(1)

Digitalne storitve na splošno in spletne platforme še posebej imajo vse pomembnejšo vlogo v gospodarstvu, posebej na notranjem trgu, saj podjetjem omogočajo, da dosežejo uporabnike po vsej Uniji, s tem da olajšujejo čezmejno trgovino in številnim podjetjem v Uniji ponujajo povsem nove poslovne priložnosti v korist potrošnikov v Uniji.

(2)

Hkrati imajo med temi digitalnimi storitvami jedrne platformne storitve številne značilnosti, ki jih lahko izkoriščajo podjetja, ki te storitve zagotavljajo. Primer tovrstnih značilnosti jedrnih platformnih storitev je skrajna ekonomija obsega, ki pogosto izhaja iz skoraj ničnih mejnih stroškov dodajanja poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov. Druge tovrstne značilnosti jedrnih platformnih storitev so zelo močni mrežni učinki, zmožnost, da se z večstranskostjo teh storitev številni poslovni uporabniki povežejo s številnimi končnimi uporabniki, znatna odvisnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, učinek vezanosti na ponudnika, odsotnost večdomnosti končnih uporabnikov za isti namen, vertikalna integracija in prednosti na podlagi podatkov. Vse te značilnosti lahko skupaj z nepoštenimi praksami podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, znatno ogrozijo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ter vplivajo na poštenost poslovnega odnosa med podjetji, ki zagotavljajo te storitve, ter njihovimi poslovnimi uporabniki in končnimi uporabniki. V praksi to vodi v hitro in potencialno daljnosežno zmanjševanje izbire poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, zaradi česar je lahko ponudniku teh storitev dodeljen položaj tako imenovanega vratarja. Hkrati bi bilo treba priznati, da se storitve, ki delujejo v nekomercialne namene, kot so skupni projekti, za namene te uredbe ne bi smele šteti za jedrne platformne storitve.

(3)

Pojavilo se je manjše število velikih podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, z znatno gospodarsko močjo, zaradi katere bi lahko bila imenovana za vratarje na podlagi te uredbe. Zanje je značilno, da lahko s svojimi storitvami številne poslovne uporabnike povežejo s številnimi končnimi uporabniki, to pa jim v zameno omogoča, da svoje prednosti, kot je dostop do velike količine podatkov, izkoristijo še na drugem področju dejavnosti. Nekatera od teh podjetij imajo nadzor nad celotnimi ekosistemi platform v digitalnem gospodarstvu in se obstoječi ali novi izvajalci na trgu strukturno zelo težko merijo z njimi ali jim konkurirajo, ne glede na to, kako inovativni in učinkoviti so ti izvajalci na trgu. Tekmovalnost se zmanjšuje predvsem zaradi zelo visokih ovir za vstop ali izstop, vključno z visokimi investicijskimi stroški, ki jih ob izstopu ni mogoče ali ni enostavno povrniti, ter neobstoj ali zmanjšan dostop do nekaterih ključnih vložkov v digitalno gospodarstvo, kot so podatki. Posledično se povečuje verjetnost, da osnovni trgi ne delujejo dobro ali pa bodo kmalu prenehali dobro delovati.

(4)

Kombinacija navedenih značilnosti vratarjev bo v veliko primerih verjetno povzročila huda neravnovesja v pogajalski moči, s tem pa nepoštene prakse in pogoje za poslovne uporabnike kot tudi za končne uporabnike jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji, kar negativno vpliva na cene, kakovost, pošteno konkurenco, izbiro in inovativnost v digitalnem sektorju.

(5)

Iz tega sledi, da tržni procesi pogosto ne morejo zagotoviti poštenih gospodarskih rezultatov v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami. Čeprav se za ravnanje vratarjev uporabljata člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), je področje uporabe teh določb omejeno na nekatere primere tržne moči, na primer prevladujoč položaj na specifičnih trgih in protikonkurenčno ravnanje, uveljavljata pa se naknadno, pri čemer so potrebne obsežne preiskave pogosto zelo zapletenih dejstev za vsak primer posebej. Poleg tega obstoječe pravo Unije ne obravnava ali ne obravnava učinkovito izzivov, ki jih za učinkovito delovanje notranjega trga predstavlja ravnanje vratarjev, ki nimajo nujno prevladujočega položaja v smislu konkurenčnega prava.

(6)

Vratarji imajo velik vpliv na notranji trg, saj po vsej Uniji in na različnih trgih zagotavljajo vstopne točke, prek katerih lahko številni poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike. Negativni učinek nepoštenih praks na notranji trg in predvsem šibka tekmovalnost jedrnih platformnih storitev, vključno z negativnimi družbenimi in gospodarskimi posledicami takšnih nepoštenih praks, so nacionalne zakonodajalce in sektorske regulatorje spodbudile k ukrepanju. Sprejete ali predlagane so bile že številne regulativne rešitve na nacionalni ravni za obravnavanje nepoštenih praks in tekmovalnosti digitalnih storitev ali vsaj v zvezi z nekaterimi od njih. Posledica tega so različne regulativne rešitve, kar vodi v razdrobljenost notranjega trga in tako povečuje tveganje višjih stroškov izpolnjevanja obveznosti zaradi različnih sklopov nacionalnih regulativnih zahtev.

(7)

Zato je namen te uredbe prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo pravil, da se zagotovita tekmovalnost in pravičnost trgov v digitalnem sektorju na splošno, še posebej pa za poslovne uporabnike in končne uporabnike jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji. Poslovnim uporabnikom in končnim uporabnikom jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji, bi bilo treba v celotni Uniji zagotoviti ustrezne regulativne zaščitne ukrepe pred nepoštenimi praksami vratarjev, da bi se olajšalo čezmejno poslovanje znotraj Unije in tako izboljšalo pravilno delovanje notranjega trga ter odpravila obstoječa razdrobljenost ali verjeten pojav razdrobljenosti na specifičnih področjih, zajetih s to uredbo. Čeprav vratarji težijo k uporabi globalnih ali vsaj vseevropskih poslovnih modelov in algoritemske strukture, lahko v različnih državah članicah uporabijo in so v nekaterih primerih uporabili različne poslovne pogoje in prakse, zaradi česar bi lahko nastale razlike med konkurenčnimi pogoji za uporabnike jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji, v škodo povezovanja notranjega trga.

(8)

S približevanjem različnih nacionalnih zakonodaj je mogoče odpraviti ovire za svobodo opravljanja in prejemanja storitev na notranjem trgu, vključno z maloprodajnimi storitvami. Na ravni Unije bi bilo zato treba določiti ciljno usmerjen sklop harmoniziranih pravnih obveznosti, da bi se na notranjem trgu v korist gospodarstva Unije kot celote in na koncu potrošnikov v Uniji zagotovili tekmovalni in pravični digitalni trgi, na katerih bi delovali vratarji.

(9)

Razdrobljenost notranjega trga se lahko učinkovito prepreči le, če se državam članicam onemogoči uporaba nacionalnih pravil, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in s katerimi se dosegajo isti cilji kot s to uredbo. To ne izključuje možnosti, da se za vratarje v smislu te uredbe uporabijo drugi nacionalni predpisi z drugimi legitimnimi cilji v javnem interesu iz PDEU ali nujnimi razlogi v javnem interesu, kot jih priznava sodna praksa Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

(10)

Ker je hkrati namen te uredbe dopolniti izvrševanje konkurenčnega prava, bi se morala uporabljati brez poseganja v člena 101 in 102 PDEU, ustrezna nacionalna pravila o konkurenci in druga nacionalna pravila o konkurenci glede enostranskega ravnanja, ki temeljijo na individualizirani oceni položajev in ravnanja na trgu, vključno z dejanskimi ali potencialnimi učinki in natančnim obsegom prepovedanega ravnanja, ter ki podjetjem omogočajo, da učinkovito in objektivno utemeljijo zadevno ravnanje, kot tudi v nacionalna pravila glede nadzora združitev. Vendar uporaba teh pravil ne bi smela vplivati na obveznosti, ki se s to uredbo nalagajo vratarjem, ter na enotno in učinkovito izpolnjevanje teh obveznosti na notranjem trgu.

(11)

Cilj členov 101 in 102 PDEU ter ustreznih nacionalnih pravil o konkurenci v zvezi s protikonkurenčnim večstranskim in enostranskim ravnanjem in v zvezi z nadzorom združitev je varstvo neizkrivljene konkurence na trgu. Cilj te uredbe dopolnjuje cilj varstva neizkrivljene konkurence na katerem koli trgu, kot je opredeljena v smislu konkurenčnega prava, vendar se od njega tudi razlikuje, saj je namen zagotoviti, da so trgi, na katerih delujejo vratarji, tekmovalni in pošteni in da taki tudi ostanejo, ne glede na dejanske, potencialne ali predvidene učinke ravnanja danega vratarja, zajetega s to uredbo, na konkurenco na danem trgu. Cilj te uredbe je torej varovanje pravnega interesa, ki je drugačen od pravnega interesa, ki ga varujejo zadevna pravila, zato bi se uredba morala uporabljati brez poseganja v njihovo uporabo.

(12)

Ta uredba bi se morala uporabljati tudi brez poseganja v pravila, ki izhajajo iz drugih aktov prava Unije, ki urejajo nekatere vidike opravljanja storitev, ki jih zajema ta uredba, zlasti uredb (EU) 2016/679 (4) in (EU) 2019/1150 (5) Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev ter direktiv 2002/58/ES (6), 2005/29/ES (7), 2010/13/EU (8), (EU) 2015/2366 (9), (EU) 2019/790 (10) in (EU) 2019/882 (11) Evropskega parlamenta in Sveta, ter Direktive Sveta 93/13/EGS (12) in nacionalnih pravil, katerih cilj je uveljavitev ali izvajanje teh pravnih aktov Unije.

(13)

Šibka tekmovalnost in nepoštene prakse v digitalnem sektorju so pri nekaterih digitalnih storitvah pogostejše in izrazitejše kot pri drugih. To velja predvsem za razširjene digitalne storitve, ki se pogosto uporabljajo in ki večinoma posredujejo neposredno med poslovnimi uporabniki in končnimi uporabniki ter pri katerih najbolj prevladujejo značilnosti, kot so skrajna ekonomija obsega, zelo močni mrežni učinki, zmožnost, da se z večstranskostjo teh storitev številni poslovni uporabniki povežejo s številnimi končnimi uporabniki, učinki vezanosti, odsotnost večdomnosti ali vertikalna integracija. Pogosto obstaja samo eno ali zelo majhno število velikih podjetij, ki zagotavljajo te digitalne storitve. Ta podjetja se najpogosteje pojavljajo kot vratarji za poslovne uporabnike in končne uporabnike z daljnosežnim vplivom. Zlasti so pridobila možnost, da za svoje poslovne uporabnike in končne uporabnike zlahka enostransko določajo škodljive poslovne pogoje. Skladno s tem se je treba usmeriti le na tiste digitalne storitve, ki jih poslovni uporabniki in končni uporabniki uporabljajo najpogosteje ter v zvezi s katerimi so pomisleki o šibki tekmovalnosti in nepoštenih praksah vratarjev z vidika notranjega trga očitnejši in večji.

(14)

Predvsem spletne posredniške storitve, spletni iskalniki, operacijski sistemi, spletne storitve družbenega mreženja, storitve platform za izmenjavo videov, medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, storitve računalništva v oblaku, virtualni pomočniki, spletni brskalniki in storitve spletnega oglaševanja, vključno z oglaševalskimi posredniškimi storitvami, lahko vplivajo na veliko število končnih uporabnikov in podjetij, kar vključuje tveganje nepoštenih poslovnih praks. Zato bi jih bilo treba vključiti v opredelitev jedrnih platformnih storitev in torej spadajo na področje uporabe te uredbe. Spletne posredniške storitve se lahko uporabljajo tudi na področju finančnih storitev in imajo lahko posredniško vlogo ali se uporabljajo za zagotavljanje storitev, ki so neizčrpno naštete v Prilogi II k Direktivi (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V tej uredbi bi morala biti opredelitev jedrnih platformnih storitev tehnološko nevtralna in bi jo bilo treba razumeti tako, da zajema tiste jedrne platformne storitve, ki se zagotavljajo na različnih sredstvih ali napravah ali prek njih, kot so povezana televizija ali vgrajene digitalne storitve v vozilih. V nekaterih okoliščinah bi moral pojem končnih uporabnikov zajemati uporabnike, ki se običajno štejejo za poslovne uporabnike, vendar v danih razmerah jedrnih platformnih storitev ne uporabljajo za zagotavljanje blaga ali storitev drugim končnim uporabnikom, na primer podjetja, ki za lastne namene uporabljajo storitve računalništva v oblaku.

(15)

Dejstvo, da se lahko digitalna storitev opredeli kot jedrna platformna storitev, samo po sebi ni razlog za dovolj resne pomisleke glede tekmovalnosti ali nepoštenih praks. Taki pomisleki se pojavijo šele, če je jedrna platformna storitev pomembna vstopna točka in jo upravlja podjetje z znatnim vplivom na notranjem trgu ter utrjenim in trajnim položajem ali podjetje, ki bo predvidoma imelo tak položaj v bližnji prihodnosti. Skladno s tem bi se moral usmerjen sklop harmoniziranih pravil iz te uredbe uporabljati le za podjetja, imenovana na podlagi teh treh objektivnih meril, in le za tiste njihove jedrne platformne storitve, ki so vsaka posebej pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike. Dejstvo, da je mogoče, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ne le posreduje med poslovnimi uporabniki in končnimi uporabniki, temveč tudi med več končnimi uporabniki, na primer v primeru medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ne bi smelo izključevati ugotovitve, da je ali bi lahko bilo tako podjetje pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike.

(16)

Da bi se zagotovila učinkovita uporaba te uredbe za podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, ki najverjetneje izpolnjujejo navedene objektivne zahteve, in v primerih, v katerih so nepoštene prakse, ki zmanjšujejo tekmovalnost, najpogostejše in imajo največji vpliv, bi Komisija morala imeti možnost, da za vratarje neposredno imenuje tista podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, ki dosegajo določene kvantitativne mejne vrednosti. Za taka podjetja bi bilo treba v vsakem primeru uporabiti hitre postopke imenovanja, ki bi se morali začeti takoj po začetku uporabe te uredbe.

