(1)

Komisija je v sporočilu z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (2) napovedala pregled tržnih standardov, da bi spodbudila ponudbo trajnostnih kmetijskih proizvodov in povpraševanje po njih ter okrepila vlogo trajnostnih meril, pri čemer bo upoštevala morebitni vpliv teh standardov na izgubo hrane in količino zavržene hrane. V tem okviru bi bilo treba spremeniti tudi obstoječe tržne standarde za jajca ob upoštevanju tehničnega razvoja in povpraševanja potrošnikov ter razvoja aviarne influence kot dejavnika tveganja za proizvajalce jajc iz proste reje.

(2)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je razveljavila in nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3). Del II, naslov II, poglavje I, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa pravila o tržnih standardih za jajca, ne da bi uvajal kakršne koli bistvene spremembe, in Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov na tem področju. Da bi v novem pravnem okviru trg jajc nemoteno deloval, bi bilo treba s takimi akti sprejeti nekatera pravila. Ta uredba in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/2466 (4) bi morali nadomestiti Uredbo Komisije (ES) št. 589/2008 (5), ki bi jo bilo treba zato razveljaviti.

(3)

Da bi omogočili nemoteno delovanje trga jajc, bi morali tržni standardi za jajca zajemati merila za razvrščanje, konzerviranje in ravnanje, zahteve za označevanje in pakiranje, uporabo neobveznih rezerviranih navedb, ravni dovoljenega odstopanja ter pogoje za uvoz in izvoz. Ker so vsi ti vidiki tesno povezani, bi morala pravila o tržnih standardih za jajca ostati skladna in zato določena v enem delegiranem aktu.

(4)

Uredba (ES) št. 852/2004 (6) in Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7) se uporabljata za jajca. Ker sta navedeni horizontalni uredbi pomembni na področju tržnih standardov za jajca in da se zagotovi skladnost, bi se bilo treba čim bolj sklicevati nanju.

(5)

Direktiva Sveta 1999/74/ES (8) je določila načela za rejo kokoši v različnih sistemih reje. Ker so določbe navedene direktive povezane s tržnimi standardi za jajca in da se zagotovi skladnost, bi se bilo treba čim bolj sklicevati nanjo.

(6)

Določiti bi bilo treba kakovostne lastnosti za jajca razreda A, da se zagotovi visoka kakovost jajc, ki se dobavijo neposredno končnemu potrošniku, in da se določijo merila, ki jih lahko pregledajo inšpekcijske službe. Takšne kakovostne lastnosti bi morale biti v skladu s standardom št. 42 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o trženju in nadzoru nad tržno kakovostjo jajc v lupini, namenjenih mednarodni trgovini med državami članicami UN/ECE in z njimi.

(7)

Jajca se na splošno ne bi smela prati ali čistiti, ker se lahko pri tem poškoduje jajčna lupina, ki zaradi več protimikrobnih lastnosti učinkovito ščiti jajce pred vdorom bakterij. Poleg tega se jajca razreda A ne bi smela prati, ker se lahko med pranjem ali po njem poškoduje fizična zaščita, kot je povrhnjica. Takšne poškodbe lahko povzročijo kontaminacijo z bakterijami prek lupine in izgubo vlage, zaradi česar se poveča tveganje za potrošnike, zlasti če pogoji poznejšega sušenja in skladiščenja niso optimalni.

(8)

Vendar se nekateri postopki, kot je obsevanje jajc z ultravijoličnimi žarki, ne bi smeli razlagati kot postopek čiščenja. Vendar se v nekaterih državah članicah uspešno uporabljajo sistemi za pranje jajc, za katere je potrebno dovoljenje in ki se izvajajo pod skrbno nadzorovanimi pogoji. V skladu z mnenjem glede mikrobioloških tveganj zaradi pranja konzumnih jajc, ki ga je Znanstveni odbor za biološka tveganja Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Komisije sprejel 7. septembra 2005 (9), se lahko postopek pranja jajc, ki se izvaja v nekaterih pakirnicah, s higienskega stališča še naprej izvaja, če se med drugim pripravi kodeks ravnanja za sisteme za pranje jajc.

(9)

Jajca razreda A bi bilo treba razvrstiti po masi. Zato bi bilo treba določiti omejeno število masnih razredov in ustrezne jasne navedbe ter minimalne zahteve za označevanje, ki ne izključujejo dodatnega prostovoljnega označevanja, če so izpolnjene zahteve iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(10)

Pri pakiranju bi bilo treba razvrščanje jajc po kakovosti in masi dovoliti le podjetjem (pakirnicam), ki imajo prostore in tehnično opremo, primerne za obseg in vrsto svojih dejavnosti, ter ki torej omogočajo ustrezno ravnanje z jajci.

