EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.4.2024

COM(2024) 188 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Koristi otroka na prvem mestu: sporočilo, priloženo priporočilu Komisije o integriranih sistemih za zaščito otrok

„Glas otrok bi moral imeti večjo moč, kar bi lahko spodbudilo druge otroke, da ne skrivajo svojih težav“ (prispevek otroka iz Litve 1 )

ZAŠČITA OTROK V EVROPI IN ZUNAJ NJE KOT PREDNOSTNA NALOGA EU

Življenje otrok v Evropski uniji in po svetu se je v zadnjih desetletjih v številnih pogledih izboljšalo. To je tudi posledica večje blaginje, boljšega zdravstvenega varstva in boljšega dostopa do izobraževanja. Ker se soočamo s hitro spreminjajočim se svetom, in sicer zaradi negativnih učinkov pandemije, neenakosti, diskriminacije, spopadov ali podnebnih sprememb na otroke, pa tudi nevarnosti, ki jih lahko prinaša virtualni svet, smo sprejeli ukrepe, da bi še naprej ohranjali in dodatno krepili pravice in kakovost življenja otrok v EU in zunaj nje. EU, njeni evropski in mednarodni partnerji ter organizacije civilne družbe si skupaj prizadevajo, da pri reševanju teh izzivov in izkoriščanju priložnosti zelenega, digitalnega in demografskega prehoda ne bi bil zapostavljen noben otrok.

Komisija je v zadnjih letih vzpostavila trden in celovit pravni okvir, okvir politike in podpore z jasnimi zavezami za okrepitev varstva, spodbujanja in uresničevanja otrokovih pravic, zlasti s sprejetjem celovite strategije EU o otrokovih pravicah 2 (v nadaljnjem besedilu: strategija EU) in evropskega jamstva za otroke 3 marca 2021. V okviru strategije EU se skupaj z državami članicami izvajajo številni ukrepi, vključno z ukrepi proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in zunaj spleta 4 ter ukrepi za boj proti revščini otrok in socialno-ekonomski izključenosti otrok v stiski, vključno z invalidnimi otroki ali otroki z manjšinskim in migrantskim ozadjem. Sprejeti so bili tudi ukrepi za boljšo prilagoditev pravosodnih sistemov potrebam otrok kot žrtev, osumljenih, obtoženih ali obsojenih oseb, prič ali drugih strank v sodnih postopkih. Poleg tega je Komisija razvila ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja in dobrega počutja otrok. Smiselna udeležba otrok in posvetovanje z njimi, tudi prek platforme za udeležbo otrok 5 , sta prepoznavna značilnost strategije EU in postajata priznana praksa v EU in zunaj nje.

Strategija EU vključuje tudi močno zunanjo razsežnost, saj je EU okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje, varstvo, uresničevanje in spoštovanje otrokovih pravic po vsem svetu, izkoreninjenje dela otrok, boj proti otroškim porokam, znatne naložbe v izobraževanje po vsem svetu ter zaščito pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in zanemarjanja, tudi v humanitarnem okviru. EU z akcijskim načrtom za mlade v okviru zunanjega delovanja 6 spodbuja tudi udeležbo otrok in mladih na svetovni ravni. Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih 7 se pregledujejo, da bi preprečili, se odzvali in odpravili škodljive prakse zoper otroke, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi.

Čeprav je bil dosežen znaten napredek, je nasilje nad otroki na številnih ravneh še vedno izziv v EU in zunaj nje. Odprava vseh oblik nasilja nad otroki, vključno z razvojem in krepitvijo integriranih sistemov za zaščito otrok, je moralna in pravna dolžnost. Poleg tega gre za strateško naložbo v prihodnost naše družbe.