(17)

Dejstvo, da ima podjetje v Uniji zelo velik promet in zagotavlja jedrno platformno storitev v vsaj treh državah članicah, je prepričljiv znak, da ima to podjetje znaten vpliv na notranji trg. To prav tako velja, kadar ima podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev v vsaj treh državah članicah, zelo veliko tržno kapitalizacijo ali enakovredno pravično tržno vrednost. Zato bi bilo treba domnevati, da ima podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, znaten vpliv na notranji trg, kadar jedrno platformno storitev zagotavlja v vsaj treh državah članicah in kadar bodisi promet njegove skupine, ustvarjen v Uniji, dosega ali presega določeno visoko mejno vrednost bodisi kadar tržna kapitalizacija skupine dosega ali presega neko visoko absolutno vrednost. Za podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve in pripadajo podjetjem, ki ne kotirajo na borzi, bi bilo treba kot referenco upoštevati enakovredno pravično tržno vrednost. Komisija bi morala imeti možnost, da na podlagi svojih pooblastil sprejema delegirane akte, s katerimi razvije objektivno metodologijo za izračun te vrednosti.

Velik promet skupine, realiziran v Uniji, v povezavi z določenim mejnim številom uporabnikov jedrnih platformnih storitev v Uniji odraža razmeroma veliko zmožnost monetizacije teh uporabnikov. Visoka tržna kapitalizacija glede na enako določeno mejno število uporabnikov v Uniji odraža razmeroma velik potencial za monetizacijo teh uporabnikov v bližnji prihodnosti. Ta potencial za monetizacijo pa načeloma odraža, v kolikšnem obsegu imajo zadevna podjetja vlogo vstopne točke. Oba kazalnika poleg tega odražata finančno zmogljivost zadevnih podjetij, vključno z njihovo zmožnostjo, da svoj dostop do finančnih trgov izkoristijo za to, da bi utrdila svoj položaj. To se na primer lahko zgodi, kadar se ta boljši dostop izkoristi za pridobitev drugih podjetij, pri čemer se je izkazalo, da lahko ta zmožnost negativno vpliva na inovativnost. Tržna kapitalizacija lahko tudi odraža pričakovani prihodnji položaj zadevnih podjetij in njihov vpliv na notranji trg, kljub morebitno razmeroma majhnemu trenutnemu prometu. Vrednost tržne kapitalizacije bi morala temeljiti na stopnji, ki odraža povprečno tržno kapitalizacijo največjih podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, v ustreznem obdobju.

(18)

Medtem ko bi morala tržna kapitalizacija v višini mejne vrednosti ali nad njo v zadnjem poslovnem letu ustvariti domnevo, da ima podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, znaten vpliv na notranji trg, bi morala trajna tržna kapitalizacija podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in je v treh ali več letih enaka mejni vrednosti ali nad njo, še dodatno okrepiti to domnevo.

(19)

Nasprotno pa bi bilo lahko s tržno kapitalizacijo povezanih veliko dejavnikov, zaradi katerih bi bila potrebna poglobljena ocena pri določitvi, ali naj bi se štelo, da ima podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, znaten vpliv na notranji trg. Tako bi bilo lahko v primeru, kadar je tržna kapitalizacija podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v predhodnih poslovnih letih znatno pod mejno vrednostjo in kadar je nestanovitnost njegove tržne kapitalizacije v obravnavanem obdobju nesorazmerna s splošno nestanovitnostjo trga lastniških vrednostnih papirjev ali je krivulja njegove tržne kapitalizacije glede na gibanja na trgu neskladna s hitro in enosmerno rastjo.

(20)

Zelo veliko število poslovnih uporabnikov, ki so odvisni od jedrne platformne storitve, da bi lahko dosegli zelo veliko število mesečno aktivnih končnih uporabnikov, podjetju, ki zagotavlja to storitev, omogoča, da v svojo korist vpliva na delovanje znatnega dela poslovnih uporabnikov, in načeloma kaže, da je to podjetje pomembna vstopna točka. Ustrezni zadevni ravni teh številk bi bilo treba določiti tako, da v zvezi s končnimi uporabniki predstavljata znaten delež celotne populacije Unije, pri določitvi mejne vrednosti za poslovne uporabnike pa celotno populacijo podjetij, ki uporabljajo jedrne platformne storitve. Aktivne končne uporabnike in poslovne uporabnike bi bilo treba opredeliti in izračunati na način, ki ustrezno odraža vlogo in doseg zadevne konkretne jedrne platformne storitve. Da se zagotovi pravna varnost za vratarje, bi bilo treba elemente za določitev števila aktivnih končnih uporabnikov in poslovnih uporabnikov za jedrno platformno storitev določiti v prilogi k tej uredbi. Na te elemente lahko vpliva tehnološki in drug razvoj. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov, ki se uporabljajo za določitev števila aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov.

(21)

Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ima pri svojem delovanju utrjen in trajen položaj oziroma je mogoče predvideti, da bo imelo tak položaj v prihodnosti, predvsem takrat, kadar je tekmovalnost omejena glede na njegov položaj. Taka situacija je verjetna, kadar podjetje v obdobju vsaj treh let zagotavlja jedrno platformno storitev zelo velikemu številu poslovnih in končnih uporabnikov v vsaj treh državah članicah.

(22)

Na te mejne vrednosti lahko vplivata tržni in tehnološki razvoj. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določi metodologijo za ugotavljanje, ali so kvantitativne mejne vrednosti dosežene, ter po potrebi za redno prilagajanje metodologije tržnemu in tehnološkemu razvoju. Ti delegirani akti ne bi smeli spreminjati kvantitativnih mejnih vrednosti, določenih v tej uredbi.

(23)

Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, bi moralo imeti možnost, da v izjemnih okoliščinah ovrže domnevo, da ima znaten vpliv na notranji trg, tako da dokaže, da kljub izpolnjevanju kvantitativnih mejnih vrednosti iz te uredbe ne izpolnjuje zahtev za imenovanje za vratarja. Dokaze za to, da se domneva na podlagi doseganja kvantitativnih mejnih vrednosti ne bi smela uporabiti, bi moralo predložiti zadevno podjetje. Komisija bi morala pri oceni predloženih dokazov in argumentov upoštevati le elemente, ki so neposredno povezani s kvantitativnimi merili, in sicer vpliv podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, na notranji trg, ki presega zgornje meje prihodkov ali tržne omejitve, kot je njegova velikost v absolutnem smislu, in število držav članic, v katerih je prisotno; za koliko število dejanskih poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov presega mejne vrednosti in pomen jedrne platformne storitve podjetja glede na splošni obseg dejavnosti zadevne jedrne platforme storitve; ter število let, v katerih so bile dosežene mejne vrednosti.

Vse utemeljitve iz gospodarskih razlogov, s katerimi bi skušali opredeliti trg ali dokazati učinkovitost in izhajajo iz posamezne vrste ravnanja podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, bi bilo treba zavrniti, saj niso relevantne za imenovanje za vratarja. Če predloženi argumenti niso dovolj utemeljeni, ker domneve očitno ne postavljajo pod vprašaj, bi morala Komisija imeti možnost, da argumente zavrne v roku 45 delovnih dni, ki je določen za imenovanje. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da sprejme sklep na podlagi razpoložljivih informacij o kvantitativnih mejnih vrednostih, kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ovira preiskavo, tako da ne upošteva preiskovalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.

(24)

Zagotoviti bi bilo treba tudi, da se oceni vloga vratarja podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve in ne dosegajo vseh kvantitativnih mejnih vrednosti, ob upoštevanju splošnih objektivnih zahtev, in sicer, da imajo znaten vpliv na notranji trg, da delujejo kot pomembna vstopna točka, prek katere lahko poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, ter da imajo pri izvajanju svojih dejavnosti korist od utrjenega in trajnega položaja ali da jo bodo predvidoma imeli v bližnji prihodnosti. Če je podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, srednje, malo ali mikro podjetje, bi bilo treba pri oceni skrbno upoštevati, ali bi lahko tako podjetje znatno ogrozilo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev, saj je ta uredba namenjena predvsem velikim podjetjem z znatno gospodarsko močjo, in ne srednjim, malim ali mikro podjetjem.

(25)

Taka ocena se lahko izvede le v okviru preiskave trga in ob upoštevanju kvantitativnih mejnih vrednosti. Komisija bi si morala pri svoji oceni prizadevati za ohranitev in spodbujanje inovacij in kakovosti digitalnih proizvodov in storitev, stopnje, do katere so cene pravične in konkurenčne, ter stopnje, do katere kakovost ali izbira za poslovne uporabnike in končne uporabnike je ali ostaja velika. Upoštevajo se lahko elementi, specifični za podjetja, ki zagotavljajo zadevne jedrne platformne storitve, kot so izredno velika ekonomija obsega ali razpona, zelo močni mrežni učinki, na podatkih temelječe prednosti, zmožnost, da se z večstranskostjo teh storitev številni poslovni uporabniki povežejo s številnimi končnimi uporabniki, učinki vezanosti, odsotnost večdomnosti, konglomeratna podjetniška struktura ali vertikalna integracija. Poleg tega se lahko zelo velika tržna kapitalizacija, zelo visoko razmerje vrednosti lastniškega kapitala nad dobičkom ali zelo velik promet, ki so ga ustvarili končni uporabniki ene same jedrne platformne storitve, uporabijo kot kazalniki potenciala finančnega vzvoda, ki ga imajo ta podjetja, in tega, da se trg preveša v njihovo korist. Skupaj s tržno kapitalizacijo so visoke stopnje relativne rasti primeri dinamičnih parametrov, ki so zlasti pomembni za opredelitev takih podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, za katera je mogoče predvideti, da bodo imela utrjen in trajen položaj. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da sprejme sklep, ki temelji na negativnih zaključkih na podlagi razpoložljivih dejstev, kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, močno ovira preiskavo, tako da ne upošteva preiskovalnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija.

(26)

Poseben podsklop pravil bi se moral uporabljati za tista podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, za katera je mogoče predvideti, da bodo v bližnji prihodnosti imela utrjen in trajen položaj. Zaradi enakih specifičnih lastnosti jedrnih platformnih storitev so te dovzetne za prevešanje trga: ko podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, pridobi določeno prednost pred konkurenti ali potencialnimi tekmeci v smislu obsega ali posredniške moči, bi lahko njegov položaj postal neomajen, razmere pa bi se lahko razvile do te mere, da bi v bližnji prihodnosti verjetno postal utrjen in trajen. Podjetja lahko poskusijo povzročiti to prevešanje trga in postati vratarji z uporabo nekaterih nepoštenih pogojev in praks, ki se urejajo na podlagi te uredbe. V takem primeru se zdi primerno posredovati, preden se trg nepovratno prevesi.

(27)

Takšno zgodnje posredovanje pa bi moralo biti omejeno na naložitev le tistih obveznosti, ki so potrebne in ustrezne za zagotovitev, da se ohrani tekmovalnost zadevnih storitev ter prepreči kvalificirano tveganje nepoštenih pogojev in praks. V ta namen so bolj neposredno usmerjene obveznosti, ki podjetju, ki zagotavlja zadevne jedrne platformne storitve, preprečujejo, da bi pri izvajanju dejavnosti imelo utrjen in trajen položaj, na primer obveznosti, ki onemogočajo izkoriščanje tržne prednosti, ter obveznosti, ki olajšujejo menjave in večdomnost. Poleg tega bi morala Komisija za zagotovitev sorazmernosti uporabiti le tiste obveznosti iz zadevnega podsklopa, ki so potrebne in sorazmerne za doseganje ciljev te uredbe, in bi morala redno preverjati, ali bi bilo treba te obveznosti ohraniti, odpraviti ali prilagoditi.

(28)

Uporaba le tistih obveznosti, ki so potrebne in sorazmerne, da bi se dosegli cilji te uredbe, bi morala Komisiji omogočiti pravočasno in učinkovito posredovanje ob popolnem spoštovanju sorazmernosti obravnavanih ukrepov. To bi moralo dejanske ali potencialne udeležence na trgu prepričati tudi o tekmovalnosti in pravičnosti zadevnih storitev.

(29)

Vratarji bi morali v zvezi z vsako jedrno platformno storitvijo, navedeno v zadevnem sklepu o imenovanju, izpolnjevati obveznosti iz te uredbe. Obveznosti bi se morale uporabljati ob upoštevanju konglomeratnega položaja vratarjev, kadar je to ustrezno. Poleg tega bi Komisija morala imeti možnost, da vratarju s sklepom naloži izvedbene ukrepe. Ti izvedbeni ukrepi bi morali biti učinkovito zasnovani ob upoštevanju značilnosti jedrnih platformnih storitev in možnih tveganj izogibanja ukrepom ter v skladu z načelom sorazmernosti in temeljnimi pravicami zadevnih podjetij, pa tudi temeljnimi pravicami tretjih strani.

(30)

Zaradi zelo hitro spreminjajoče se in zapletene tehnološke narave jedrnih platformnih storitev je potrebno redno pregledovanje statusa vratarjev, tudi tistih, za katere je predvideno, da bodo v bližnji prihodnosti imeli utrjen in trajen položaj pri svojem delovanju. Da bi se vsem udeležencem na trgu, tudi vratarjem, zagotovila potrebna gotovost glede veljavnih pravnih obveznosti, je treba določiti rok za te redne preglede. Pomembno je tudi, da se ti pregledi izvajajo redno in vsaj vsaka tri leta. Poleg tega je pomembno pojasniti, da zaradi vsake spremembe dejstev, na podlagi katerih je bilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, imenovano za vratarja, ni treba spreminjati sklepa o imenovanju. Sprememba bo potrebna le, če se bo zaradi spremenjenih dejstev spremenila tudi ocena. Ali to drži ali ne, bi se moralo ugotoviti s presojo dejstev in okoliščin za vsak primer posebej.

(31)

Da bi se zaščitili tekmovalnost in pravičnost jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji, je treba jasno in nedvoumno določiti sklop harmoniziranih pravil, ki se nanašajo na te storitve. Taka pravila so potrebna, da bi se odvrnilo tveganje, da bi imele prakse vratarjev škodljive učinke, in so v korist poslovnega okolja zadevnih storitev, uporabnikov in nazadnje družbe kot celote. Obveznosti se nanašajo na tiste prakse, za katere se šteje, da ogrožajo tekmovalnost ali so nepoštene ali oboje, pri čemer se upoštevajo značilnosti digitalnega sektorja, in ki zlasti negativno neposredno vplivajo na poslovne uporabnike in končne uporabnike. Moralo bi biti možno, da obveznosti iz te uredbe posebej upoštevajo naravo jedrnih platformnih storitev, ki se zagotavljajo. Obveznosti iz te uredbe ne bi smele zagotavljati le tekmovalnosti in pravičnosti v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami, navedenimi v sklepu o imenovanju, temveč tudi v zvezi z drugimi digitalnimi proizvodi in storitvami, pri katerih vratarji izkoriščajo svoj položaj vratarja in ki se pogosto zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo.

