Instrument za povezovanje Evrope (2021–2027)

KLJUČNE TOČKE

Cilji

IPE 2.0 ima podobne cilje kot IPE 1.0 (ki se je nanašal na obdobje 2014–2020), vendar z večjim poudarkom na:

• trajnosti, razogljičenju in nižjih emisijah;
• dopolnjevanju načinov prevoza (ter sinergijam med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem);
• izboljšanju vojaške mobilnosti po vsej EU.

Splošni cilj IPE 2.0 je izgradnja, razvoj, posodobitev in dokončanje vseevropskih omrežij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju ter spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju obnovljivih virov energije, s posebnim prispevkom na naslednjih treh področjih.

Prevoz

• Učinkovita, medsebojno povezana in multimodalna vseevropska prometna omrežja (TEN-T) in infrastrukturni projekti za pametno, interoperabilno, trajnostno, vključujočo, dostopno, varno in zanesljivo mobilnost.
• Prilagajanje delov infrastrukture TEN-T za izboljšanje civilne in vojaške mobilnosti (v skladu s posebnimi pravili o upravičenosti).

Energetika

• Spodbujanje čezmejnega energetskega sodelovanja, vključno z obnovljivo energijo.
• Razvoj projektov skupnega interesa, povezanih z nadaljnjo integracijo notranjega energetskega trga, interoperabilnosti omrežij, ki segajo preko meja in sektorjev, olajšanjem razogljičenja gospodarstva, spodbujanjem energetske učinkovitosti in zagotavljanjem varnosti dobave.

Digitalni sektor

• Uvajanje in dostop do varnih in zanesljivih omrežij zelo visoke zmogljivosti, vključno s sistemi 5G, ki zagotavljajo gigabitno povezljivost na območjih, kjer se nahajajo spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja.
• Neprekinjena pokritost glavnih prometnih poti s 5G, vključno s TEN-T.
• Povečana odpornost in zmogljivost digitalnih hrbteničnih omrežij EU s povezovanjem s sosednjimi ozemlji.
• Digitalizacija prometnih in energetskih omrežij.

Proračun (po cenah iz leta 2021)

• Promet: 25,81 milijarde EUR (vključno z 11,29 milijardami EUR, prenesenimi iz Kohezijskega sklada).
• Energetika: 5,84 milijarde EUR.
• Digitalizacija: 2,07 milijarde EUR.

IPE zagotavlja financiranje v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil.

Predloge predloži ena ali več držav članic EU ali, s soglasjem zadevnih držav članic, mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi, vključno z regionalnimi ali lokalnimi oblastmi.

Upravičenost držav zunaj EU

V IPE lahko pod določenimi pogoji sodelujejo naslednje države zunaj EU:

• članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so tudi članice Evropskega gospodarskega prostora;
• države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke;
• države iz evropske sosedske politike;
• druge države zunaj EU na podlagi posebnega dogovora.

Sofinanciranje

Za večino prometnih projektov finančna podpora EU ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov, pri čemer je za študije, bolj prednostne ukrepe in dejavnosti s civilno-obrambno dvojno rabo povečana do 50 %, za projekte, kjer se sredstva nakažejo iz Kohezijskega sklada, pa do 85 %.

Za energetske projekte finančna podpora EU ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov, za projekte, ki zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe na regionalni ravni ali ravni EU, krepijo solidarnost EU ali ponujajo zelo inovativne rešitve, pa je povečana do 75 %.

Za digitalne projekte finančna podpora EU ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov, pri čemer je za ukrepe z močno čezmejno razsežnostjo povečana do 50 %, za gigabitno povezljivost za socialno-ekonomske dejavnike pa do 75 % .

V vsakem od sektorjev, tj. prevoznem, energetskem in digitalnem sektorju, se uporablja posebna najvišja stopnja sofinanciranja v višini 70 % kar zadeva dela, ki se izvajajo v najbolj oddaljenih regijah.

Za podporo sinergij med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem lahko ukrepi za doseganje ciljev v vsaj dveh od teh sektorjev prejmejo višjo stopnjo sofinanciranja v skladu z programom dela, ki obravnava vsaj dva od teh sektorjev.

Uredba razveljavlja Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014.