„Glas otrok bi moral imeti večjo moč, kar bi lahko spodbudilo druge otroke, da ne skrivajo svojih težav“ (prispevek otroka iz Litve)
ZAŠČITA OTROK V EVROPI IN ZUNAJ NJE KOT PREDNOSTNA NALOGA EU
Življenje otrok v Evropski uniji in po svetu se je v zadnjih desetletjih v številnih pogledih izboljšalo. To je tudi posledica večje blaginje, boljšega zdravstvenega varstva in boljšega dostopa do izobraževanja. Ker se soočamo s hitro spreminjajočim se svetom, in sicer zaradi negativnih učinkov pandemije, neenakosti, diskriminacije, spopadov ali podnebnih sprememb na otroke, pa tudi nevarnosti, ki jih lahko prinaša virtualni svet, smo sprejeli ukrepe, da bi še naprej ohranjali in dodatno krepili pravice in kakovost življenja otrok v EU in zunaj nje. EU, njeni evropski in mednarodni partnerji ter organizacije civilne družbe si skupaj prizadevajo, da pri reševanju teh izzivov in izkoriščanju priložnosti zelenega, digitalnega in demografskega prehoda ne bi bil zapostavljen noben otrok.
Komisija je v zadnjih letih vzpostavila trden in celovit pravni okvir, okvir politike in podpore z jasnimi zavezami za okrepitev varstva, spodbujanja in uresničevanja otrokovih pravic, zlasti s sprejetjem celovite strategije EU o otrokovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: strategija EU) in evropskega jamstva za otroke marca 2021. V okviru strategije EU se skupaj z državami članicami izvajajo številni ukrepi, vključno z ukrepi proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in zunaj spleta ter ukrepi za boj proti revščini otrok in socialno-ekonomski izključenosti otrok v stiski, vključno z invalidnimi otroki ali otroki z manjšinskim in migrantskim ozadjem. Sprejeti so bili tudi ukrepi za boljšo prilagoditev pravosodnih sistemov potrebam otrok kot žrtev, osumljenih, obtoženih ali obsojenih oseb, prič ali drugih strank v sodnih postopkih. Poleg tega je Komisija razvila ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja in dobrega počutja otrok. Smiselna udeležba otrok in posvetovanje z njimi, tudi prek platforme za udeležbo otrok, sta prepoznavna značilnost strategije EU in postajata priznana praksa v EU in zunaj nje.
Strategija EU vključuje tudi močno zunanjo razsežnost, saj je EU okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje, varstvo, uresničevanje in spoštovanje otrokovih pravic po vsem svetu, izkoreninjenje dela otrok, boj proti otroškim porokam, znatne naložbe v izobraževanje po vsem svetu ter zaščito pred vsemi oblikami nasilja, zlorab in zanemarjanja, tudi v humanitarnem okviru. EU z akcijskim načrtom za mlade v okviru zunanjega delovanja spodbuja tudi udeležbo otrok in mladih na svetovni ravni. Smernice EU o otrocih v oboroženih spopadih se pregledujejo, da bi preprečili, se odzvali in odpravili škodljive prakse zoper otroke, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi.
Čeprav je bil dosežen znaten napredek, je nasilje nad otroki na številnih ravneh še vedno izziv v EU in zunaj nje. Odprava vseh oblik nasilja nad otroki, vključno z razvojem in krepitvijo integriranih sistemov za zaščito otrok, je moralna in pravna dolžnost. Poleg tega gre za strateško naložbo v prihodnost naše družbe.
ZAŠČITA OTROK: NUJNA IN STRATEŠKA NALOŽBA V DRUŽBO
Nasilje se lahko kaže v različnih oblikah in vključuje vse oblike fizičnega ali psihičnega nasilja, poškodb ali zlorabe, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vključno s spolno zlorabo, fizično, na spletu ali v virtualnih svetovih. Tako nasilje vključuje nasilje v družini, trgovino z ljudmi, spolno zlorabo, nasilje zaradi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil in otroškimi porokami, ter vse oblike ustrahovanja in telesnega kaznovanja. Otroci so izpostavljeni tudi diskriminaciji in nestrpnosti, tudi v digitalnem življenju. Leta 2021 je bilo 114 otrok žrtev naklepnega umora po vsej EU. Ocenjuje se, da 20 % otrok v Evropi v otroštvu trpi določeno obliko spolne zlorabe. V nedavni raziskavi o nasilju nad ženskami je do 13,7 % odraslih žensk na nacionalni ravni poročalo, da so doživele spolno nasilje v otroštvu, čeprav je ta delež morda celo večji, saj so stopnje razkritja žal nižje od realnosti. Ocenjuje se, da 190 000 deklicam po vsej EU grozi prisilno pohabljanje spolovil. Drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi (15–19 let) je samomor. 13 do 29 % otrok (starih 15 let) je v različnih državah članicah poročalo, da so pogosto ustrahovani.