(32)

Za namene te uredbe bi se morala tekmovalnost nanašati na zmožnost podjetij, da učinkovito premagujejo ovire za vstop in širitev ter se merijo z vratarjem glede prednosti svojih proizvodov in storitev. Značilnosti jedrnih platformnih storitev v digitalnem sektorju, kot so mrežni učinki, močna ekonomija obsega in koristi od podatkov, so omejile tekmovalnost teh storitev in z njimi povezanih ekosistemov. Taka šibka tekmovalnost zmanjšuje spodbude za inovacije in izboljšanje proizvodov in storitev za vratarja, njegove poslovne uporabnike, konkurente in stranke ter tako negativno vpliva na inovacijski potencial širšega gospodarstva spletnih platform. Tekmovalnost storitev v digitalnem sektorju je lahko omejena tudi, če je za jedrno platformno storitev več vratarjev. S to uredbo bi zato bilo treba prepovedati nekatere prakse vratarjev, ki bi lahko povečale ovire za vstop na trg ali širitev, in vratarjem naložiti nekatere obveznosti, s katerimi naj bi se te ovire zmanjšale. Obveznosti bi morale obravnavati tudi primere, kadar je položaj vratarja morda utrjen v tolikšni meri, da konkurenca med platformami kratkoročno ni učinkovita, kar pomeni, da je treba ustvariti ali povečati konkurenco znotraj platform.

(33)

Za namene te uredbe bi se morala nepoštenost nanašati na neravnovesje med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov, kadar vratar pridobi nesorazmerno prednost. Udeleženci na trgu, vključno s poslovnimi uporabniki jedrnih platformnih storitev in alternativnimi ponudniki storitev, ki se zagotavljajo skupaj s takimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, bi morali imeti možnost, da ustrezno izkoristijo prednosti, ki izhajajo iz njihovih inovativnih ali drugih prizadevanj. Zaradi njihovega položaja kot vratarji in večje pogajalske moči je mogoče, da vratarji ravnajo tako, da drugim ne omogočajo v celoti izkoristiti prednosti, ki izhajajo iz njihovih lastnih prispevkov, in enostransko določajo neuravnotežene pogoje za uporabo svojih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z njihovimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo. Tako neravnovesje ni izključeno z dejstvom, da vratar določeni skupini uporabnikov ponuja določeno storitev brezplačno, in lahko pomeni tudi izključitev ali diskriminacijo poslovnih uporabnikov, zlasti če slednji konkurirajo storitvam, ki jih zagotavlja vratar. S to uredbo bi se zato morale vratarjem naložiti obveznosti, ki obravnavajo tako ravnanje.

(34)

Tekmovalnost in poštenost sta medsebojno prepleteni. Če tekmovalnosti v zvezi določeno storitvijo ni ali je ta šibka, ima vratar možnost nepoštenih praks. Podobno lahko nepoštene prakse vratarja zmanjšajo možnost poslovnih uporabnikov ali drugih, da konkurirajo položaju vratarja. Posebna obveznost iz te uredbe lahko zato obravnava oba elementa.

(35)

Ob upoštevanju potrebe po zaščiti javnega reda in zasebnosti ter potrebe po boju proti goljufivim in zavajajočim poslovnim praksam so obveznosti iz te uredbe tako potrebne za obravnavanje ugotovljenih pomislekov glede javnega reda, saj ni alternativnih in manj omejevalnih ukrepov, s katerimi bi se dejansko dosegel enak rezultat.

(36)

Vratarji pogosto neposredno zbirajo osebne podatke končnih uporabnikov za namene zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja, kadar končni uporabniki uporabljajo spletišča in programske aplikacije tretjih strani. Tretje strani vratarjem zagotovijo tudi osebne podatke svojih končnih uporabnikov, da bi lahko uporabljale nekatere storitve, ki jih vratarji zagotavljajo v okviru svojih jedrnih platformnih storitev, kot je prilagojeno občinstvo. Obdelava osebnih podatkov pridobljenih od tretjih strani, ki uporabljajo jedrne platformne storitve, za namene zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja daje vratarjem morebitne prednosti v smislu zbiranja podatkov in tako ustvarja ovire za vstop. To pa zato, ker vratarji obdelujejo osebne podatke, pridobljene od znatno večjega števila tretjih strani, kot druga podjetja. Podobne prednosti izhajajo iz naslednjega: (i) združevanja osebnih podatkov končnega uporabnika, zbranih v okviru jedrne platformne storitve, s podatki, zbranimi v okviru drugih storitev, (ii) navzkrižne uporabe osebnih podatkov iz jedrne platformne storitve pri drugih storitvah, ki jih vratar zagotavlja ločeno, zlasti storitev, ki se ne zagotavljajo skupaj z zadevno jedrno platformno storitvijo ali v njeno podporo, in obratno ali (iii) vpisa končnih uporabnikov v različne storitve vratarjev za namene združevanja osebnih podatkov. Za zagotovitev, da vratarji ne ogrožajo nepravično tekmovalnosti jedrnih platformnih storitev, bi morali končnim uporabnikom dati na voljo manj personalizirano, vendar enakovredno alternativo, in jim tako omogočiti, da se svobodno odločijo za vključitev v take prakse obdelave podatkov in vpisa, ne da bi uporabo jedrne platformne storitve ali nekaterih njenih funkcionalnosti pogojevali s privolitvijo končnega uporabnika. To ne bi smelo posegati v to, da vratar obdeluje osebne podatke ali končne uporabnike vpisuje v storitev, pri čemer se opira na pravno podlago iz člena 6(1), točke (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/679, ne pa na člen 6(1), točki (b) in (f), navedene uredbe.

(37)

Manj personalizirana alternativa ne bi smela biti drugačna ali slabše kakovosti v primerjavi s storitvijo, ki se zagotavlja končnim uporabnikom, ki dajo privolitev, razen če je poslabšanje kakovosti neposredna posledica tega, da vratar ne more obdelati takih osebnih podatkov ali končnih uporabnikov ne more vpisati v storitev. Ne dati privolitve ne bi smelo biti težje, kot privolitev dati. Kadar vratar zaprosi za privolitev, bi moral končnim uporabnikom proaktivno predstaviti uporabniku prijazno rešitev za to, kako lahko na nedvoumen, jasen in preprost način dajo, spremenijo ali prekličejo privolitev. Zlasti bi morala biti privolitev dana z jasnim pritrdilnim dejanjem ali izjavo, ki pomeni, da je končni uporabnik prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/679. Ob dajanju privolitve in samo kadar je to ustrezno, bi bilo treba končnega uporabnika obvestiti, da je lahko v primeru, če ne da privolitve, ponudba morda manj personalizirana, vendar da bo jedrna platformna storitev ostala nespremenjena in nobena funkcionalnost ne bo ukinjena. Izjemoma, če privolitve ni mogoče dati neposredno jedrni platformni storitvi vratarja, bi morali imeti končni uporabniki možnost dati privolitev prek vsake storitve tretje strani, ki uporablja to jedrno platformno storitev, da se vratarju omogoči obdelava osebnih podatkov za namene zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja.

Nazadnje, preklicati privolitev bi moralo biti ravno tako enostavno, kot jo dati. Vratarji ne bi smeli zasnovati, organizirati ali upravljati svojih spletnih vmesnikov na način, ki zavaja, manipulira ali kako drugače bistveno izkrivlja ali zmanjšuje zmožnost končnih uporabnikov, da prostovoljno dajo privolitev. Vratarjem zlasti ne bi smelo biti dovoljeno, da končne uporabnike več kot enkrat letno spodbudijo k temu, da dajo privolitev za isti namen obdelave, za katerega prvotno niso dali privolitve ali so jo preklicali. Ta uredba ne posega v Uredbo (EU) 2016/679, vključno z njenim okvirom izvrševanja, ki se še naprej v celoti uporablja za vse zahtevke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi s kršitvijo njihovih pravic na podlagi navedene uredbe.

(38)

Otroci si zaslužijo posebno zaščito v zvezi z njihovimi osebnimi podatki, zlasti kar zadeva uporabo njihovih osebnih podatkov za namene komercialne komunikacije ali ustvarjanja uporabniških profilov. Zaščita otrok na spletu je pomemben cilj Unije in bi se morala odražati v zadevnem pravu Unije. V zvezi s tem bi bilo treba ustrezno upoštevati Uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev. Nič v tej uredbi vratarjev ne izvzema iz obveznosti zaščite otrok, kot je določena v veljavnem pravu Unije.

(39)

V nekaterih primerih, na primer z uvedbo pogodbenih pogojev, lahko vratarji omejijo zmožnost poslovnih uporabnikov svojih spletnih posredniških storitev, da končnim uporabnikom ponujajo proizvode ali storitve pod ugodnejšimi pogoji, vključno s ceno, prek drugih spletnih posredniških storitev ali prek neposrednih spletnih prodajnih kanalov. Kadar se take omejitve nanašajo na spletne posredniške storitve tretjih strani, te omejujejo tekmovalnost med platformami, to pa omejuje izbiro alternativnih spletnih posredniških storitev za končne uporabnike. Kadar se take omejitve nanašajo na neposredne spletne prodajne kanale, neupravičeno omejujejo svobodo poslovnih uporabnikov, da uporabljajo take kanale. Za zagotovitev, da lahko poslovni uporabniki spletnih posredniških storitev vratarjev svobodno izbirajo alternativne spletne posredniške storitve ali neposredne spletne prodajne kanale in določajo različne pogoje, pod katerimi ponujajo svoje proizvode ali storitve končnim uporabnikom, se vratarjem ne bi smelo dovoliti, da poslovne uporabnike omejujejo pri določanju različnih poslovnih pogojev, vključno s ceno. Taka prepoved bi se morala uporabljati za vsak ukrep z enakovrednim učinkom, kot je zvišanje višine provizije ali umik ponudb poslovnih uporabnikov s seznama.

(40)

Da bi se preprečilo dodatno povečanje odvisnosti poslovnih uporabnikov od jedrnih platformnih storitev vratarjev in za spodbujanje večdomnosti, bi bilo treba poslovnim uporabnikom teh vratarjev omogočiti svobodo pri promociji in izbiri distribucijskega kanala, ki se jim zdi najprimernejši za namene komuniciranja s končnimi uporabniki, s katerimi je bil že prej vzpostavljen poslovni odnos bodisi prek jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavlja vratar, bodisi prek drugih kanalov. To bi moralo veljati za promocijo ponudb, vključno s programsko aplikacijo poslovnega uporabnika, ter za vse oblike komunikacije in sklepanja pogodb med poslovnimi uporabniki in končnimi uporabniki. Pridobljeni končni uporabnik je končni uporabnik, ki je že sklenil poslovno razmerje s poslovnim uporabnikom, in je, kadar je ustrezno, poslovni uporabnik vratarju neposredno ali posredno plačal za omogočanje začetne pridobitve končnega uporabnika s strani poslovnega uporabnika. Takšna poslovna razmerja so lahko plačljiva ali brezplačna, kot so brezplačni preskusi ali brezplačen dostop do storitev, in so lahko sklenjena bodisi v okviru jedrne platformne storitve vratarja bodisi prek drugih kanalov. Po drugi strani pa bi bilo treba tudi končnim uporabnikom omogočiti svobodno izbiro ponudb teh poslovnih uporabnikov in sklepanje pogodb z njimi bodisi prek jedrnih platformnih storitev vratarja, če je to ustrezno, bodisi prek neposrednega distribucijskega kanala poslovnega uporabnika ali drugega posrednega kanala, ki ga zadevni poslovni uporabnik uporablja.

(41)

Zmožnost končnih uporabnikov za pridobivanje vsebin, naročnin, funkcij ali drugih proizvodov zunaj jedrnih platformnih storitev vratarja se ne bi se smelo ogrožati ali omejevati. Zlasti bi bilo treba preprečiti situacijo, ko bi vratarji s programsko aplikacijo, ki bi delovala v njihovi jedrni platformni storitvi, končne uporabnike omejevali pri dostopu do teh storitev in njihovi uporabi. Naročnikom spletnih vsebin, kupljenih zunaj programske aplikacije, trgovine s programskimi aplikacijami ali virtualnega pomočnika, na primer ne bi smeli preprečiti dostopa do takih spletnih vsebin v programski aplikaciji jedrne platformne storitve vratarja samo zato, ker so bile kupljene zunaj take programske aplikacije, trgovine s programskimi aplikacijami ali virtualnega pomočnika.

(42)

Da bi se zaščitila pošteno poslovno okolje in tekmovalnost digitalnega sektorja, je pomembno, da se zaščiti pravica poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, vključno z žvižgači, da kateri koli upravni ali drug javni organ, vključno z nacionalnimi sodišči, opozorijo na pomisleke zaradi nepoštenih praks vratarjev ali na kateri koli primer nespoštovanja zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava. Možno je na primer, da se poslovni uporabniki ali končni uporabniki želijo pritožiti zaradi različnih vrst nepoštenih praks, kot so diskriminatorni pogoji dostopa, neutemeljeno zapiranje računov poslovnih uporabnikov ali nejasni razlogi za umik proizvoda s seznama. Zato bi bilo treba prepovedati vsako prakso, ki bi kakor koli ovirala ali preprečevala, da bi zadevni uporabniki izrazili svoje pomisleke ali uveljavili razpoložljiva pravna sredstva, na primer z vključitvijo klavzul o zaupnosti v sporazume ali z drugimi pisnimi pogoji. Ta prepoved ne bi smela posegati v pravico poslovnih uporabnikov in vratarjev, da v sporazumih določijo pogoje uporabe, tudi uporabo zakonitih mehanizmov za obravnavo pritožb, vključno z uporabo mehanizmov za alternativno reševanje sporov ali pristojnosti določenih sodišč v skladu z zadevnim pravom Unije in nacionalnim pravom. To tudi ne bi smelo posegati v vlogo vratarjev v boju proti nezakonitim vsebinam na spletu.

(43)

Nekatere storitve, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami vratarja ali v njihovo podporo, kot so storitve identifikacije, spletni brskalniki, plačilne ali tehnične storitve, ki podpirajo zagotavljanje plačilnih storitev, kot so plačilni sistemi za nakupe znotraj aplikacije, so ključne za poslovanje poslovnih uporabnikov in jim omogočajo optimizacijo storitev. Zlasti je vsak brskalnik zgrajen v okolju „web browser engine“, ki je odgovorno za delovanje ključnih funkcionalnosti brskalnika, kot so hitrost, zanesljivost in spletna združljivost. Kadar vratarji upravljajo in nalagajo „web browser engines“, lahko določijo funkcionalnost in standarde, ki ne bodo veljali le za njihove lastne spletne brskalnike, temveč tudi za konkurenčne spletne brskalnike in nato za spletne programske aplikacije. Vratarji zato ne bi smeli izkoriščati svojega položaja, da bi od poslovnih uporabnikov, ki so odvisni od njih, zahtevali, da uporabljajo katere koli storitve, ki jih vratar zagotavlja skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo kot del zagotavljanja storitev ali proizvodov teh poslovnih uporabnikov. V izognitev situaciji, ko vratarji poslovnim uporabnikom posredno narekujejo uporabo svojih storitev, ki jih zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, bi bilo treba vratarjem prepovedati tudi, da od končnih uporabnikov zahtevajo uporabo takih storitev, kadar bi bila ta zahteva izrečena v okviru storitve, ki jo poslovni uporabnik zagotavlja končnim uporabnikom z uporabo jedrne platformne storitve vratarja. Namen te prepovedi je zaščititi svobodo poslovnega uporabnika, da lahko namesto storitev vratarja izbere alternativne storitve, vendar se ne bi smela razlagati tako, da poslovnega uporabnika zavezuje k temu, da take alternative ponudi svojim končnim uporabnikom.

