | Člen 18 |

Člen 24 | Člen 19 |

Člen 25 | – |

– | Člen 20 |

Člen 25a | – |

Člen 26 | Člen 21 |

Člen 27 | Člen 22 |

Člen 28 | Člen 23 |

Člen 29 | Člen 24 |

Člen 30 | Člen 25 |

– | Člen 26 |

Člen 31 | Člen 27 |

Priloga A | Priloga A |

Priloga B | Priloga B |

Priloga C | Priloga C |

--------------------------------------------------