ZAŠČITA OTROK: NUJNA IN STRATEŠKA NALOŽBA V DRUŽBO

Nasilje se lahko kaže v različnih oblikah in vključuje vse oblike fizičnega ali psihičnega nasilja, poškodb ali zlorabe, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vključno s spolno zlorabo, fizično, na spletu ali v virtualnih svetovih. Tako nasilje vključuje nasilje v družini, trgovino z ljudmi, spolno zlorabo, nasilje zaradi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil in otroškimi porokami, ter vse oblike ustrahovanja in telesnega kaznovanja. Otroci so izpostavljeni tudi diskriminaciji in nestrpnosti, tudi v digitalnem življenju 8 . Leta 2021 je bilo 114 otrok žrtev naklepnega umora po vsej EU 9 . Ocenjuje se, da 20 % otrok v Evropi v otroštvu trpi določeno obliko spolne zlorabe 10 . V nedavni raziskavi o nasilju nad ženskami je do 13,7 % odraslih žensk na nacionalni ravni poročalo, da so doživele spolno nasilje v otroštvu 11 , čeprav je ta delež morda celo večji, saj so stopnje razkritja žal nižje od realnosti. Ocenjuje se, da 190 000 deklicam po vsej EU grozi prisilno pohabljanje spolovil 12 . Drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi (15–19 let) je samomor 13 . 13 do 29 % otrok (starih 15 let) je v različnih državah članicah poročalo, da so pogosto ustrahovani 14 .

Nasilje nad otroki povzroča tudi gospodarske stroške ocenjene na do 8 % svetovnega BDP, kar znaša približno 6,5 bilijona EUR, saj upočasnjuje gospodarski razvoj, povečuje socialno-ekonomsko neenakost, zavira gospodarsko rast in zmanjšuje dohodek na prebivalca 15 . Z namenjanjem sredstev programom za predšolske otroke lahko to prinese donosnost naložb, ki je vsaj štirikrat višja od prvotnih izdatkov 16 . Letna izguba človeškega kapitala zaradi duševnih motenj otrok in mladih je v Evropi ocenjena na 54,2 milijarde EUR 17 . Socialno-ekonomska prikrajšanost otrok povzroča tudi velike stroške za družbe, ki v EU v povprečju znašajo 3,4 % BDP 18 . Naložbe v zaščito otrok in preprečevanje nasilja torej prinašajo velike gospodarske koristi in dolgoročne prihranke pri stroških.

Otroci sami prosijo za opolnomočenje ter sami spregovorijo o svojih skrbeh in življenju. So imetniki pravic in nosilci sprememb tukaj in zdaj, pri čemer pozivajo odrasle, naj se odzovejo na njihove potrebe. Otroci kot strokovnjaki v zadevah, ki se jih tičejo, upravičeno zahtevajo: „Nič o nas brez nas.“ V skladu s členom 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN) in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) so glasovi in potrebe otrok osrednjega pomena za Priporočilo o integriranih sistemih za zaščito otrok. V okviru nove platforme EU za udeležbo otrok je bilo več kot 1 000 otrok vprašanih o njihovih potrebah po zaščiti.

NA POTI K INTEGRIRANIM SISTEMOM ZA ZAŠČITO OTROK

Zaščita otrok pred vsemi oblikami nasilja je temeljni cilj EU. Prav tako je neločljivo povezan s preprečevanjem nasilja, zagotavljanjem dobrobiti otrok in spoštovanjem njihovih pravic. Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa cilj, da Unija spodbuja varstvo pravic otrok. Člen 24 Listine določa, da imajo otroci pravico do takega varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka. Zaščita otrok je tudi ključni cilj Konvencije ZN in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi vsak otrok živel brez strahu, zanemarjanja, zlorabe in izkoriščanja. Osupljivi statistični podatki in dokazi o številnih oblikah zlorabe otrok, nasilja in zanemarjanja po vsej EU, vključno s posledicami pandemije, posledicami vojne agresije proti Ukrajini in porastom svetovnih oboroženih spopadov, so poziv k nadaljnjemu ukrepanju.

Komisija zato državam članicam predstavlja priporočilo 19 za nadaljnji razvoj in okrepitev njihovih sistemov za zaščito otrok, da bi bili bolj integrirani, da bi bolje obravnavali potrebe otrok po zaščiti pred vsemi oblikami nasilja in spodbujali zaščito otrok kot svetovno prednostno nalogo Unije.

Zaščita otrok je vprašanje, ki se tiče celotne družbe in ki ga je treba obravnavati medsektorsko. Odgovornost za zaščito otrok si delijo številni akterji, vključno z javnimi organi, zasebnimi akterji, mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe. Raznolika orodja, ki so na voljo državam članicam, tudi na ravni Unije (zakonodaja, politike in financiranje) ter na vseh ravneh upravljanja, lahko pripomorejo k temu, da sistemi za zaščito otrok postanejo bolj integrirani in trdni. Za zagotovitev učinkovitih večdisciplinarnih odzivov več ministrstev ali različnih ravni pristojnosti so potrebni mehanizmi usklajevanja med državami članicami. Bistveno je, da akterji prevzamejo jasno opredeljene vloge in zagotovijo tesno usklajevanje. Izziv sta tudi razpoložljivost in koordinacija človeških in finančnih virov. Iz navedenega jasno izhaja, da so potrebni učinkovitejši in bolj integrirani sistemi za zaščito otrok.