(44)

To, da vratarji od poslovnih ali končnih uporabnikov zahtevajo, da se kot pogoj za uporabo jedrne platformne storitve, dostop do nje oziroma za vpis ali registracijo vanjo naročijo na katere koli druge jedrne platformne storitve vratarjev, ki so navedene v sklepu o imenovanju ali dosegajo mejne vrednosti aktivnih končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov, določene v tej uredbi, ali se registrirajo vanje, vratarjem omogoča, da pridobijo in k svojim jedrnim platformnim storitvam zavežejo nove poslovne uporabnike in končne uporabnike, tako da poskrbijo, da poslovni uporabniki ne morejo dostopati do ene jedrne platformne storitve, ne da bi se hkrati vsaj registrirali ali ustvarili račun za prejemanje druge jedrne platformne storitve. To ravnanje vratarjem zagotavlja tudi morebitno prednost v smislu zbiranja podatkov. Kot tako lahko to ravnanje ustvarja ovire za vstop in bi moralo biti prepovedano.

(45)

Pogoji, pod katerimi vratarji zagotavljajo storitve spletnega oglaševanja poslovnim uporabnikom, vključno z oglaševalci in založniki, so pogosto nepregledni in nejasni. Ta nejasnost je delno povezana s praksami nekaterih platform, vendar je tudi posledica velike zapletenosti sodobnega programatičnega oglaševanja. Odkar je bila uvedena nova zakonodaja o zasebnosti, naj bi ta sektor postal manj pregleden. To je pogosto razlog za neinformiranost in neznanje oglaševalcev in založnikov o pogojih storitev spletnega oglaševanja, ki jih kupijo, ter zmanjšuje njihovo zmožnost menjavanja med podjetji, ki zagotavljajo storitve spletnega oglaševanja. Poleg tega so stroški storitev spletnega oglaševanja pod temi pogoji verjetno višji, kot bi bili v pravičnejšem, bolj preglednem in tekmovalnem okolju platform. Zaradi teh višjih stroškov so verjetno višje tudi cene, ki jih končni uporabniki plačujejo za veliko vsakdanjih proizvodov in storitev, v zvezi s katerimi se uporabljajo storitve spletnega oglaševanja. Zato bi morale obveznosti glede preglednosti določati, da morajo vratarji oglaševalcem in založnikom, ki jim zagotavljajo storitve spletnega oglaševanja, na zahtevo brezplačno predložiti informacije, ki obema stranema omogočajo razumevanje cene, plačane za vsako različno storitev spletnega oglaševanja, opravljeno v okviru zadevne vrednostne verige oglaševanja.

Te informacije bi bilo treba oglaševalcu na zahtevo zagotoviti za posamezen oglas, in sicer v zvezi s ceno in pristojbinami, ki se zaračunajo temu oglaševalcu, ter, s soglasjem založnika, ki ima v lasti nabor, v katerem je oglas prikazan, nadomestilom, ki ga prejme ta založnik, ki da soglasje. Dnevno zagotavljanje teh informacij bo oglaševalcem omogočilo prejemanje dovolj podrobnih informacij, potrebnih za primerjavo stroškov uporabe storitev spletnega oglaševanja vratarjev s stroški uporabe storitev spletnega oglaševanja drugih podjetij. Kadar nekateri založniki ne dajo soglasja za izmenjavo zadevnih informacij z oglaševalcem, bi mu moral vratar zagotoviti informacije o povprečnem dnevnem plačilu, ki ga ti založniki prejmejo za zadevne oglase. Za zahteve založnikov bi se morala uporabljati enaka obveznost in načela izmenjave ustreznih informacij v zvezi z zagotavljanjem storitev spletnega oglaševanja. Ker lahko vratarji uporabljajo različne modele oblikovanja cen za zagotavljanje storitev spletnega oglaševanja oglaševalcem in založnikom, na primer ceno za posamezen prikaz, za posamezen ogled ali katero koli drugo merilo, bi morali vratarji zagotoviti tudi metodo za izračun posameznih cen in nadomestil.

(46)

Vratar ima v nekaterih okoliščinah dvojno vlogo, in sicer kot podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, pri čemer svojim poslovnim uporabnikom zagotavlja jedrno platformno storitev, in po možnosti druge storitve, zagotovljene skupaj z navedeno jedrno platformno storitvijo ali v njeno podporo, hkrati pa istim poslovnim uporabnikom konkurira ali namerava konkurirati pri zagotavljanju enakih ali podobnih storitev ali proizvodov istim končnim uporabnikom. V takih okoliščinah lahko vratar izkoristi svojo dvojno vlogo, tako da podatke, ustvarjene ali zagotovljene s strani svojih poslovnih uporabnikov v okviru dejavnosti teh poslovnih uporabnikov pri uporabi osnovnih platformnih storitev ali storitev, zagotovljenih skupaj s temi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, uporabi za namene svojih storitev ali proizvodov. Podatki poslovnega uporabnika lahko vključujejo tudi vse podatke, ustvarjene ali zagotovljene med dejavnostmi njegovih končnih uporabnikov. Tako je lahko na primer, kadar vratar poslovnim uporabnikom zagotavlja spletno tržnico ali trgovino s programskimi aplikacijami, hkrati pa zagotavlja storitve kot podjetje, ki zagotavlja spletne storitve na drobno ali programske aplikacije. Da bi se vratarjem preprečilo nepravično izkoriščanje njihove dvojne vloge, je treba zagotoviti, da pri zagotavljanju podobnih storitev, kot jih zagotavljajo njihovi poslovni uporabniki, ne uporabljajo kakršnih koli zbirnih ali nezbirnih podatkov, ki bi lahko vključevali anonimizirane in osebne podatke, ki niso javno dostopni. Ta obveznost bi se morala uporabljati za vratarja kot celoto, med drugim tudi, vendar ne le, za njegovo poslovno enoto, ki konkurira poslovnim uporabnikom jedrne platformne storitve.

(47)

Poleg tega lahko poslovni uporabniki pri podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kupijo storitve spletnega oglaševanja za namen zagotavljanja blaga in storitev končnim uporabnikom. V tem primeru je možno, da podatki niso ustvarjeni v okviru jedrne platformne storitve, ampak ji jih zagotovi poslovni uporabnik ali so ustvarjeni v okviru njegovih dejavnosti na podlagi zadevne jedrne platformne storitve. V nekaterih primerih ima lahko zadevna jedrna platformna storitev, ki zagotavlja oglaševanje, dvojno vlogo, in sicer tako vlogo podjetja, ki zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, kot tudi podjetja, ki zagotavlja storitve, ki konkurirajo poslovnim uporabnikom. Skladno s tem bi se morala obveznost, ki vratarju z dvojno vlogo prepoveduje uporabo podatkov poslovnih uporabnikov, uporabljati tudi za podatke, ki jih je jedrna platformna storitev prejela od podjetij za namene zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja, povezanih z zadevno jedrno platformno storitvijo.

(48)

Kar zadeva storitve računalništva v oblaku, bi se morala obveznost neuporabe podatkov poslovnih uporabnikov nanašati tudi na podatke, ki so jih poslovni uporabniki vratarja zagotovili ali ustvarili v okviru uporabe storitve računalništva v oblaku, ki jo zagotavlja vratar, ali prek trgovine s programskimi aplikacijami, ki končnim uporabnikom storitev računalništva v oblaku omogoča dostop do programskih aplikacij. Ta obveznost ne bi smela vplivati na pravico vratarja, da zbirne podatke uporabi za zagotavljanje drugih storitev, zagotovljenih skupaj z njegovo jedrno platformno storitvijo ali v njeno podporo, kot so storitve analize podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES ter zadevnimi obveznostmi iz te uredbe v zvezi s tovrstnimi storitvami.

(49)

Vratar lahko v svojem operacijskem sistemu, virtualnem pomočniku ali spletnem brskalniku na različne načine zagotavlja prednost svojim storitvam ali proizvodom oziroma storitvam ali proizvodom tretjih strani v škodo enakim ali podobnim storitvam, ki bi jih lahko končni uporabniki pridobili prek drugih tretjih strani. To se lahko zgodi, kadar vratar predhodno namesti nekatere programske aplikacije ali storitve. Da bi se končnim uporabnikom omogočila izbira, jim vratarji ne bi smeli preprečiti odstranitve katerih koli programskih aplikacij v njihovem operacijskem sistemu. Vratar lahko takšno odstranitev omeji le, kadar so tovrstne programske aplikacije bistvene za delovanje operacijskega sistema ali naprave. Vratarji bi morali končnim uporabnikom omogočiti tudi enostavno spreminjanje privzetih nastavitev v operacijskem sistemu, virtualnem pomočniku in spletnem brskalniku, kadar te privzete nastavitve dajejo prednost njihovim programskim aplikacijam in storitvam. To vključuje priklic izbirnega zaslona ob uporabnikovi prvi uporabi spletnega iskalnika, virtualnega pomočnika ali spletnega brskalnika vratarja, navedenega v sklepu o imenovanju, ki končnim uporabnikom omogoča, da izberejo alternativno privzeto storitev, kadar operacijski sistem vratarja končne uporabnike usmerja na ta spletni iskalnik, virtualnega pomočnika ali spletni brskalnik in kadar virtualni pomočnik ali spletni brskalnik vratarja uporabnika usmeri na spletni iskalnik, naveden v sklepu o imenovanju.

(50)

Pravila, ki jih vratar določi v zvezi z distribucijo programskih aplikacij, lahko v nekaterih okoliščinah omejijo zmožnost končnih uporabnikov za namestitev in učinkovito uporabo programskih aplikacij tretjih strani ali trgovin s programskimi aplikacijami na strojni opremi ali operacijskih sistemih zadevnega vratarja ter zmožnost končnih uporabnikov za dostop do tovrstnih programskih aplikacij ali trgovin s programskimi aplikacijami zunaj jedrnih platformnih storitev zadevnega vratarja. Take omejitve lahko omejijo zmožnost razvijalcev programskih aplikacij za uporabo alternativnih distribucijskih kanalov in zmožnost končnih uporabnikov, da izbirajo med različnimi programskimi aplikacijami v okviru različnih distribucijskih kanalov, ter bi jih bilo treba prepovedati kot omejitve, ki so nepravične in bi lahko oslabile tekmovalnost jedrnih platformnih storitev. Za zagotovitev tekmovalnosti bi moral vratar poleg tega programskim aplikacijam tretje strani ali trgovinam s programskimi aplikacijami omogočiti, da končnega uporabnika spodbudijo k odločitvi, ali bi morala ta storitev postati privzeta, in omogočiti enostavno izvedbo te spremembe.

Za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema, ki ga zagotavlja vratar, bi moral zadevni vratar imeti možnost, da za doseganje tega cilja izvede sorazmerne tehnične ali pogodbene ukrepe, če dokaže, da so nujni in utemeljeni ter da ni na voljo manj omejevalnih načinov za zaščito celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema. Celovitost strojne opreme ali operacijskega sistema bi morala vključevati vse možnosti zasnove, ki jih je treba izvesti in vzdrževati, da se strojna oprema ali operacijski sistem zaščiti pred nepooblaščenim dostopom, in sicer z zagotovitvijo, da varnostni nadzor, določen za zadevno strojno opremo ali operacijski sistem, ne more biti ogrožen. Poleg tega bi moral imeti vratar za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo varnosti končnih uporabnikov, možnost, da poleg privzetih nastavitev izvaja nujno potrebne in sorazmerne ukrepe in nastavitve, ki končnim uporabnikom omogočajo učinkovito zaščito varnosti v zvezi s programskimi aplikacijami tretjih strani ali trgovinami s programskimi aplikacijami, če dokaže, da so taki ukrepi in nastavitve nujno potrebni in utemeljeni ter da ni manj omejujočih sredstev za dosego tega cilja. Vratarju bi bilo treba preprečiti izvajanje takih ukrepov kot privzete nastavitve ali predhodne namestitve.

(51)

Vratarji so pogosto vertikalno integrirani in ponujajo nekatere proizvode ali storitve končnim uporabnikom v okviru svojih jedrnih platformnih storitev ali prek poslovnega uporabnika, nad katerim imajo nadzor, kar pogosto vodi do nasprotja interesov. To lahko vključuje primer, ko vratar zagotavlja svoje spletne posredniške storitve prek spletnega iskalnika. Ko vratarji te proizvode ali storitve ponujajo v okviru jedrne platformne storitve, lahko svoji ponudbi zagotovijo boljši položaj v smislu razvrstitve ter povezanega indeksiranja in iskanja po vsebini, kot ga imajo proizvodi ali storitve tretjih strani, ki tudi delujejo v okviru iste jedrne platformne storitve. To lahko na primer velja za proizvode ali storitve, vključno z drugimi jedrnimi platformnimi storitvami, ki so razvrščeni med rezultati, ki jih sporočijo spletni iskalniki, ali ki so delno ali v celoti vključeni med rezultate spletnih iskalnikov, skupine rezultatov, povezanih z določeno tematiko, ali prikazani skupaj z rezultati spletnega iskalnika, ki jih nekateri končni uporabniki obravnavajo ali uporabljajo kot storitev, ločeno od spletnega iskalnika ali zagotovljeno poleg njega.

Drugi primeri so programske aplikacije, distribuirane prek trgovin s programskimi aplikacijami, ali videi, distribuirani prek platforme za izmenjavo videov, ali proizvodi ali storitve, ki so poudarjeni in prikazani v viru novic spletne storitve družbenega omrežja, ali proizvodi ali storitve, razvrščeni med rezultate iskanja ali prikazani na spletni tržnici, ali proizvodi ali storitve, ki se ponujajo prek virtualnega pomočnika. Takšna zagotovitev boljšega položaja za lastno ponudbo vratarja se lahko izvede še pred razvrstitvijo na podlagi iskanja, na primer med iskanjem po vsebini in indeksiranjem. Vratar lahko na primer že med iskanjem po vsebini kot procesom odkrivanja novih in posodobljenih vsebin ter indeksiranjem, ki vključuje shranjevanje in organiziranje vsebine, najdene med postopkom iskanja po vsebini, daje prednost svoji vsebini pred vsebino tretjih strani. V teh okoliščinah ima vratar dvojno vlogo, in sicer vlogo posrednika za tretja podjetja in vlogo podjetja, ki neposredno zagotavlja proizvode ali storitve. Tovrstni vratarji lahko zato neposredno ogrožajo tekmovalnost zadevnih proizvodov ali storitev v okviru zadevnih jedrnih platformnih storitev v škodo poslovnih uporabnikov, ki jih vratar ne nadzira.

