This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022IR1129
Opinion of the European Committee of the Regions — Revised Schengen Area Governance
Mnenje Evropskega odbora regij – Revidirano upravljanje schengenskega območja
Mnenje Evropskega odbora regij – Revidirano upravljanje schengenskega območja
COR 2022/01129
UL C 498, 30.12.2022, p. 114–153
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
30.12.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 498/114 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Revidirano upravljanje schengenskega območja
(2022/C 498/15)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog uredbe o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja
COM(2021) 891
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 3
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Delovanje schengenskega območja ni odvisno le od pravil o nadzoru na zunanjih in notranjih mejah. Uvodna izjava bi morala to ustrezno odražati.
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 4
Predlog Komisije |
Spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Pravila, ki urejajo zunanje meje in so trenutno v skladu z mednarodnimi standardi ter pristojnim organom zaradi svoje prilagodljivosti zagotavljajo zadostne instrumente za učinkovit mejni nadzor ob upoštevanju vidika zaščite, je treba v celoti izvajati, da bi učinkovito in uspešno izkoristili njihov potencial.
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 8
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagana opredelitev instrumentalizacije je preširoka in nejasna, pri čemer obstaja tveganje, da bi kot združljive z opredelitvijo šteli številne različne situacije. Prav tako je opredelitev v nasprotju s smernicami za boljše pravno urejanje, saj je v priloženi oceni učinka (SWD(2021) 462 final) priznano, da ni obravnavana instrumentalizacija nedovoljenih migracij. Zato je potrebno politično soglasje na ravni EU o tem, ali razmere pomenijo instrumentalizacijo. Glede na resnost omejevalnih ukrepov, ki bi bili posledično uvedeni proti posameznikom, in ob upoštevanju dejstva, da je predlog Komisije odgovor na zaprosilo Evropskega sveta (EUCO 17/21), je treba v opredelitev vključiti pozitivno stališče Evropskega sveta. Ta se mora sestati hitro, da bodo lahko prizadete države članice hitro ukrepale.
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 9
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti je potrebno sklicevanje na določbo, v kateri je opredeljena instrumentalizacija.
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 10
Predlog Komisije |
Spremembe |
||||
|
|
Obrazložitev
Preprečevanje je ključnega pomena pri vseh prizadevanjih za obvladovanje instrumentalizacije. Delegacije EU v državah izvora instrumentaliziranih skupin migrantov in v tretjih državah, ki so odgovorne za instrumentalizacijo, bi morale redno pripravljati poročila o razmerah ter jih predložiti Komisiji kot dokazno podlago za preventivne ukrepe.
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 11
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Sprejetje uredbe o instrumentalizaciji je odvisno od sprejetja predlogov uredbe o azilnih postopkih ter prenovitve direktive o pogojih za sprejem in direktive o vračanju v skladu z novim paktom o migracijah in azilu, o katerih so pogajanja v teku ali pa so bila zaradi zastoja ustavljena. Sklicevanje na Uredbo (EU) XXX/XXX v predlaganem zakoniku o schengenskih mejah je sklicevanje na akt, katerega sprejetje je negotovo in katerega vsebina bo med zakonodajnim postopkom verjetno spremenjena. Poleg tega je akt pogojen s sprejetjem drugih predlogov v okviru novega pakta. Nadalje v oceni učinka, priloženi predlaganemu zakoniku o schengenskih mejah, ni bil ocenjen morebitni učinek predlaganih določb v odziv na instrumentalizacijo. Zato sklicevanje v sedanji obliki ogroža sprejetje samega predloga o schengenskem območju in je v nasprotju z načelom pravne varnosti, smernicami Evropske komisije za boljše pravno urejanje in Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016. Hkrati veliko število mladoletnikov brez spremstva na območjih z največjim migracijskim pritiskom potrebuje in si zasluži jamstva glede zaščite njihovih pravic in njih samih, prav tako pa je potrebno usklajevanje nujne pomoči med vsemi vpletenimi organi.