Pristop celotne družbe k zaščiti otrok je oprijemljiva in strateška dolgoročna naložba, tudi v okviru družbe dolgoživosti, ki se razvija pred našimi očmi. Znatno bo prispeval k bolj poštenim, enakopravnim in pravičnim družbam, ki bodo temeljile na medgeneracijski pravičnosti in solidarnosti za sedanje in prihodnje generacije.

Priporočilo, ki ga Komisija predstavlja državam članicam na podlagi pozivov Evropskega parlamenta 20 , Sveta 21 in Evropskega odbora regij 22 , ponovno potrjuje zavezanost Komisije krepitvi zaščite otrok po vsej EU in zunaj nje. Podpira in poziva države članice, naj ocenijo, okrepijo in povežejo svoje sisteme za zaščito otrok, pri čemer naj se opirajo na dobre prakse in uporabljajo orodja na ravni EU, kot so zakonodaja, ukrepi politike in financiranje. Komisija prav tako poziva Evropski parlament in Svet, naj to priporočilo upoštevata v svojih prihodnjih razpravah, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor pa, naj spodbujata dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo. Pri vseh teh ukrepih bi bilo treba vedno upoštevati predvsem otrokove koristi.

(1) V okviru posvetovanja platforme EU za udeležbo otrok .

(2) COM(2021) 142 final .

(3) Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021).

(4) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (direktiva o boju proti spolni zlorabi otrok) ( UL L 335, 17.12.2011 ), vključno z njeno prenovitvijo COM(2024) 60 final, sporočilo Digitalno desetletje za otroke in mlade: nova evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+) (COM(2022) 212 final), uredba o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (COM(2022) 209 final).

(5) Platforma EU za udeležbo otrok .

(6) JOIN(2022) 53 final.

(7) Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih .

(8) Kot je razvidno iz priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2024) 98 final).

(9) Eurostat, Žrtve naklepnih umorov po starosti in spolu – število in delež po spolu in starostnih skupinah , 2021.

(10) Kanal za človekove pravice Sveta Evrope .

(11) Eurostat, Raziskava EU o nasilju nad ženskami zaradi spola in drugih oblikah medosebnega nasilja , 2022.

(12) Ničelna strpnost do pohabljanja ženskih spolovil (europa.eu) .

(13) UNICEF, The State of the World's Children 2021: On My Mind – Promoting, protecting and caring for children’s mental health (Stanje otrok po svetu 2021: „V moji glavi“ – spodbujanje in zaščita duševnega zdravja otrok ter skrb zanj), Regionalno poročilo: Evropa , 2021.

(14) The twin challenge of equity and excellence in basic skills in the EU, An EU comparative analysis of the PISA 2022 results (Dvojni izziv doseganja pravičnosti in odličnosti pri osnovnih spretnostih v EU: primerjalna analiza rezultatov PISA 2022 na ravni EU), Urad za publikacije Evropske unije (europa.eu) , 2024.

(15) The Violence-Prevention Dividend, Why Preventing Violence Against Children Makes Economic Sense (Obresti preprečevanja nasilja ali zakaj je preprečevanje nasilja nad otroki gospodarsko smiselno), 2022.

(16) The Center for High Impact Philanthropy, High Return on Investment (Visoka donosnost naložb), 2015.

(17) Poročilo Unicefa za leto 2021 z naslovom „The State of the World's Children“, Europe regional brief (Stanje otrok po svetu – regionalni pregled za Evropo).

(18) C. Clarke in drugi (2022), The economic costs of childhood socio-economic disadvantage in European OECD countries (Gospodarski stroški socialno-ekonomske prikrajšanosti otrok v evropskih državah OECD), OECD Papers on Well-being and Inequalities, No. 9, OECD Publishing.

(19) Glej sklice v Priporočilu o integriranih sistemih za zaščito otrok (C(2024) 2682 final), v njegovi Prilogi o ključnem pravnem redu Unije, ključnih dokumentih politike in finančnih instrumentih v zvezi s sistemi za zaščito otrok ter v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije (SWD(2024) 98 final).

(20) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah ( 2021/2523(RSP) ).