(52)

V takih situacijah vratar ne bi smel s pravnimi, poslovnimi ali tehničnimi sredstvi pri razvrstitvi v okviru jedrne platformne storitve ter povezanega indeksiranja in iskanja po vsebini diferencirano ali prednostno obravnavati proizvodov ali storitev, ki jih ponuja sam ali prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira. Za zagotovitev učinkovitosti te obveznosti bi morali biti pogoji, ki se uporabljajo pri taki razvrstitvi, prav tako splošno pravični in pregledni. Razvrstitev bi morala v teh primerih vključevati vse oblike relativnega mesta vidnosti, vključno s prikazom, oceno, povezovanjem ali glasovnimi rezultati, zajemati pa bi morala tudi primere, ko jedrna platformna storitev končnemu uporabniku predstavi ali sporoči le en rezultat. Za zagotovitev, da je ta obveznost učinkovita in je ni mogoče zaobiti, bi se morala uporabljati tudi za vsak ukrep, ki ima enakovreden učinek kot diferencirano ali prednostno obravnavanje pri razvrstitvi. Tudi smernice, sprejete v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2019/1150, bi morale olajšati izvajanje in izvrševanje te obveznosti.

(53)

Vratarji ne bi smeli omejevati ali preprečevati svobodne izbire končnih uporabnikov, tako da bi jim tehnično ali drugače preprečevali menjavanje različnih programskih aplikacij in storitev ali naročanje nanje. Tako bi bilo več podjetjem omogočeno, da ponujajo svoje storitve, kar bi nazadnje končnim uporabnikom zagotovilo večjo izbiro. Vratarji bi morali zagotoviti svobodno izbiro, ne glede na to, ali so proizvajalci strojne opreme, prek katere uporabniki dostopajo do zadevnih programskih aplikacij ali storitev, in ne bi smeli ustvarjati umetnih tehničnih ali drugih ovir, zaradi katerih bi bilo menjavanje nemogoče ali neučinkovito. Zgolj ponujanje določenega proizvoda ali storitve potrošnikom, tudi s predhodno namestitvijo, in izboljšanje ponudbe končnim uporabnikom, kot so znižanja cen ali izboljšanje kakovosti, se ne bi smeli šteti za prepovedano oviro menjavanju.

(54)

Vratarji lahko ovirajo dostop končnih uporabnikov do spletne vsebine in storitev, vključno s programskimi aplikacijami. Zato bi bilo treba določiti pravila za zagotovitev, da ravnanje vratarjev ne ogroža pravic končnih uporabnikov do dostopa do odprtega interneta. Vratarji lahko tudi tehnično omejujejo zmožnost končnih uporabnikov za učinkovito menjavanje različnih podjetij, ki zagotavljajo storitev dostopa do interneta, zlasti z nadziranjem strojne opreme ali operacijskih sistemov. To izkrivlja enake konkurenčne pogoje za storitve dostopa do interneta in nazadnje škodi končnim uporabnikom. Zato bi bilo treba zagotoviti, da vratarji ne omejujejo neutemeljeno končnih uporabnikov, ko ti izbirajo podjetje, ki jim zagotavlja storitev dostopa do interneta.

(55)

Vratar lahko zagotavlja storitve ali strojno opremo, kot so nosljive naprave, ki imajo dostop do funkcij strojne ali programske opreme naprave, do katere se dostopa ali ki se upravlja prek operacijskega sistema ali virtualnega pomočnika, da bi končnim uporabnikom ponudil posebne funkcionalnosti. V tem primeru konkurenčni ponudniki storitev ali strojne opreme, kot so ponudniki nosljivih naprav, zahtevajo enako učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami strojne ali programske opreme in dostop do njih za namene interoperabilnosti, da bi lahko končnim uporabnikom zagotovili konkurenčno ponudbo.

(56)

Vratarji lahko imajo tudi dvojno vlogo razvijalcev operacijskih sistemov in proizvajalcev naprav, vključno z vsako tehnično funkcionalnostjo, ki jo taka naprava lahko ima. Vratar, ki je proizvajalec naprave, lahko na primer omeji dostop do nekaterih njenih funkcionalnosti, kot so tehnologije brezžične komunikacije kratkega dosega, varnostni elementi in procesorji, mehanizmi avtentikacije in programska oprema, ki se uporablja za delovanje teh tehnologij, ki so lahko potrebne za učinkovito zagotavljanje storitve, ki jo skupaj z jedrno platformno storitvijo ali v njeno podporo zagotavlja vratar, pa tudi vsako potencialno tretje podjetje, ki zagotavlja tako storitev.

(57)

Če se dvojne vloge uporabljajo na način, ki drugim ponudnikom storitev in strojne opreme preprečuje, da bi pod enakimi pogoji imeli dostop do istih funkcij operacijskega sistema, strojne opreme ali programske opreme, ki so na voljo ali jih vratar uporablja pri zagotavljanju lastnih dopolnilnih ali podpornih storitev ali strojne opreme, bi to lahko znatno ogrozilo inovacije tovrstnih drugih ponudnikov in izbiro končnih uporabnikov. Zato bi bilo treba od vratarjev zahtevati, da brezplačno zagotovijo učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami operacijskega sistema, strojne opreme ali programske opreme, ki so na voljo ali se uporabljajo pri zagotavljanju lastnih dopolnilnih in podpornih storitev in strojne opreme, ter dostop do njih za namene interoperabilnosti. Tak dostop se lahko zahteva tudi za programske aplikacije, povezane z zadevnimi storitvami, ki se zagotavljajo skupaj z jedrno platformno storitvijo ali v njeno podporo, da se učinkovito razvijejo in zagotovijo funkcionalnosti, interoperabilne s tistimi, ki jih zagotavljajo vratarji. Namen obveznosti je konkurenčnim tretjim stranem omogočiti, da se prek vmesnikov ali podobnih rešitev medsebojno povežejo z zadevnimi funkcijami tako učinkovito kot prek storitev ali strojne opreme vratarja.

(58)

Pogoji, pod katerimi vratarji zagotavljajo storitve spletnega oglaševanja poslovnim uporabnikom, vključno z oglaševalci in založniki, so pogosto nepregledni in nejasni. Zato so oglaševalci in založniki pogosto preslabo informirani o učinku določenega oglasa. Da bi se dodatno povečale pravičnost, preglednost in tekmovalnost storitev spletnega oglaševanja, navedenih v sklepu o imenovanju, in tistih, ki so popolnoma integrirane z drugimi jedrnimi platformnimi storitvami istega podjetja, bi morali vratarji oglaševalcem in založnikom ter tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci in založniki, na zahtevo zagotoviti brezplačen dostop do svojih orodij za merjenje uspešnosti ter podatkov, vključno z zbirnimi in nezbirnimi podatki, ki jih oglaševalci, pooblaščene tretje strani, kot so oglaševalske agencije, ki delujejo v imenu podjetja, ki objavi oglas, in založniki potrebujejo za izvedbo svojega neodvisnega preverjanja zagotavljanja zadevnih storitev spletnega oglaševanja.

(59)

Vratarji imajo korist od dostopa do velike količine podatkov, ki jih zbirajo ob zagotavljanju jedrnih platformnih storitev in drugih digitalnih storitev. Za zagotovitev, da vratarji ne ogrožajo tekmovalnosti jedrnih platformnih storitev ali inovacijskega potenciala dinamičnega digitalnega sektorja z omejevanjem menjavanja ali večdomnosti, bi bilo treba končnim uporabnikom, pa tudi tretjim stranem, ki jih pooblasti končni uporabnik, odobriti učinkovit in takojšen dostop do podatkov, ki so jih zagotovili ali ki so bili ustvarjeni z njihovo dejavnostjo v okviru ustreznih jedrnih platformnih storitev vratarja. Podatki bi morali biti prejeti v obliki, ki je za končnega uporabnika ali zadevno tretjo stran, ki jo končni uporabnik pooblasti in na katero se podatki prenesejo, takoj in učinkovito dostopna in uporabna. Vratarji bi morali z ustreznimi in visokokakovostnimi tehničnimi ukrepi, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, zagotoviti tudi, da lahko končni uporabniki ali tretje strani, ki jih pooblastijo končni uporabniki, podatke prosto prenašajo neprekinjeno in v realnem času. To bi moralo veljati tudi za vse druge podatke na različnih stopnjah združevanja, potrebne za učinkovito omogočanje tovrstne prenosljivosti. V izogib dvomom obveznost vratarja, da zagotovi učinkovito prenosljivost podatkov na podlagi te uredbe, dopolnjuje pravico do prenosljivosti podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679. Olajšanje menjavanja in večdomnosti bi moralo po drugi strani voditi v povečanje izbire za končne uporabnike in deluje kot spodbuda vratarjem in poslovnim uporabnikom za inovacije.

(60)

Poslovni uporabniki, ki uporabljajo jedrne platformne storitve, ki jih zagotavljajo vratarji, in končni uporabniki teh poslovnih uporabnikov zagotavljajo in ustvarjajo velike količine podatkov. Za zagotovitev dostopa poslovnih uporabnikov do ustreznih podatkov, ki so bili tako ustvarjeni, bi jim moral vratar na njihovo zahtevo brezplačno zagotoviti učinkovit dostop do teh podatkov. Ta dostop bi bilo treba omogočiti tudi tretjim stranem, s katerimi so poslovni uporabniki sklenili pogodbo in ki delujejo kot obdelovalci teh podatkov za poslovne uporabnike. Dostop bi moral vključevati dostop do podatkov, ki jih v okviru drugih storitev, ki jih zagotavlja isti vratar, zagotovijo ali ustvarijo isti poslovni uporabniki in isti končni uporabniki teh poslovnih uporabnikov, vključno s storitvami, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, kadar je to neločljivo povezano z zadevnim zahtevkom. V ta namen vratar ne bi smel uporabljati nobenih pogodbenih ali drugih omejitev, ki bi poslovnim uporabnikom preprečevale dostop do zadevnih podatkov, in bi moral poslovnim uporabnikom omogočiti, da od svojih končnih uporabnikov pridobijo soglasje za dostop do teh podatkov in njihovo pridobivanje, kadar se tako soglasje zahteva na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES. Vratarji bi morali z ustreznimi tehničnimi ukrepi zagotoviti tudi neprekinjen dostop do teh podatkov v realnem času, na primer z namestitvijo visokokakovostnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje ali integriranih orodij za manjše poslovne uporabnike.

(61)

Vrednost spletnih iskalnikov za njihove poslovne in končne uporabnike se povečuje s povečevanjem skupnega števila teh uporabnikov. Podjetja, ki so ponudniki spletnih iskalnikov, zbirajo in hranijo zbirne podatkovne nize, ki vsebujejo informacije o tem, kaj so uporabniki iskali in kako so ravnali s pridobljenimi rezultati. Podjetja, ki so ponudniki spletnih iskalnikov, te podatke zbirajo pri iskanjih v okviru njihovega lastnega spletnega iskalnika, in, kadar je ustrezno, pri iskanjih na platformah njihovih poslovnih partnerjev nižje v verigi. Dostop vratarjev do podatkov o razvrstitvi, poizvedbah, klikih in ogledih je pomembna ovira za vstop in širitev, ki ogroža tekmovalnost spletnih iskalnikov. Zato bi bilo treba od vratarjev zahtevati, da pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zagotovijo dostop do teh podatkov o razvrstitvi, poizvedbah, klikih in ogledih v zvezi z brezplačnim in plačljivim iskanjem, ki so ga potrošniki opravili v okviru storitev spletnih iskalnikov, drugim podjetjem, ki zagotavljajo te storitve, da bi lahko ta tretja podjetja optimizirala svoje storitve in tekmovala z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami. Tak dostop bi bilo treba omogočiti tudi tretjim stranem, s katerimi so ponudniki spletnih iskalnikov sklenili pogodbo in ki delujejo kot obdelovalci teh podatkov za ta spletni iskalnik. Vratar bi moral pri zagotavljanju dostopa do svojih iskalnih podatkov ustrezno, na primer z anonimizacijo osebnih podatkov, zavarovati osebne podatke končnih uporabnikov, tudi pred morebitnimi tveganji ponovne identifikacije, ne da bi znatno zmanjšal kakovost ali uporabnost podatkov. Zadevni podatki so anonimizirani, če so osebni podatki nepovratno spremenjeni na tak način, da informacije niso povezane z določeno ali določljivo fizično osebo, ali kadar so osebni podatki anonimizirani na tak način, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni ali ni več določljiv.

(62)

Za trgovine s programskimi aplikacijami, spletne iskalnike in spletne storitve družbenega mreženja, navedene v sklepu o imenovanju, bi morali vratarji objaviti in uporabljati splošne pogoje dostopa, ki bi morali biti pravični, razumni in nediskriminatorni. V teh splošnih pogojih bi moral biti določen alternativen mehanizem reševanja sporov na ravni Unije, ki je lahko dostopen, nepristranski, neodvisen in brezplačen za poslovne uporabnike ter ki ne posega v stroške poslovnega uporabnika in sorazmerne ukrepe za preprečevanje zlorabe mehanizma reševanja sporov s strani poslovnih uporabnikov. Mehanizem reševanja sporov ne bi smel posegati v pravico poslovnih uporabnikov, da uveljavljajo pravna sredstva pred sodnimi organi v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom. Zlasti vratarji, ki zagotavljajo dostop do trgovin s programskimi aplikacijami, so pomembna vstopna točka za poslovne uporabnike, ki želijo doseči končne uporabnike. Glede na neuravnoteženost pogajalske moči med temi vratarji in poslovnimi uporabniki njihovih trgovin s programskimi aplikacijami tem vratarjem ne bi smelo biti dovoljeno določanje splošnih pogojev, vključno s pogoji oblikovanja cen, ki bi bili nepravični ali bi povzročili neutemeljeno razlikovanje.