Predlog spremembe 7
Uvodna izjava 12
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagani ukrepi za omejitev števila prehodov meja bodo negativno vplivali na dostop do azila na zunanjih mejah EU, prav tako pa bodo morda delovali v nasprotju s splošnim ciljem schengenskega območja, tj. ohranjanjem odsotnosti notranjih meja. Zato bi jih bilo treba uporabiti le kot zadnjo možnost in le v primerih, ko je bila intrumentalizacija potrjena. Možnost uporabe omejevalnih ukrepov ne bi smela ovirati uveljavljanja pravice do prostega gibanja državljanov EU in državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU.
Predlog spremembe 8
Uvodna izjava 14
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Črtano besedilo je ponovitev besedila iz člena 41(1) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (1) in je zato odveč.
Predlog spremembe 9
Uvodna izjava 15
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagani ukrepi bi se morali uporabljati le v skrajnem primeru in le takrat, ko je Evropski svet uradno priznal obstoj instrumentalizacije. Poleg tega uporaba tehničnih sredstev ne bi smela biti v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Predlog spremembe 10
Uvodna izjava 16
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Kot pri uvodni izjavi 8.
Predlog spremembe 11
Uvodna izjava 17
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Vključiti bi bilo treba vse ravni upravljanja, da bodo upoštevane razlike med državami članicami v strukturah upravljanja in s tem povezanih pristojnostih.
Predlog spremembe 12
Uvodna izjava 18
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Veljavna pravila že omogočajo te ukrepe. Ne sme biti nakazano, da predlagane spremembe omogočajo več nadzora in varnostnih kontrol. Večji nadzor škoduje zlasti regijam z notranjimi mejami. Varnostni ukrepi, ki temeljijo na analizi tveganja, ne bi smeli biti omejeni na te regije.
Predlog spremembe 13
Uvodna izjava 20
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Člen 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa cilj, „da se ne izvaja kontrola oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo“. Poleg tega boj proti nezakonitemu prebivanju že ureja Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) („direktiva o vračanju“) in ne bi smel biti povezan z nadzorom na notranjih mejah. Podobno je v drugih zakonodajnih aktih (3) urejen okvir za boj proti čezmejnemu kriminalu in trgovini z ljudmi. Nadalje določba dopušča možnost neizvrševanja sodbe Sodišča Evropske unije, v skladu s katero je treba zakonik o schengenskih mejah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero država članica osebi pod grožnjo kazni nalaga, da ob vstopu na njeno ozemlje prek notranje meje predloži potni list ali osebno izkaznico, če je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, zaradi katere je naložena ta obveznost, v nasprotju s to določbo (združeni zadevi C-368/20 in C-369/20).
Predlog spremembe 14
Uvodna izjava 24
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Za zagotovitev skladnosti z drugimi deli predloga.
Predlog spremembe 15
Uvodna izjava 25
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagane možnosti za neposredno predajo niso v skladu z mednarodnimi in evropskimi pravnimi standardi glede gibanja oseb na schengenskem območju. Takšne ukrepe bi bilo tudi zelo težko uskladiti s standardi, ki jih določa dublinski sistem za delitev odgovornosti, in bi dodatno prispevali k neenakomerni delitvi odgovornosti v zvezi z iskalci azila in nezakonitimi migracijami, kar bi bilo v nasprotju s pravilno uporabo načela subsidiarnosti in ciljem skupnega evropskega pristopa. Predlagani postopek bi dodatno prispeval k izvajanju različnih praks in tveganju kršenja temeljnih pravic.