Nasilje nad otroki povzroča tudi gospodarske stroške ocenjene na do 8 % svetovnega BDP, kar znaša približno 6,5 bilijona EUR, saj upočasnjuje gospodarski razvoj, povečuje socialno-ekonomsko neenakost, zavira gospodarsko rast in zmanjšuje dohodek na prebivalca. Z namenjanjem sredstev programom za predšolske otroke lahko to prinese donosnost naložb, ki je vsaj štirikrat višja od prvotnih izdatkov. Letna izguba človeškega kapitala zaradi duševnih motenj otrok in mladih je v Evropi ocenjena na 54,2 milijarde EUR. Socialno-ekonomska prikrajšanost otrok povzroča tudi velike stroške za družbe, ki v EU v povprečju znašajo 3,4 % BDP. Naložbe v zaščito otrok in preprečevanje nasilja torej prinašajo velike gospodarske koristi in dolgoročne prihranke pri stroških.
Otroci sami prosijo za opolnomočenje ter sami spregovorijo o svojih skrbeh in življenju. So imetniki pravic in nosilci sprememb tukaj in zdaj, pri čemer pozivajo odrasle, naj se odzovejo na njihove potrebe. Otroci kot strokovnjaki v zadevah, ki se jih tičejo, upravičeno zahtevajo: „Nič o nas brez nas.“ V skladu s členom 12 Konvencije ZN o otrokovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ZN) in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) so glasovi in potrebe otrok osrednjega pomena za Priporočilo o integriranih sistemih za zaščito otrok. V okviru nove platforme EU za udeležbo otrok je bilo več kot 1 000 otrok vprašanih o njihovih potrebah po zaščiti.
NA POTI K INTEGRIRANIM SISTEMOM ZA ZAŠČITO OTROK
Zaščita otrok pred vsemi oblikami nasilja je temeljni cilj EU. Prav tako je neločljivo povezan s preprečevanjem nasilja, zagotavljanjem dobrobiti otrok in spoštovanjem njihovih pravic. Člen 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa cilj, da Unija spodbuja varstvo pravic otrok. Člen 24 Listine določa, da imajo otroci pravico do takega varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka. Zaščita otrok je tudi ključni cilj Konvencije ZN in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, da bi vsak otrok živel brez strahu, zanemarjanja, zlorabe in izkoriščanja. Osupljivi statistični podatki in dokazi o številnih oblikah zlorabe otrok, nasilja in zanemarjanja po vsej EU, vključno s posledicami pandemije, posledicami vojne agresije proti Ukrajini in porastom svetovnih oboroženih spopadov, so poziv k nadaljnjemu ukrepanju.
Komisija zato državam članicam predstavlja priporočilo za nadaljnji razvoj in okrepitev njihovih sistemov za zaščito otrok, da bi bili bolj integrirani, da bi bolje obravnavali potrebe otrok po zaščiti pred vsemi oblikami nasilja in spodbujali zaščito otrok kot svetovno prednostno nalogo Unije.
Zaščita otrok je vprašanje, ki se tiče celotne družbe in ki ga je treba obravnavati medsektorsko. Odgovornost za zaščito otrok si delijo številni akterji, vključno z javnimi organi, zasebnimi akterji, mednarodnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe. Raznolika orodja, ki so na voljo državam članicam, tudi na ravni Unije (zakonodaja, politike in financiranje) ter na vseh ravneh upravljanja, lahko pripomorejo k temu, da sistemi za zaščito otrok postanejo bolj integrirani in trdni. Za zagotovitev učinkovitih večdisciplinarnih odzivov več ministrstev ali različnih ravni pristojnosti so potrebni mehanizmi usklajevanja med državami članicami. Bistveno je, da akterji prevzamejo jasno opredeljene vloge in zagotovijo tesno usklajevanje. Izziv sta tudi razpoložljivost in koordinacija človeških in finančnih virov. Iz navedenega jasno izhaja, da so potrebni učinkovitejši in bolj integrirani sistemi za zaščito otrok.
Pristop celotne družbe k zaščiti otrok je oprijemljiva in strateška dolgoročna naložba, tudi v okviru družbe dolgoživosti, ki se razvija pred našimi očmi. Znatno bo prispeval k bolj poštenim, enakopravnim in pravičnim družbam, ki bodo temeljile na medgeneracijski pravičnosti in solidarnosti za sedanje in prihodnje generacije.
Priporočilo, ki ga Komisija predstavlja državam članicam na podlagi pozivov Evropskega parlamenta, Sveta in Evropskega odbora regij, ponovno potrjuje zavezanost Komisije krepitvi zaščite otrok po vsej EU in zunaj nje. Podpira in poziva države članice, naj ocenijo, okrepijo in povežejo svoje sisteme za zaščito otrok, pri čemer naj se opirajo na dobre prakse in uporabljajo orodja na ravni EU, kot so zakonodaja, ukrepi politike in financiranje. Komisija prav tako poziva Evropski parlament in Svet, naj to priporočilo upoštevata v svojih prihodnjih razpravah, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor pa, naj spodbujata dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo. Pri vseh teh ukrepih bi bilo treba vedno upoštevati predvsem otrokove koristi.