Pogoji oblikovanja cen ali drugi splošni pogoji dostopa bi se morali šteti za nepravične, če povzročajo neravnovesje med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov, pomenijo prednost za vratarja, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo vratar zagotavlja poslovnim uporabnikom, ali postavljajo poslovne uporabnike v slabši položaj pri zagotavljanju istih ali podobnih storitev, kot jih zagotavlja vratar. Za določitev pravičnosti splošnih pogojev dostopa se lahko uporabijo naslednja referenčna merila: cene ali pogoji, ki so jih drugi ponudniki trgovin s programskimi aplikacijami določili za enake ali podobne storitve; cene ali pogoji, ki jih je ponudnik trgovine s programskimi aplikacijami določil za drugačne povezane ali podobne storitve ali različne vrste končnih uporabnikov; cene ali pogoji, ki jih je ponudnik trgovine s programskimi aplikacijami določil za enake storitve v različnih geografskih regijah; cene ali pogoji, ki jih je ponudnik trgovine s programskimi aplikacijami določil za enako storitev, kot jo vratar zagotavlja sam sebi. Ta obveznost ne bi smela ustvarjati pravice do dostopa in ne bi smela posegati v zmožnost ponudnikov trgovin s programskimi aplikacijami, spletnih iskalnikov in spletnih storitev družbenega mreženja, da prevzamejo potrebno odgovornost v boju proti nezakoniti in neželeni vsebini, kot je določeno v Uredbi o enotnem trgu digitalnih storitev.

(63)

Vratarji lahko ovirajo zmožnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, da se odjavijo od jedrne platformne storitve, na katero so se pred tem naročili. Zato bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bi preprečili situacijo, v kateri bi vratarji ogrožali pravice poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov do svobodne izbire, katero jedrno platformno storitev bodo uporabljali. Da se ohrani svobodna izbira poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov, vratarju ne bi smelo biti dovoljeno, da poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom po nepotrebnem oteži ali zaplete odjavo od jedrne platformne storitve. Zaprtje računa ali odjava ne bi smela biti bolj zapletena kot odprtje računa ali naročilo na isto storitev. Vratarji pri prenehanju pogodb s svojimi končnimi uporabniki ali poslovnimi uporabniki ne bi smeli zahtevati dodatnih pristojbin. Vratarji bi morali zagotoviti, da so pogoji za prenehanje pogodb vedno sorazmerni in jih končni uporabniki lahko izpolnijo brez nepotrebnih težav, na primer v zvezi z razlogi za odpoved, odpovednim rokom ali obliko take odpovedi. To ne posega v nacionalno zakonodajo, ki se uporablja v skladu s pravom Unije in ki določa pravice in obveznosti v zvezi s pogoji za prenehanje zagotavljanja jedrnih platformnih storitev s strani končnih uporabnikov.

(64)

Nezadostna interoperabilnost vratarjem, ki zagotavljajo medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, omogoča, da imajo koristi od močnih mrežnih učinkov, kar prispeva k zmanjšanju tekmovalnosti. Poleg tega vratarji ne glede na „večdomnost“ končnih uporabnikov pogosto zagotavljajo medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, kot del svojega ekosistema platform, to pa še povečuje vstopne ovire za alternativne ponudnike takih storitev in povečuje stroške končnih uporabnikov pri menjavi. Brez poseganja v Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter zlasti v pogoje in postopke iz člena 61 Direktive bi morali zato vratarji tretjim ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, brezplačno in na zahtevo zagotoviti interoperabilnost z nekaterimi osnovnimi funkcionalnostmi storitev, ki jih zagotavljajo lastnim končnim uporabnikom.

Vratarji bi morali zagotoviti interoperabilnost za tretje ponudnike medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki ponujajo ali nameravajo ponujati njihove medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, končnim uporabnikom in poslovnim uporabnikom v Uniji. Za lažje praktično izvajanje takšne interoperabilnosti bi bilo treba od zadevnega vratarja zahtevati, da objavi referenčno ponudbo s tehničnimi podrobnostmi ter splošnimi načeli in pogoji interoperabilnosti z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke. Komisija bi morala imeti možnost, da se po potrebi posvetuje z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, da bi ugotovila, ali tehnične podrobnosti ter splošna načela in pogoji, objavljeni v referenčni ponudbi, ki jih vratar namerava izvajati ali jih izvaja, zagotavljajo izpolnjevanje te obveznosti.

Vratar in ponudnik, ki je predložil zahtevo, bi morala v vseh primerih zagotoviti, da interoperabilnost ne ogroža visoke ravni varnosti in varstva podatkov v skladu z njunimi obveznostmi iz te uredbe in veljavnim pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES. Obveznost glede interoperabilnosti ne bi smela posegati v informacije in izbire, ki se dajo na voljo končnim uporabnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, vratarja in ponudnika, ki je predložil zahtevo, v skladu s to uredbo in drugim pravom Unije, zlasti Uredbo (EU) 2016/679.

(65)

Da se zagotovi učinkovitost obveznosti iz te uredbe, ob hkratnem zagotavljanju, da bodo te obveznosti omejene na to, kar je potrebno za zagotovitev tekmovalnosti in odpravo škodljivih učinkov nepoštenih praks vratarjev, je pomembno, da se jasno opredelijo in omejijo, da bi jih vratar lahko v celoti izpolnjeval ob popolnem spoštovanju prava, ki se uporablja, zlasti pa Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive 2002/58/ES ter zakonodaje o varstvu potrošnikov, kibernetski varnosti, varnosti proizvodov in zahtevah glede dostopnosti, vključno z Direktivo (EU) 2019/882 in Direktivo (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Vratarji bi morali že s samo zasnovo zagotoviti skladnost s to uredbo. Zato bi morali biti potrebni ukrepi kolikor se le da vključeni v tehnološko zasnovo, ki jo uporabljajo vratarji.

V nekaterih primerih bi lahko bilo ustrezno, da Komisija po dialogu z zadevnim vratarjem in potem ko so lahko tretje strani predložile pripombe, podrobneje opredeli nekatere ukrepe, ki bi jih zadevni vratar moral sprejeti, da bi učinkovito izpolnjeval obveznosti, za katero je možna podrobnejša opredelitev, ali, v primeru izogibanja, vse obveznosti. Taka podrobnejša opredelitev bi morala biti mogoča zlasti tedaj, kadar lahko na izvajanje posamezne obveznosti, za katero je možna podrobnejša opredelitev, vplivajo razlike v storitvah znotraj ene same kategorije jedrnih platformnih storitev. V ta namen bi moral imeti vratar možnost, da Komisijo zaprosi, da začne postopek, v okviru katerega lahko Komisija podrobneje opredeli nekatere od ukrepov, ki bi jih zadevni vratar moral sprejeti, da bi učinkovito izpolnil te obveznosti.

Odločanje o tem, ali in kdaj bi bilo treba zagotoviti takšno podrobnejšo opredelitev, ob spoštovanju načel enake obravnave, sorazmernosti in dobrega upravljanja, bi moralo biti diskrecijska pravica Komisije. V zvezi s tem bi morala Komisija navesti glavne razloge, ki so podlaga za njeno oceno, vključno z vsemi prednostnimi nalogami izvrševanja. Ta postopek se ne bi smel uporabljati za spodkopavanje učinkovitosti te uredbe. Poleg tega ta postopek ne posega v pooblastila Komisije, da sprejme sklep, s katerim ugotovi, da vratar ne izpolnjuje katere izmed obveznosti iz te uredbe, vključno z možnostjo, da se izreče globa ali periodična denarna kazen. Komisija bi morala imeti možnost, da ponovno začne postopek, tudi kadar se izkaže, da določeni ukrepi niso učinkoviti. S ponovnim začetkom postopka iz razloga, da s sklepom sprejeta podrobnejša opredelitev ni učinkovita, bi morala Komisija dobiti možnost, da vnaprej spremeni podrobnejšo opredelitev. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da določi razumen rok, v katerem se lahko postopek ponovno začne, če se izkaže, da določeni ukrepi niso učinkoviti.

(66)

Kot dodaten element za zagotovitev sorazmernosti bi bilo treba vratarjem omogočiti, da v izjemnih okoliščinah, nad katerimi nimajo nadzora, kot je nepredviden zunanji pretres, zaradi katerega je začasno prekinjen velik del povpraševanja končnih uporabnikov po zadevni jedrni platformni storitvi, zahtevajo zadržanje specifične obveznosti, kolikor je potrebno, pri čemer vratar dokaže, da izpolnjevanje specifične obveznosti ogroža ekonomsko sposobnost poslovanja zadevnega vratarja v Uniji. Komisija bi morala opredeliti izjemne okoliščine, ki upravičujejo zadržanje, in ga redno pregledovati, da bi presodila, ali pogoji zanj še vedno veljajo.

(67)

V izjemnih okoliščinah, utemeljenih le na podlagi javnega zdravja ali javne varnosti, kot je določeno v pravu Unije in kot razlaga Sodišče, bi morala Komisija imeti možnost, da odloči, da se specifična obveznost za konkretno jedrno platformno storitev ne uporablja. Če je tema javnima interesoma povzročena škoda, bi to lahko kazalo na to, da so stroški izvrševanja neke obveznosti za družbo kot celoto v določenih izjemnih primerih previsoki in zato nesorazmerni. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi olajša izpolnjevanje obveznosti tako, da oceni, ali je upravičeno omejeno in ustrezno utemeljeno zadržanje ali izvzetje. To bi moralo zagotoviti sorazmernosti obveznosti iz te uredbe, ne da bi bili ogroženi načrtovani ex ante učinki na pravičnost in tekmovalnost. Kadar je takšno izvzetje odobreno, bi morala Komisija svojo odločitev pregledati vsako leto.

(68)

Do roka za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to uredbo bi morali vratarji v okviru obveznega poročanja obveščati Komisijo o ukrepih, ki jih nameravajo izvesti ali so jih izvedli za zagotovitev učinkovitega izpolnjevanja teh obveznosti, vključno z ukrepi za spoštovanje Uredbe (EU) 2016/679, če so pomembni za izpolnjevanje obveznosti, določenih na podlagi te uredbe, kar bi moralo Komisiji omogočiti izpolnjevanje njenih obveznosti na podlagi te uredbe. Poleg tega bi moral biti javno dostopen tudi jasen in razumljiv nezaupen povzetek takih informacij ob upoštevanju pravnega interesa vratarjev glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Ta nezaupna objava bi morala tretjim stranem omogočiti, da ocenijo, ali vratarji izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe. Takšno poročanje ne bi smelo posegati v morebitne izvršilne ukrepe Komisije v času po poročanju. Komisija bi morala na spletu objaviti povezavo do nezaupnega povzetka poročila in vse druge javne informacije na podlagi obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe, da se zagotovi dostopnost takih informacij na uporaben in celovit način, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

(69)

Obveznosti vratarjev bi bilo treba posodobiti šele po temeljiti preiskavi narave in učinka določenih praks, za katere je bilo morda po poglobljeni preiskavi na novo ugotovljeno, da so nepoštene ali da omejujejo tekmovalnost na enak način kot nepoštene prakse iz te uredbe, čeprav jih področje uporabe sedanjega sklopa obveznosti morda ne zajema. Komisija bi morala imeti možnost, da na lastno pobudo ali na utemeljeno zahtevo vsaj treh držav članic začne preiskavo, da bi ugotovila, ali je treba obstoječe obveznosti posodobiti. Države članice bi morale ob predložitvi takih utemeljenih zahtev imeti možnost, da vključijo informacije o novih ponudbah proizvodov, storitev, programske opreme ali funkcij, ki vzbujajo pomisleke glede tekmovalnosti in pravičnosti, če se te izvajajo v okviru obstoječih jedrnih platformnih storitev ali kako drugače. Če Komisija po opravljeni raziskavi trga meni, da bi bilo treba spremeniti bistvene elemente te uredbe, kot je vključitev novih obveznosti, ki se razlikujejo od istih vprašanj v zvezi s tekmovalnostjo ali pravičnostjo, obravnavanih v tej uredbi, bi morala predložiti predlog za spremembo te uredbe.

(70)

Glede na znatno gospodarsko moč vratarjev je pomembno, da se obveznosti izvajajo učinkovito in da se ne zaobidejo. V ta namen bi se morala zadevna pravila uporabljati za vsako prakso vratarja ne glede na njeno obliko in ne glede na to, ali je pogodbene, poslovne, tehnične ali druge narave, kolikor praksa ustreza vrsti prakse, za katero velja ena od obveznosti iz te uredbe. Ravnanje vratarjev ne bi smelo spodkopavati učinkovitosti prepovedi in obveznosti iz te uredbe. Pri tem ravnanju je med drugim mišljena zasnova, ki jo uporablja vratar, predstavitev odločitev končnih uporabnikov na nenevtralen način ali uporaba strukture, funkcije ali načina delovanja uporabniškega vmesnika ali njegovega dela za spodkopavanje ali omejevanje avtonomije, odločanja ali izbire uporabnika. Poleg tega vratarju ne bi smelo biti dovoljeno ravnanje, s katerim bi ogrožal interoperabilnost, kot se to zahteva na podlagi te uredbe, na primer z uporabo neupravičenih tehničnih zaščitnih ukrepov, diskriminatornimi pogoji storitev, nezakonito prilastitvijo avtorskih pravic pri vmesnikih za aplikacijsko programiranje ali zavajajočimi informacijami. Vratarjem ne bi smelo biti dovoljeno, da njihovo imenovanje zaobidejo z umetnim segmentiranjem, razdeljevanjem, deljenjem, razčlenjevanjem ali ločevanjem svojih jedrnih platformnih storitev, da bi se izognili količinskim mejnim vrednostim iz te uredbe.

(71)

Da bi se zagotovila učinkovitost pregledovanja statusa vratarjev in možnost prilagoditve seznama jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavlja vratar, bi morali vratarji – še preden jih izvedejo – obvestiti Komisijo o vseh svojih nameravanih pridobitvah drugih podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali druge storitve, ki omogočajo zbiranje podatkov. Te informacije ne bi smele koristiti le postopkom pregledovanja statusa posameznih vratarjev, temveč bodo zagotovile tudi informacije, ki so ključne za spremljanje širših trendov tekmovalnosti v digitalnem sektorju, in bi jih zato lahko bilo koristno preučiti v okviru tržnih preiskav iz te uredbe. Poleg tega bi morala Komisija o takih informacijah obveščati države članice, saj jih lahko uporabijo za namene nacionalnega nadzora združitev in, ker ima nacionalni pristojni organ v določenih okoliščinah možnost, da te pridobitve predloži v obravnavo Komisiji, za namene nadzora združitev. Komisija bi morala vsako leto objaviti seznam prevzemov, o katerih jo je obvestil vratar. Da se zagotovi potrebna preglednost in uporabnost takih informacij za različne namene iz te uredbe, bi morali vratarji zagotoviti vsaj informacije o podjetjih, ki jih koncentracija zadeva, svoj letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihovo področje dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, vrednost transakcije ali njeno ocenjeno vrednost, povzetek koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo, pa tudi seznam držav članic, ki jih ta operacija zadeva.