Predlog spremembe 16
Uvodna izjava 26
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Kot pri uvodni izjavi 25. Prav tako se zdi, da del o pravnih sredstvih ni združljiv s členom 47 Listine o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 17
Uvodna izjava 27
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Isti razlogi kot pri uvodnih izjavah 25 in 26. Hkrati bi lahko z obsežnim zanašanjem na dvostranske sporazume med državami članicami, ki bi bili potrebni za izvajanje takih predaj, ogrozili evropsko solidarnost. Nadalje bi se lahko v skladu z mnenjem pravne službe Sveta Evropske unije (6357/21 z dne 19. februarja 2021), v katerem je podrobno pojasnjena spremenljiva geometrija med schengenskim in dublinskim pravnim redom v zvezi s predlogi v okviru novega pakta o migracijah in azilu, določbe, povezane z vračanjem, ponovno vključile v predlog za prenovitev direktive o vračanju (kot je Komisija predlagala leta 2018, predlog pa je trenutno v obravnavi v Svetu). Druga možnost bi bila, da bi bile tovrstne določbe del predloga za spremembo direktive o vračanju. Spreminjanje direktive o vračanju z revidiranjem zakonika o schengenskih mejah ni v skladu z zavezo Evropske komisije o boljšem pravnem urejanju.
Predlog spremembe 18
Uvodna izjava 29
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Razmere, za katere je značilno obsežno nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav med državami članicami, se ne bi smele šteti za resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki bi upravičevala ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah s strani posameznih držav članic. Njihova vključitev v splošni okvir je nezdružljiva in v nasprotju s ciljem predloga ter s pravilno uporabo načela subsidiarnosti. Gibanja med državami članicami, ki bi lahko dejansko vplivala na večino držav članic, je treba obravnavati na ravni Unije, kot je predlagano v členu 28, in morajo biti predmet izvedbenega sklepa Sveta.
Predlog spremembe 19
Uvodna izjava 34
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Nadzor na notranjih mejah, ki se izvaja od leta 2015, kaže, da je potrebna fiksna zgornja meja, da bi se izognili skoraj trajnemu nadzoru na notranjih mejah na podlagi iste grožnje. Začetno obdobje šestih mesecev in predlagano najdaljše obdobje 24 mesecev za tak nadzor temeljita na splošnem cilju, da se v takih primerih poiščejo evropske in ne nacionalne rešitve. V zvezi s tem je treba omeniti, da bi v primeru grožnje, ki je po naravi nova, veljavna pravila omogočila ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah (sodba Sodišča z dne 26. aprila 2022, združeni zadevi C-368/20 in C-369/20).
Predlog spremembe 20
Uvodna izjava 35
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Ohraniti bi bilo treba najdaljši rok dveh let, da bi omogočili in zahtevali usklajene evropske ukrepe za čimprejšnjo odpravo resnih pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja.
Predlog spremembe 21
Uvodna izjava 38
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
S tem bi zagotovili, da se bodo blažilni ukrepi predlagali v sodelovanju in usklajevanju s pristojnimi organi v čezmejnih regijah, na katere se bodo nanašali.
Predlog spremembe 22
Uvodna izjava 45
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
Obrazložitev
Ocenjevanje bi moralo potekati ves čas. Ker bi moral biti nadzor na notranjih mejah omejen na največ 24 mesecev, ni treba predvideti več kot enega poročila o naknadni oceni, če se nadzor podaljša za več kot 12 mesecev. Vendar bi bilo treba ob koncu vsakega šestmesečnega obdobja pripraviti tekoče ocenjevalne poročilo, po odpravi nadzora na notranjih mejah pa bi bilo treba izdati končno naknadno poročilo.