(11)

Da se zagotovi svežost jajc, bi bilo treba določiti najdaljše roke za razvrščanje, označevanje in pakiranje jajc ter označevanje pakiranj.

(12)

Poleg splošne obveznosti, da se v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije zagotovi sledljivost za vsa živila, krmo, živali za proizvodnjo živil in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih in krmi, iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi bilo treba zaradi izvajanja pregledov določiti informacije, ki se navedejo na transportnem pakiranju jajc in v spremnih dokumentih.

(13)

Če se jajca dobavljajo v drugo državo članico, je bistveno, da se v proizvodni enoti označijo z oznako proizvajalca. Zlasti jajca razreda B bi bilo treba v primeru, ko samo oznaka proizvajalca ne zadošča za jasno razvrstitev po kakovosti, opremiti z dodatno oznako.

(14)

Opredeliti bi bilo treba značilnosti drugih mogočih oznak za označevanje jajc razreda B iz dela VI, točka III(1), drugi pododstavek, Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

(15)

Če se jajca neposredno dobavijo podjetjem živilske industrije za predelavo in obstajajo zadostna jamstva glede njihovega končnega namembnega kraja, lahko države članice izvajalcem, ki to zahtevajo, odobrijo izjeme od zahtev za označevanje, če se jajca neposredno iz proizvodne enote dobavijo živilski industriji.

(16)

Direktiva (EU) št. 1169/2011 določa splošna pravila za vsa živila, ki se dajejo na trg. Vendar bi bilo treba določiti nekatere posebne zahteve za označevanje pakiranj jajc.

(17)

Določiti bi bilo treba navedbe za opredelitev načina reje in minimalne zahteve za sisteme proizvodnje za različne načine reje kokoši nesnic.

(18)

Kadar se jajca prodajajo z neobvezno rezervirano navedbo, ki poudarja posebno svežino jajc, bi bilo treba za takšne oznake določiti najdaljši rok.

(19)

Kadar se jajca prodajajo z oznako o posebni krmni mešanici, s katero se krmijo kokoši nesnice, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za uporabo takih navedb.

(20)

Pri prodaji jajc v razsutem stanju bi morale biti potrošniku dostopne nekatere informacije, ki so običajno navedene na pakiranju.

(21)

Poleg splošnih higienskih zahtev za embaliranje in pakiranje živil bi bilo treba določiti nekatere dodatne zahteve, da se zmanjša tveganje kvarjenja ali kontaminacije jajc med skladiščenjem in prevozom. Takšni standardi bi morali temeljiti na standardu UN/ECE št. 42.

(22)

Industrijska jajca niso primerna za prehrano ljudi. Zato bi bilo treba zahtevati namestitev posebnih trakov ali etiket, ki omogočajo enostavno identifikacijo pakiranj s takšnimi jajci.

(23)

Tretje države lahko za trženje jajc uporabljajo drugačne zahteve, kot so določene za Unijo. Da se olajša izvoz, bi bilo treba dovoliti, da jajca, pakirana in namenjena za izvoz izven Unije, izpolnjujejo takšne zahteve.

(24)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila za oceno enakovrednosti tržnih standardov tretjih držav z zakonodajo Unije, ki jo opravi Komisija na zahtevo tretjih držav. Določiti bi bilo treba pravila o zahtevah za označevanje jajc, uvoženih iz tretjih držav.

(25)

Pri preverjanju izpolnjevanja tržnih standardov bi bilo treba dovoliti nekatera odstopanja. Takšna odstopanja bi se morala razlikovati glede na različne faze trženja.

(26)

Oskrba z jajci za prodajo na drobno v francoskih čezmorskih departmajih je delno odvisna od dobave jajc z evropske celine, saj lokalna proizvodnja še vedno ne zadostuje za zadovoljitev povpraševanja. Glede na trajanje prevoza in podnebne pogoje bi bilo treba za konzerviranje jajc med prevozom v francoske čezmorske departmaje upoštevati poseben dobavni režim, ki zlasti vključuje možnost, da se odpremijo ohlajena jajca. Ta posebni režim je utemeljen zaradi pomanjkanja lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo jajc. Ta izredni režim bi bilo treba ohraniti, dokler ne bo vzpostavljena dovolj zmogljiva lokalna proizvodnja.

(27)

Za upoštevanje posebnih pogojev trženja jajc v nekaterih oddaljenih regijah na Finskem bi bilo treba prodajo, pri kateri proizvajalci prodajo jajca maloprodajnim mestom v teh regijah, izvzeti iz zahtev Uredbe (EU) št. 1308/2013 in te uredbe –

(a)

meril za razvrščanje;

(b)

konzerviranja in ravnanja;

(c)

zahtev za označevanje in pakiranje;

(d)

uporabe neobveznih rezerviranih navedb;

(e)

ravni dovoljenega odstopanja;

(f)

pogojev za uvoz in izvoz.