(72)

Interesi končnih uporabnikov glede varstva podatkov in zasebnosti so pomembni za vsako oceno morebitnih negativnih učinkov zaznane prakse vratarjev v zvezi z zbiranjem in kopičenjem velikih količin podatkov od končnih uporabnikov. Zagotavljanje ustrezne ravni preglednosti praks oblikovanja profilov, ki jih uporabljajo vratarji, med drugim, vendar ne izključno oblikovanja profilov v smislu člena 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679, omogoča večjo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev. Preglednost ustvarja zunanji pritisk na vratarje, da oblikovanje podrobnih profilov potrošnikov ne bi postalo panožni standard, glede na to, da morebitni novi udeleženci ali zagonska podjetja ne morejo imeti podobno obsežnega in enako podrobnega dostopa do podatkov. Večja preglednost bi morala drugim podjetjem, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, omogočiti boljše medsebojno razlikovanje na podlagi vrhunskih jamstev zasebnosti.

Za zagotovitev minimalne ravni učinkovitosti te obveznosti glede preglednosti bi morali vratarji predložiti vsaj neodvisno revidiran opis podlage, na kateri se izvaja oblikovanje profilov, in navesti, ali se v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 upoštevajo osebni podatki in podatki, ki izhajajo iz dejavnosti uporabnika, uporabljeno obdelavo, namen, za katerega je profil oblikovan in nazadnje uporabljen, trajanje oblikovanja profilov, učinek takega oblikovanja profilov na storitve vratarja in sprejete ukrepe, s katerimi je učinkovito omogočena seznanjenost končnih uporabnikov z zadevno uporabo takega oblikovanja profilov, pa tudi ukrepe, s katerimi se poskuša pridobiti njihovo soglasje ali se jim omogoči, da soglasje zavrnejo ali prekličejo. Komisija bi morala revidirani opis posredovati Evropskemu odboru za varstvo podatkov za jasnejše izvrševanje pravil Unije o varstvu podatkov. Komisija bi morala biti pooblaščena za razvoj metodologije in postopka za revidirani opis v posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, Evropskim odborom za varstvo podatkov, civilno družbo in strokovnjaki v skladu z Uredbama (EU) št. 182/2011 (16) in (EU) 2018/1725 (17) Evropskega parlamenta in Sveta.

(73)

Da se zagotovi dosledno in trajno doseganje ciljev te uredbe, bi morala Komisija imeti možnost oceniti, ali bi bilo treba podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, imenovati za vratarja, čeprav ne dosega kvantitativnih mejnih vrednosti iz te uredbe; ali sistematično neizpolnjevanje obveznosti vratarja upravičuje uvedbo dodatnih popravnih ukrepov; ali bi bilo treba na seznam jedrnih platformnih storitev dodati več storitev v digitalnem sektorju in ali je treba preučiti dodatne prakse, ki so podobno nepoštene in omejujejo tekmovalnost digitalnih trgov. Taka ocena bi morala temeljiti na preiskavah trga, ki jih je treba izvesti v ustreznem časovnem okviru z jasnimi postopki in roki, da se podpre predhodni učinek te uredbe na tekmovalnost in pravičnost v digitalnem sektorju ter zagotovi potrebna stopnja pravne varnosti.

(74)

Komisija bi morala imeti možnost, da po preiskavi trga potrdi, da podjetje, ki ponuja jedrno platformno storitev, izpolnjuje vsa splošna kvalitativna merila za določitev za vratarja. V tem primeru bi moralo to podjetje načeloma izpolnjevati vse zadevne obveznosti iz te uredbe. Vendar bi morala Komisija vratarjem, ki jih je imenovala, ker je bilo mogoče predvideti, da bodo v bližnji prihodnosti dosegli utrjen in trajen položaj, naložiti le tiste obveznosti, ki so nujne in primerne za preprečitev, da bi zadevni vratar pri svojem poslovanju dosegel utrjen in trajen položaj. Komisija bi morala v zvezi s takimi uveljavljajočimi se vratarji upoštevati, da je ta status načeloma začasen, in bi bilo torej treba v določenem trenutku odločiti, ali naj se takemu podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, naloži celoten sklop obveznosti vratarja, ker je dosegel utrjen in trajen položaj, ali pa naj se vse predhodno naložene obveznosti odpravijo, ker pogoji za imenovanje naposled niso bili izpolnjeni.

(75)

Komisija bi morala preiskati in oceniti, ali bi bilo za zagotovitev, da vratar ne bo ogrozil ciljev te uredbe s sistematičnim neizpolnjevanjem ene ali več obveznosti iz nje, primerno sprejeti dodatne ravnalne, ali če je primerno, strukturne popravne ukrepe. To velja v primeru, kadar je Komisija v obdobju osmih let za vratarja izdala vsaj tri sklepe o neizpolnjevanju obveznosti, ki se lahko nanašajo na različne jedrne platformne storitve in različne obveznosti iz te uredbe, ter če je vratar ohranil, razširil ali še okrepil svoj vpliv na notranjem trgu, gospodarsko odvisnost svojih poslovnih in končnih uporabnikov od svojih jedrnih platformnih storitev ali utrjenost svojega položaja. Za vratarja bi se moralo šteti, da je ohranil, razširil ali okrepil svoj položaj vratarja, kadar kljub izvršilnim ukrepom, ki jih je sprejela Komisija, še vedno ima ali je dodatno konsolidiral ali utrdil svojo težo v smislu vstopne točke, prek katere poslovni uporabniki dosegajo končne uporabnike.

Komisija bi morala biti v takih primerih pooblaščena za uvedbo kakršnega koli popravnega ukrepa, bodisi ravnalnega bodisi strukturnega, ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti. V tej zvezi bi morala biti Komisija pooblaščena da vratarju v omejenem obdobju prepove – kolikor je tak popravni ukrep sorazmeren in potreben za ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravičnosti in tekmovalnosti, ki ju je prizadelo sistematično neizpolnjevanje obveznosti – izvedbo koncentracije v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami ali drugimi storitvami, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali storitvami, ki omogočajo zbiranje podatkov, na katere vpliva sistematično neizpolnjevanje obveznosti. Da se omogoči učinkovito sodelovanje tretjih strani in možnost preizkusa popravnih ukrepov pred njihovo uporabo, bi morala Komisija objaviti podroben nezaupen povzetek primera in ukrepov, ki se sprejmejo. Komisija bi morala imeti možnost, da znova začne postopek, tudi kadar se izkaže, da določeni popravni ukrepi niso učinkoviti. S ponovnim začetkom postopka, ker s sklepom sprejeti popravni ukrepi niso učinkoviti, bi morala Komisija dobiti možnost, da vnaprej spremeni popravne ukrepe. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da določi razumen rok, v katerem bi moralo biti mogoče postopek začeti znova, če bi se popravni ukrepi izkazali za neučinkovite.

(76)

Kadar vratar med preiskovanjem sistematičnega neizpolnjevanja obveznosti Komisiji sporoči, da je pripravljen prevzeti zaveze, bi ta morala imeti možnost, da sprejme sklep, s katerim te zaveze postanejo zavezujoče za zadevnega vratarja, kadar ugotovi, da te zagotavljajo učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. V navedenem sklepu bi moralo biti ugotovljeno tudi, da za ukrepanje Komisije, kar zadeva preiskavo sistematičnega neizpolnjevanja obveznosti, ni več razloga. Komisiji bi bilo treba pri oceni, ali so zaveze, ki jih je ponudi vratar, zadostno zagotovilo učinkovitega izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, omogočiti, da upošteva preizkuse, ki jih je opravil vratar, da bi dokazal učinkovitost ponujenih zavez v praksi. Komisija bi morala preverjati, ali se sklep o zavezah v celoti spoštuje in ali se z njim dosegajo zastavljeni cilji, ter imeti pravico, da v sklep ponovno poseže, če ugotovi, da zaveze niso učinkovite.

(77)

Storitve v digitalnem sektorju in vrste praks v zvezi s temi storitvami se lahko hitro in močno spremenijo. Da bi se zagotovilo, da bo ta uredba ostala v koraku s časom ter bo učinkovito in holistično regulativno orodje za odzivanje na težave v zvezi z vratarji, je pomembno določiti, da se seznami jedrnih platformnih storitev in obveznosti, določenih v tej uredbi, redno pregledujejo. To je zlasti pomembno za zagotovitev, da se odkrije praksa, ki bo verjetno omejevala tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali je nepoštena. Čeprav je zaradi dinamično spreminjajoče se narave digitalnega sektorja pomembno redno izvajanje pregledov, da bi se zagotovila pravna varnost glede regulativnih pogojev, bi bilo treba vsak pregled izvesti v razumnem in ustreznem roku. S preiskavami trga bi bilo treba zagotoviti tudi, da bo Komisija imela trdno dokazno podlago za oceno, ali naj predlaga spremembo te uredbe za namene pregleda, razširitve ali preciziranja seznamov jedrnih platformnih storitev. Prav tako bi morala biti z njimi Komisiji zagotovljena trdna dokazna podlaga, ki ji bo omogočala oceno, ali naj predlaga spremembo obveznosti, določenih v tej uredbi, oziroma ali naj sprejme delegirani akt za posodobitev teh obveznosti.

(78)

Kar zadeva ravnanje vratarjev, ki ga obveznosti iz te uredbe ne zadevajo, bi morala Komisija imeti možnost sprožiti preiskavo trga v zvezi z novimi storitvami in novimi praksami, da bi ugotovila, ali je treba obveznosti iz te uredbe dopolniti z delegiranim aktom, ki spada v področje prenosa pooblastila, ki ga za take delegirane akte določa ta uredba, oziroma ali je treba za to predložiti predlog za spremembo te uredbe. To ne posega v možnost Komisije, da v ustreznih primerih sproži postopek na podlagi člena 101 ali 102 PDEU. Takšne postopke bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 (18). Komisija bi morala v nujnih primerih zaradi tveganja resne in nepopravljive škode za konkurenco razmisliti o sprejetju začasnih ukrepov v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1/2003.

(79)

V primeru, da se vratarji zatečejo k praksam, ki so nepoštene ali omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev, ki so že imenovane na podlagi te uredbe, vendar pa zadevnih praks obveznosti iz te uredbe izrecno ne urejajo, bi Komisija morala imeti možnost to uredbo posodabljati z delegiranimi akti. Za posodobitve z delegiranim aktom bi bilo treba uporabljati enak preiskovalni standard in bi jih bilo torej treba izvesti po preiskavi trga. Tudi pri ugotavljanju teh vrst praks bi morala Komisija uporabiti predhodno določen standard. Ta pravni standard bi moral zagotavljati, da je vrsta obveznosti, ki bi se lahko na podlagi te uredbe kadar koli naložila vratarjem, zadosti predvidljiva.

(80)

Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje te uredbe in skladnost z njo, bi morala imeti Komisija trdna preiskovalna in izvršilna pooblastila, ki bi ji omogočala preiskovanje, izvrševanje in spremljanje pravil iz te uredbe, hkrati pa zagotavljati, da bodo v okviru postopkov izvrševanja spoštovane temeljne pravice do zaslišanja in dostopa do spisa. Komisija bi morala ta preiskovalna pooblastila uporabiti tudi za izvajanje preiskav trga, tudi za namene posodabljanja in pregledovanja te uredbe.

(81)

Komisija bi morala biti pooblaščena, da zahteva informacije, potrebne za namene te uredbe. Zlasti bi morala imeti dostop do vseh pomembnih dokumentov, podatkov, podatkovne zbirke, algoritma in informacij, ki so potrebne za sprožitev in vodenje preiskav ter spremljanje izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, ne glede na to, kdo poseduje te informacije, in ne glede na njihovo obliko ali zapis, medij shranjevanja ali lokacijo, kjer so shranjene.

(82)

Komisija bi morala imeti možnost, da od podjetij ali združenj podjetij neposredno zahteva, da predložijo vse pomembne dokaze, podatke in informacije. Poleg tega bi morala imeti Komisija za namene te uredbe možnost, da zahteva vse relevantne informacije od pristojnih organov v državi članici ali od katere koli fizične ali pravne osebe. Pri izpolnjevanju sklepa Komisije morajo podjetja odgovoriti na konkretna vprašanja in predložiti dokumente.

(83)

Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za izvajanje inšpekcijskih pregledov vseh podjetij ali podjetniških združenj ter za opravljanje razgovorov z vsemi osebami, ki bi lahko imele koristne informacije, in za zabeležbo danih izjav.

(84)

Začasni ukrepi so lahko pomembno orodje pri zagotavljanju, da preiskovana kršitev med potekom preiskave ne povzroči resne in nepopravljive škode za poslovne uporabnike ali končne uporabnike vratarjev. To orodje je pomembno tudi pri preprečevanju sprememb, ki bi jih bilo zelo težko odpraviti s sklepom, ki ga Komisija sprejme ob koncu postopka. Komisija bi zato morala biti pooblaščena, da v okviru postopka, ki je bil sprožen z namenom morebitnega sprejetja sklepa o neizpolnjevanju obveznosti, odredi začasne ukrepe. To pooblastilo bi se moralo uporabljati v primerih, kadar Komisija že na prvi pogled ugotovi, da so vratarji kršili obveznosti, in kadar obstaja tveganje resne in nepopravljive škode za poslovne uporabnike ali končne uporabnike vratarjev. Začasni ukrepi bi se morali uporabljati samo za določeno obdobje, bodisi dokler Komisija ne zaključi postopka bodisi do določenega roka, ki se lahko podaljša, kolikor je to potrebno in ustrezno.

(85)

Komisija bi morala imeti možnost, da sprejme potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitosti izvajanja in izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe. Ti ukrepi bi morali vključevati možnost, da Komisija imenuje neodvisne zunanje strokovnjake in revizorje, da bi ji v tem procesu pomagali, odvisno od primera tudi iz pristojnih organov držav članic, kot so organi za varstvo podatkov ali potrošnikov. Komisija bi morala pri vključevanju revizorjev zagotoviti zadostno menjavanje po načelu rotacije.

(86)

Izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi bilo treba za neizpolnjevanje obveznosti in kršitev postopkovnih pravil določiti tudi ustrezno višino glob in periodičnih denarnih kazni, ob upoštevanju ustreznih zastaralnih rokov, in sicer v skladu z načeloma proporcionalnosti in ne bis in idem. Komisija in pristojni nacionalni organi bi morali svoja prizadevanja pri izvrševanju usklajevati, da se zagotovi spoštovanje teh načel. Še zlasti bi morala Komisija upoštevati vse globe in kazni, izrečene isti pravni osebi za ista dejstva s pravnomočno odločbo v postopkih v zvezi s kršitvijo drugih pravil Unije ali nacionalnih pravil, da se zagotovi, da skupek izrečenih glob in denarnih kazni ustreza teži storjenih kršitev.