Predlog spremembe 23
Člen 1, točka 1(b)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagana opredelitev instrumentalizacije je preširoka in nejasna, pri čemer obstaja tveganje, da bi kot združljive z opredelitvijo šteli številne različne situacije. Prav tako je opredelitev v nasprotju s smernicami za boljše pravno urejanje, saj je v priloženi oceni učinka (SWD(2021) 462 final) priznano, da ni obravnavana instrumentalizacija nedovoljenih migracij. V skladu z uvodno izjavo 12 iz predloga je treba pri vsaki taki operativni odločitvi zadevne države članice upoštevati, ali je Evropski svet priznal, da se Unija ali ena ali več njenih držav članic sooča z instrumentalizacijo migrantov. V skladu z uvodno izjavo 10 iz predloga bi morala Unija za podporo državam članicam, ki se soočajo z instrumentalizacijo, uporabiti vsa orodja iz svojega nabora diplomatskih, finančnih in operativnih ukrepov. Pri izbiri sredstev za obravnavanje pojava instrumentalizacije bi bilo treba dati prednost diplomatskim prizadevanjem Unije ali zadevne države članice. Zato je potrebno politično soglasje na ravni EU o tem, ali razmere pomenijo instrumentalizacijo. Glede na resnost omejevalnih ukrepov, ki bi bili posledično uvedeni proti posameznikom, in ob upoštevanju dejstva, da je predlog Komisije odgovor na zaprosilo Evropskega sveta (EUCO 17/21), je treba v opredelitev vključiti pozitivno stališče Evropskega sveta. Ta se mora sestati hitro, da bodo lahko prizadete države članice hitro ukrepale. Kar zadeva omejevalne ukrepe, ki so na voljo državam članicam za različne druge razmere, veljavni pravni okvir Direktive 2013/32/EU (4) in Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) že omogoča operativno prožnost pri določanju krajev, kjer naj bi se prošnje za azil vlagale, pri podaljševanju rokov za registracijo in pri prilagajanju materialnih pogojev za sprejem.
Predlog spremembe 24
Člen 1, točka 2
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„4. V primeru instrumentalizacije migrantov lahko države članice omejijo število mejnih prehodov, o katerih so uradno obvestile v skladu z odstavkom 1, ali njihov delovni čas, če to zahtevajo okoliščine . |
„4. V primeru instrumentalizacije migrantov , kot je opredeljena v točki 27 člena 1(1)(b), lahko države članice omejijo število mejnih prehodov, o katerih so uradno obvestile v skladu z odstavkom 1, v strogo omejenih in natančno opredeljenih okoliščinah . |
||||
Vse omejitve, sprejete na podlagi prvega pododstavka, se izvajajo sorazmerno in ob polnem upoštevanju pravic: |
Vse omejitve, sprejete na podlagi prvega pododstavka, se izvajajo sorazmerno in ob polnem upoštevanju pravic: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Predlagani ukrepi za omejitev števila prehodov meja bodo negativno vplivali na pravico do vložitve prošnje za mednarodno zaščito in lahko privedejo do nezakonitega vračanja na zunanjih mejah EU, prav tako pa bodo morda delovali v nasprotju s splošnim ciljem schengenskega območja, tj. ohranjanjem odsotnosti nadzora na notranjih mejah. Zato bi jih bilo treba uporabiti le kot zadnjo možnost. Znižanje standardov EU na področju azilnega prava ne bo rešilo geopolitične krize, temveč le oslabilo podobo EU v svetu kot skupnosti vrednot.
Predlog spremembe 25
Člen 1, točka 3
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 13 |
„Člen 13 |
||||
Varovanje meje |
Varovanje meje |
||||
1. Glavni namen varovanja meja sta odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih prehodov meja, odvračanje čezmejne kriminalitete in izvedba ukrepov proti osebam, ki so prestopile mejo nezakonito. Oseba, ki je nezakonito prestopila mejo in nima pravice do bivanja na ozemlju zadevne države članice, se prime in se zanjo uporabi postopek, ki je v skladu z Direktivo 2008/115/ES. |
1. Glavni namen varovanja meja sta odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih prehodov meja, odvračanje čezmejne kriminalitete in izvedba ukrepov proti osebam, ki so prestopile mejo nezakonito. Oseba, ki je nezakonito prestopila mejo in nima pravice do bivanja na ozemlju zadevne države članice, se prime in se zanjo uporabi postopek, ki je v skladu z Direktivo 2008/115/ES. |