(a)

„pakiranje“ pomeni embalažo, v kateri so jajca razreda A ali razreda B, razen transportnega pakiranja in zabojnikov z industrijskimi jajci;

(b)

„prodaja jajc v razsutem stanju“ pomeni ponudbo jajc za prodajo na drobno končnemu potrošniku, razen prodaje v pakiranjih;

(c)

„zbiralnica“ pomeni kakršen koli obrat, registriran v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004 za zbiranje jajc pri proizvajalcu za dobavo pakirnici, na trg, ki prodaja izključno trgovcem na debelo, katerih podjetja so odobrena kot pakirnice, ali živilski ali neživilski industriji;

(d)

„živilska industrija“ pomeni kakršen koli obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, razen obratov javne prehrane;

(e)

„neživilska industrija“ pomeni kakršno koli dejavnost za proizvodnjo proizvodov, ki vsebujejo jajca in niso namenjeni za prehrano ljudi;

(f)

„obrati javne prehrane“ pomeni obrate iz člena 2(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(g)

„jajca“ pomeni jajca v lupini, razen počenih, inkubiranih ali kuhanih, ki so jih znesle kokoši vrste Gallus in so primerna za neposredno prehrano ljudi ali za pripravo jajčnih proizvodov;

(h)

„počena jajca“ pomeni jajca z razpokami v lupini in membranah, zaradi česar je izpostavljena njihova vsebina;

(i)

„inkubirana jajca“ pomeni jajca, vložena v inkubator, od vložitve dalje;

(j)

„industrijska jajca“ pomeni jajca, ki niso namenjena za prehrano ljudi;

(k)

„serija“ pomeni jajca v pakiranjih ali v razsutem stanju iz iste proizvodne enote ali pakirnice, zbrana na isti lokaciji, z istim datumom znesenja ali datumom minimalnega roka trajanja ali datumom pakiranja, istim načinom reje ter v primeru razvrščenih jajc enako razvrstitvijo po kakovosti in masi;

(l)

„prepakiranje“ pomeni fizičen prenos jajc v drugo pakiranje ali ponovno označevanje pakiranja z jajci;

(m)

„trženje“ pomeni razpolaganje z jajci z namenom prodaje, vključno s ponujanjem v prodajo, skladiščenjem, pakiranjem, označevanjem, dobavo ali kakršno koli drugo obliko prenosa, bodisi za plačilo ali brez plačila;

(n)

„izvajalec“ pomeni proizvajalca in vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s trženjem jajc;

(o)

„proizvodna enota“ pomeni obrat s kokošmi nesnicami, ki je registriran v skladu z Direktivo Komisije 2002/4/ES (12);

(p)

„pakirnica“ pomeni pakirni center v smislu Uredbe (ES) št. 853/2004, ki pridobi dovoljenje v skladu s členom 3(2) Izvedbene uredbe (EU) 2023/2466 in v katerih se jajca razvrščajo po kakovostnih in masnih razredih;

(q)

„končni potrošnik“ pomeni zadnjega potrošnika živila, ki hrane ne bo uporabljal za kakršno koli poslovno dejavnost;

(r)

„oznaka proizvajalca“ pomeni registracijsko številko proizvodne enote v skladu s točko 2 Priloge k Direktivi 2002/4/ES.

(a)

žita se lahko navedejo kot sestavina krmnega obroka le, če znašajo najmanj 60 % teže dane krmne mešanice, od tega največ 15 % v obliki stranskih proizvodov žit;

(b)

brez poseganja v najmanjšo vrednost 60 % iz točke (a) v primeru, če je navedeno določeno žito, to predstavlja najmanj 30 % uporabljene krmne mešanice. Če je posebej navedeno več kot eno žito, vsako predstavlja vsaj 5 % krmne mešanice.

(a)

razvrstitev po kakovosti;

(b)

masni razred v skladu s členom 5;

(c)

oznaka načina reje iz člena 11(2);

(d)

razlaga pomena oznake proizvajalca;

(e)

minimalni rok trajanja.

(a)

ime in naslov izvajalca, ki so mu namenjena jajca;

(b)

ime in naslov izvajalca, ki je odpremil jajca;

(c)

navedba „industrijska jajca“ z velikimi tiskanimi, 2 cm visokimi črkami in navedba „ni primerno za prehrano ljudi“ z vsaj 8 mm visokimi črkami.