(21) Sklepi Sveta z dne 9. junija 2022 o strategiji EU o otrokovih pravicah ( 10024/22 ).

(22) Mnenje Evropskega odbora regij Krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti v okviru integriranih sistemov za zaščito otrok, sprejeto na plenarnem zasedanju 17. in 18. aprila 2024. Glej: Informacije o mnenju (europa.eu) .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.4.2024

COM(2024) 188 final

PRILOGA

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Koristi otrok na prvem mestu: sporočilo, priloženo priporočilu Komisije o integriranih sistemih za zaščito otrok

PRILOGA

Ključni pravni red Unije, ključni dokumenti politike in finančni instrumenti v zvezi s sistemi za zaščito otrok

Ta dokument vsebuje pregled 1 pravnih aktov Unije ter instrumentov politike in finančnih instrumentov Unije v zvezi s sistemi za zaščito otrok.

Vsi pravni dokumenti in dokumenti politike so navedeni s spletno povezavo.

1.Primarno pravo

Pogodba o Evropski uniji (2016/C 202/13) – zlasti člen 3(3) in člen 3(5)

Pogodba o delovanju Evropske unije (2016/C 202/47) – zlasti člen 9 (boj proti socialni izključenosti, visoka stopnja izobraževanja in usposabljanja ter varovanje človekovega zdravja), člen 10 (nediskriminacija), člen 79 (migracije), člen 81 (pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah), člena 82 in 83 (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) ter drugi del Pogodbe („Nediskriminacija in državljanstvo Unije“)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2016/C 202/389) – zlasti člen 24 (pravice otroka) ter člen 7 (pravica do družinskega življenja), člen 8 (varstvo osebnih podatkov), člen 14 (pravica do izobraževanja), člen 21 (prepoved diskriminacije), člen 32 (prepoved dela otrok) in člen 33 (družinsko in poklicno življenje)

2.Dokumenti horizontalne politike o otrokovih pravicah

Sporočilo Komisije Strategija EU o otrokovih pravicah (COM(2021) 142 final)

Sporočilo Komisije Agenda EU za otrokove pravice (COM(2011) 60 final)

Sporočilo Komisije Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (COM(2006) 367 final)

Sklepi Sveta o strategiji EU o otrokovih pravicah (10024/22)

Resolucija Evropskega parlamenta o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (2021/2523(RSP))

3.Umestitev otroka v središče

3.1.Vključujoči sistemi za zaščito otrok

3.1.1.Socialno vključevanje

Priporočilo Komisije o evropskem stebru socialnih pravic (2017/761/EU)

Priporočilo Komisije Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU)

Sporočilo Komisije Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021) 102 final)

Program za potrošnike 5

Sklad za notranjo varnost , vključno z razpisom za zbiranje predlogov na področju spolne zlorabe otrok 6 (ISF-2021-TF1-AG-CYBER)

Sklad za azil, migracije in vključevanje 7

Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko 8

Evropski socialni sklad plus 9

Evropski sklad za regionalni razvoj 10

Kohezijski sklad 11

Sklad za pravični prehod 12

Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 13

Okvir EU za spremljanje evropskega jamstva za otroke 14

Instrument za tehnično podporo 15 , vključno z:

· vodilno pobudo za krepitev demokracije in pravne države 16

· vodilno pobudo za izvajanje evropskega jamstva za otroke (vodilna pobuda „Youth First“)

·vodilno pobudo za izboljšanje sprejemnih in nastanitvenih zmogljivosti za migrante

Program EU za zdravje 17

Program Digitalna Evropa 18 : računovodsko poročilo mreži centrov za varnejši internet in platformi za boljši internet za otroke (BIK)

Program Erasmus+ 19 , ki vključuje:

· razpis za projekte eksperimentiranja s politikami za leto 2024

· partnerstva za sodelovanje v okviru ključnega ukrepa 2

Okvirna programa za raziskave in inovacije 20 – Obzorje 2020 (2014–2020) in Obzorje Evropa (2021–2027), ki vključujeta:

·Obzorje 2020: družbeni izziv 1 – Zdravje, demografske spremembe in dobro počutje 21

·Obzorje 2020: družbeni izziv 6 – Vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo 22

·Obzorje Evropa (2021–2027): sklop 2 – Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba 23