(87)

Da se zagotovi učinkovita izterjava glob, izrečenih podjetniškim združenjem za storjene kršitve, je treba določiti pogoje, pod katerimi bi morala Komisija imeti možnost zahtevati plačilo globe od članov zadevnega podjetniškega združenja, kadar to ni plačilno sposobno.

(88)

V povezavi s postopki, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, bi bilo treba zadevnemu podjetju podeliti pravico, da ga zasliši Komisija, o sprejetih sklepih pa bi bilo treba obvestiti širšo javnost. Ob zagotavljanju pravic do dobrega upravljanja, pravice do vpogleda v spis in pravice do zaslišanja, je bistveno tudi, da se zaščitijo zaupne informacije. Poleg tega bi morala Komisija ob spoštovanju zaupnosti informacij zagotoviti, da se vse informacije, na katerih temelji sklep, razkrijejo v tolikšnem obsegu, da naslovnik sklepa lahko razume dejstva in premisleke, ki so privedli do tega sklepa. Prav tako je treba zagotoviti, da Komisija informacije, zbrane na podlagi te uredbe, uporablja zgolj za namene te uredbe, razen kadar je posebej predvideno drugače. Obstajati pa bi morala tudi možnost, da se nekatera poslovna dokumentacija, kakršna je korespondenca med odvetniki in njihovimi strankami, obravnava kot zaupna, če so izpolnjeni ustrezni pogoji.

(89)

Komisija bi morala pri pripravi nezaupnih povzetkov za objavo, da bi zainteresiranim tretjim stranem učinkovito omogočila predložitev pripomb, ustrezno upoštevati pravni interes podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

(90)

Za skladno, učinkovito in dopolnjujoče se izvrševanje razpoložljivih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo za vratarje, sta potrebna sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi v okviru njihovih pristojnosti. Komisija in nacionalni organi bi morali sodelovati in usklajevati svoje ukrepe, potrebne za izvrševanje razpoložljivih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo za vratarje v smislu te uredbe, in spoštovati načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Obstajati bi morala možnost, da se v podporo, ki jo nacionalni organi nudijo Komisiji, vključi zagotavljanje vseh potrebnih informacij, ki jih posedujejo, ali pomoč Komisiji na njeno zahtevo pri uresničevanju njenih pooblastil, da bi lahko bolje izvajala svoje naloge na podlagi te uredbe.

(91)

Komisija je edini organ, pooblaščen za izvrševanje te uredbe. V podporo Komisiji bi morale države članice imeti možnost, da na svoje nacionalne pristojne organe, ki izvršujejo pravila konkurence, prenesejo pooblastilo za izvajanje preiskav morebitnega neizpolnjevanja določenih obveznosti iz te uredbe s strani vratarjev. To bi utegnilo biti relevantno zlasti v primerih, ko ni mogoče že na samem začetku ugotoviti, ali bi ravnanje vratarja lahko kršilo to uredbo, pravila o konkurenci, za izvrševanje katerih je pooblaščen pristojni nacionalni organ, ali oboje. Pristojni nacionalni organ, ki izvršuje pravila o konkurenci, bi moral o svojih ugotovitvah o možnem neizpolnjevanju določenih obveznosti iz te uredbe s strani vratarjev poročati Komisiji, da bi ta kot edina izvršiteljica določb te uredbe lahko sprožila postopek za preiskavo morebitnega neizpolnjevanja obveznosti.

Odločitev za sprožitev teh postopkov bi morala biti v celoti diskrecijska pravica Komisije. Da ne bi prihajalo do prekrivanja preiskav na podlagi te uredbe, bi moral zadevni nacionalni pristojni organ pred sprejetjem prvega preiskovalnega ukrepa v zvezi z morebitno kršitvijo obveznosti iz te uredbe s strani vratarjev o svojih namerah obvestiti Komisijo. Prav tako bi morali nacionalni pristojni organi tesno sodelovati in se usklajevati s Komisijo pri izvrševanju nacionalnih pravil o konkurenci proti vratarjem, tudi v zvezi z določanjem glob. V ta namen bi morali Komisijo obveščati ob sprožitvi postopkov na podlagi nacionalnih pravil o konkurenci proti vratarjem, pa tudi pred naložitvijo obveznosti vratarjem v tovrstnih postopkih. Da ne bi prihajalo do podvajanja, bi bilo treba določiti, da lahko informacije v zvezi z osnutkom odločbe v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 1/2003 po potrebi služijo tudi kot uradno obvestilo na podlagi te uredbe.

(92)

Za zagotovitev usklajene uporabe in izvrševanja te uredbe je pomembno zagotoviti, da imajo nacionalni organi, vključno z nacionalnimi sodišči, vse potrebne informacije, da njihove odločitve ne bodo v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi te uredbe. Nacionalna sodišča bi morala imeti možnost, da Komisijo zaprosijo, da jim pošlje informacije ali mnenja o vprašanjih v zvezi z uporabo te uredbe. Hkrati bi morala Komisija imeti možnost, da nacionalnim sodiščem predloži ustne ali pisne pripombe. To ne posega v možnost nacionalnih sodišč, da vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.

(93)

Da se zagotovita skladnost in učinkovito dopolnjevanje pri izvajanju te uredbe in drugih sektorskih predpisov, ki se uporabljajo za vratarje, bi moralo biti Komisiji v korist strokovno znanje posebne skupine na visoki ravni. Obstajati bi morala možnost, da ta skupina na visoki ravni Komisiji pomaga tudi s svetovanjem, strokovnim znanjem in priporočili, kadar je to ustrezno, v splošnih zadevah, povezanih z izvajanjem ali izvrševanjem te uredbe. Skupino na visoki ravni bi morali sestavljati ustrezni evropski organi in mreže, njena sestava pa bi morala zagotavljati visoko raven strokovnega znanja in geografsko uravnoteženost. Člani skupine na visoki ravni bi morali organom in mrežam, ki jih zastopajo, redno poročati o nalogah, ki jih opravljajo v okviru skupine, in se z njimi v zvezi s tem posvetovati.

(94)

Ker o odločitvah, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe, presoja Sodišče v skladu s PDEU, bi v skladu s členom 261 PDEU Sodišče moralo imeti neomejeno pristojnost v zvezi z globami in denarnimi kaznimi.

(95)

Komisija bi morala imeti možnost, da pripravi smernice in z njimi zagotovi dodatne usmeritve glede različnih postopkovnih vidikov te uredbe ali da nudi pomoč podjetjem, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, pri izvajanju obveznosti iz te uredbe. Obstajati bi morala možnost, da se takšno vodilo utemelji zlasti na izkušnjah, ki jih Komisija pridobi pri spremljanju skladnosti s to uredbo. Izdajanje kakršnih koli smernic na podlagi te uredbe je pristojnost in izključna diskrecijska pravica Komisije ter ga ne bi smeli šteti za bistven element zagotavljanja, da zadevna podjetja ali podjetniška združenja ravnajo skladno z obveznostmi iz te uredbe.

(96)

Izvajanje nekaterih obveznosti vratarjev, kot so obveznosti v zvezi z dostopom do podatkov, prenosljivostjo podatkov ali interoperabilnostjo, bi se lahko olajšalo z uporabo tehničnih standardov. V zvezi s tem bi morala Komisija imeti možnost, da, kadar je to primerno in potrebno, od evropskih organov za standardizacijo zahteva, da razvijejo takšne standarde.

(97)

Za zagotovitev tekmovalnih in pravičnih trgov v digitalnem sektorju v vsej Uniji, na katerih so prisotni vratarji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo metodologije za ugotavljanje, če so izpolnjene kvantitativne mejne vrednosti iz Priloge k tej uredbi glede aktivnih končnih in poslovnih uporabnikov za imenovanje vratarjev, v zvezi s podrobnejšo opredelitvijo dodatnih elementov metodologije, ki niso zajeti v tej prilogi, za ugotavljanje, če so izpolnjene kvantitativne mejne vrednosti za imenovanje vratarjev, in v zvezi z dopolnitvijo obveznosti iz te uredbe, če Komisija na podlagi preiskave trga ugotovi, da je treba posodobiti obveznosti, povezane s praksami, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene, in če nameravana posodobitev spada v področje prenosa pooblastila, ki ga za take delegirane akte določa ta uredba.

(98)

Ob sprejemanju delegiranih aktov na podlagi te uredbe je zlasti pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(99)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da opredeli ukrepe, ki jih morajo izvajati vratarji za učinkovito izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe; v celoti ali delno zadrži specifično obveznost, naloženo vratarju; vratarja v celoti ali delno izvzame iz specifične obveznosti; opredeli ukrepe, ki jih mora izvajati vratar, če se izogiba izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe; zaključi preiskavo trga za namene imenovanja vratarjev; naloži popravne ukrepe v primeru sistematičnega neizpolnjevanja obveznosti; odredi začasne ukrepe proti vratarju; določi, da so zaveze za vratarja zavezujoče; navede svoje ugotovitve o neizpolnjevanju obveznosti; določi dokončni znesek periodične denarne kazni; določi obliko, vsebino in druge podrobnosti uradnih obvestil, predložitev informacij, utemeljenih zahtev in regulativnih poročil, ki jih posredujejo vratarji; določi operativne in tehnične podrobnosti za implementacijo interoperabilnosti in metodologije in postopka za revidirani opis tehnik, ki se uporabljajo za oblikovanje profilov potrošnikov; poskrbi za praktične podrobnosti v zvezi s postopki, podaljševanjem rokov, uveljavljanjem pravic med postopkom, pogoji razkritja ter sodelovanjem in usklajevanjem med Komisijo in nacionalnimi organi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(100)

Za sprejetje izvedbenega akta o praktičnih ureditvah za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. Za preostale izvedbene akte, predvidene v tej uredbi, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. To upravičuje dejstvo, da se ti preostali izvedbeni akti nanašajo na praktične vidike postopkov iz te uredbe, kot so oblika, vsebina in druge podrobnosti različnih postopkovnih korakov, na praktične ureditve različnih postopkovnih korakov, kot na primer podaljšanje postopkovnih rokov ali pravica do zaslišanja, kot tudi na posamezne izvedbene sklepe, naslovljene na vratarja.

(101)

V skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 bi morala biti vsaka država članica zastopana v svetovalnem odboru in odločati o sestavi svoje delegacije. Takšen prenos pooblastil lahko med drugim vključuje strokovnjake pristojnih organov v državah članicah, ki imajo ustrezno strokovno znanje za posamezno vprašanje, predloženo svetovalnemu odboru.

(102)

Žvižgači lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so tem lahko v pomoč pri odkrivanju kršitev te uredbe in jim omogočajo kaznovanje. Zagotoviti bi bilo treba, da so nared ustrezne rešitve, da lahko žvižgači pristojne organe obvestijo o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe in da so zaščiteni pred povračilnimi ukrepi. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se za poročanje o kršitvah te uredbe in za zaščito oseb, ki prijavijo take kršitve, uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(103)

Za boljšo pravno varnost bi moralo biti iz Direktive (EU) 2019/1937 razvidno, da se v skladu s to uredbo uporablja za prijave kršitev te uredbe in zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo. Prilogo k Direktivi (ES) 2019/1937 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Države članice morajo zagotoviti, da se zadevna sprememba odraža v njihovih ukrepih za prenos, sprejetih v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937, četudi sprejetje nacionalnih ukrepov za prenos ni pogoj za uporabo navedene direktive za poročanje o kršitvah te uredbe in zaščito prijaviteljev od datuma začetka uporabe te uredbe.

(104)

Potrošniki bi morali imeti pravico uveljavljati svoje pravice v zvezi z obveznostmi, ki se v skladu s to uredbo naložijo vratarjem z zastopniškimi tožbami v skladu z Direktivo (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta (21). V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se Direktiva (EU) 2020/1828 uporablja za zastopniške tožbe, vložene proti vratarjem zaradi kršitev določb te uredbe, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov. Prilogo k navedeni direktivi bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Države članice morajo zagotoviti, da se ta sprememba odraža v njihovih ukrepih za prenos, sprejetih v skladu z Direktivo (EU) 2020/1828, četudi sprejetje nacionalnih ukrepov za prenos v zvezi s tem ni pogoj za uporabo navedene direktive za te zastopniške tožbe. Uporaba Direktive (EU) 2020/1828 za zastopniške tožbe, vložene proti vratarjem zaradi kršitev določb te uredbe, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov, bi se morala začeti z datumom začetka uporabe zakonov, uredb ali upravnih ukrepov držav članic, potrebnih za prenos navedene direktive, ali od datuma začetka uporabe te uredbe, pri čemer se upošteva poznejši datum.

(105)

Komisija bi morala to uredbo redno ocenjevati in pozorno spremljati njen učinek na tekmovalnost in pravičnost poslovnih odnosov v gospodarstvu spletnih platform, zlasti da bi ugotovila potrebo po spremembah glede na ustrezne tehnološke ali komercialne spremembe. To ocenjevanje bi moralo vključevati redno pregledovanje seznama jedrnih platformnih storitev in obveznosti, naloženih vratarjem, ter njihovega izvrševanja, da bi se zagotovili tekmovalnost in pravičnost digitalnih trgov po vsej Uniji. V zvezi s tem bi morala Komisija oceniti tudi obseg obveznosti v zvezi z interoperabilnostjo elektronskih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke. Da bi se pridobil širok pogled na dogajanje v digitalnem sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov. Komisija bi morala imeti možnost, da v zvezi s tem preuči tudi mnenja in poročila, ki jih ji predloži Opazovalnica gospodarstva spletnih platform, ki je bila prvič ustanovljena s Sklepom Komisije C(2018)2393 z dne 26. aprila 2018. Po oblikovanju ocene bi morala Komisija sprejeti ustrezne ukrepe. Komisija bi morala ohranjati visoko raven varstva in spoštovanja skupnih pravic in vrednot, zlasti enakosti in nediskriminacije, kot cilj pri ocenjevanju in pregledovanju praks in obveznosti iz te uredbe.

(106)

Komisiji bi bilo treba brez poseganja v proračunski postopek in prek obstoječih finančnih instrumentov dodeliti ustrezne človeške, finančne in tehnične vire, da lahko učinkovito opravlja svoje naloge in izvaja svoja pooblastila v zvezi z izvrševanjem te uredbe.

(107)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve tekmovalnega in poštenega digitalnega sektorja na splošno ter zlasti tekmovalnih in poštenih jedrnih platformnih storitev, da bi se spodbudile inovacije, visoka kakovost digitalnih proizvodov in storitev, poštene in konkurenčne cene ter visoka kakovost in izbira za končne uporabnike v digitalnem sektorju, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi poslovnega modela in poslovanja vratarjev ter obsega in učinkov njihovega poslovanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(108)

V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 10. februarja 2021 (22).

(109)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členi 16, 47 in 50 Listine. V skladu s tem bi bilo treba pri razlagi in uporabi te uredbe spoštovati te pravice in načela –