·Obzorje Evropa (2021–2027): sklop 3 – Civilna varnost za družbo 24

·Evropski raziskovalni svet (ERC) 25

Program InvestEU 26

8.Ustrezne mednarodne konvencije na področju otrokovih pravic

8.1.Mednarodna organizacija dela

Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (št. 138) (1973)

Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela (št. 182) (1999)

8.2.Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu

Konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok

Konvencija z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok

Konvencija z dne 23. novembra 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin

Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, Protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (2007)

8.3.Drugo

Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

9.Ustrezni dokumenti Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Mapping Child Protection Systems in the EU – 2023 update (Predstavitev sistemov za zaščito otrok v EU – posodobitev za leto 2023)

Skrbništvo za otroke brez spremstva – priročnik za vodje usposabljanj skrbnikov

(1) Ta seznam ni izčrpen.

(2) Uredba o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (2021/692/EU).

(3) Uredba o vzpostavitvi programa Pravosodje (2021/693/EU).

(4) Uredba o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) (2021/690/EU).

(5) Uredba o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) (2021/690/EU).

(6) Uredba o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost (2021/1149/EU).

(7) Uredba o vzpostavitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje (2021/1147/EU).

(8) Uredba o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (2021/1148/EU).

(9) Uredba o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) (2021/1057/EU).

(10) Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (2021/1058/EU).

(11) Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (2021/1058/EU).

(12) Uredba o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (2021/1056/EU).

(13) Uredba o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (2021/1139/EU).

(14) Priporočilo Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (2021/1004/EU).

(15) Uredba o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (2021/240/EU).

(16) Glej na primer projekt o integriranih sistemih za zaščito otrok in vzpostavitvi otroških hiš (Barnahus) v okviru vodilne pobude za krepitev demokracije in pravne države.

(17) Uredba o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 (2021/522/EU). Glej na primer projekta za izvajanje dobrih praks za podporo ranljivim otrokom, ki sta se začela v začetku leta 2023, projekt o psihološki prvi pomoči razseljenim osebam/otrokom iz Ukrajine, ki se je začel leta 2023, razpis za multidisciplinarni program usposabljanja in izmenjave za zdravstvene delavce in druge strokovnjake, ki delajo v skupnosti z določenimi skupinami prebivalstva, vključno z učitelji v šolah, ter poziv k vložitvi predlogov dobrih in obetavnih praks na področju duševnega zdravja, tudi za otroke in mlade v okviru pobude za pomoč otrokom z rakom evropskega načrta za boj proti raku.

(18) Uredba o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa (2021/694/EU).

(19) Uredba o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (2021/817/EU).

(20) Uredba o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov (2021/695/EU).

(21) Glej na primer projekte: RefugeesWellSchool – preventivni šolski ukrepi za spodbujanje duševnega dobrega počutja mladoletnih beguncev in migrantov, Equal-Life – kakovost okolja v zgodnjih življenjskih fazah in učinki na vseživljenjsko duševno zdravje, ter ATHLETE – nadaljnji razvoj orodij za raziskave človeškega ekspozoma v zgodnjih življenjskih fazah in za uporabo rezultatov raziskav.

(22) Glej na primer projekt REFUGE-ED – učinkovite prakse na področju izobraževanja, duševnega zdravja in psihosocialne podpore za vključevanje otrok beguncev.

(23) Glej na primer projekte: SCIREARLY – politike in prakse, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah za zmanjšanje poduspešnosti in zgodnjega opuščanja šolanja v Evropi, LETSCARE – varne in skrbne šole za spodbujanje vključevanja v izobraževanje in večje šolske uspešnosti, CLEAR – izgradnja učnih dosežkov v Evropi: analiza vseživljenjske (pod)uspešnosti na več ravneh.

(24) Glej na primer projekte: 2PS – Prevent & Protect Through Support, ISEDA: Innovative Solutions to Eliminate Domestic Abuse (Inovativne rešitve za odpravo nasilja v družini), IMPROVE: izboljšanje dostopa do storitev za žrtve nasilja v družini s pospeševanjem sprememb v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč žrtvam.

(25) Glej na primer projekte: MAD2bully – motivacije za ustrahovanje na ravni samodejne in namerne motivacije, CHALLENGE – primeri vztrajnega ustrahovanja: prilagojeni pristopi interveniranja za izboljšanje učinkovitosti, Outside-in – kako mladostniki ponotranjijo ustrahovanje.

(26) Uredba o vzpostavitvi Programa InvestEU (2021/523/EU), sklad InvestEU – Evropska unija (europa.eu) .