||||
2. Mejni policisti uporabijo stacionarne ali mobilne enote za varovanje meje. To varovanje se izvaja na način, ki preprečuje in odvrača osebe od tega, da bi meje nedovoljeno prehajale med mejnimi prehodi ter se skušale izogniti kontroli na mejnih prehodih. |
2. Mejni policisti uporabijo stacionarne ali mobilne enote za varovanje meje. To varovanje se izvaja na način, ki preprečuje in odvrača osebe od tega, da bi meje nedovoljeno prehajale med mejnimi prehodi ter se skušale izogniti kontroli na mejnih prehodih. |
||||
3. Varovanje med mejnimi prehodi opravljajo mejni policisti, katerih število in metode se prilagodijo obstoječemu ali predvidenemu stanju tveganj in groženj. Vključuje pogoste in nenadne spremembe obdobij varovanja in drugih metod ali tehnik, da se učinkovito odkrijejo ali preprečijo nedovoljeni prehodi meje. |
3. Varovanje med mejnimi prehodi opravljajo mejni policisti, katerih število in metode se prilagodijo obstoječemu ali predvidenemu stanju tveganj in groženj. Vključuje pogoste in nenadne spremembe obdobij varovanja in drugih metod ali tehnik, da se učinkovito odkrijejo ali preprečijo nedovoljeni prehodi meje. |
||||
4. Varovanje se izvaja s stacionarnimi ali mobilnimi enotami, ki opravljajo svoje naloge z obhodi ali zasedejo mesta, ki so znana po nedovoljenih prehodih meje, cilj takega varovanja pa je preprečiti nedovoljene prehode meje ali prijeti posameznike, ki nezakonito prehajajo mejo. Varovanje se lahko izvaja tudi s tehničnimi sredstvi, vključno z elektronskimi sredstvi, opremo in sistemi nadzora. |
4. Varovanje se izvaja s stacionarnimi ali mobilnimi enotami, ki opravljajo svoje naloge z obhodi ali zasedejo mesta, ki so znana po nedovoljenih prehodih meje, cilj takega varovanja pa je preprečiti nedovoljene prehode meje ali prijeti posameznike, ki nezakonito prehajajo mejo. Varovanje se lahko izvaja tudi s tehničnimi sredstvi, vključno z elektronskimi sredstvi, opremo in sistemi nadzora. |
||||
5. V primeru instrumentalizacije migrantov zadevna država članica po potrebi okrepi varovanje meje, da obravnava povečano grožnjo . Država članic a zlasti po potrebi poveča tehnična in druga sredstva za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje . |
5. V primeru instrumentalizacije migrantov , kot je opredeljena v točki 27 člena 1(1)(b) in kot taka potrjena s strani Evropskega sveta, zadevna država članica po potrebi okrepi varovanje meje, da bi obravnavala vse pogostejše poskuse nedovoljenega množičnega prečkanja meje . V ta namen država članic a po potrebi okrepi tehnična in druga sredstva za izboljšanje varovanja meja . |
||||
Za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje v Unijo lahko ta tehnična sredstva vključujejo sodobne tehnologije, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi in tipali gibanja, ter mobilne enote. |
Za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje v Unijo lahko ta tehnična sredstva vključujejo sodobne tehnologije, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi in tipali gibanja, ter mobilne enote. |
||||
6. Brez poseganja v podporo, ki jo lahko Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotovi državam članicam v primeru instrumentalizacije migrantov, lahko Agencija izvede oceno ranljivosti, kot je določeno v členu 10(1)(c) in členu 32 Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta57, da bi zadevni državi članici zagotovila potrebno podporo. Izvršni direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo na podlagi rezultatov navedene ocene ali katere koli druge ustrezne ocene ranljivosti ali dodelitve kritične stopnje vpliva zadevnemu odseku meje v smislu člena 35(1)(d) Uredbe (EU) 2019/1896 vsaki zadevni državi članici predloži priporočila v skladu s členom 41(1) navedene uredbe. |
6 . Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 v zvezi z dodatnimi ukrepi varovanja, vključno z razvojem standardov za varovanje meje, zlasti uporabo tehnologij varovanja in spremljanja na zunanjih mejah, pri čemer se upoštevajo vrste meja, stopnje vpliva, dodeljene vsakemu odseku zunanje meje v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2019/1896, in drugi ustrezni dejavniki.“; |
||||
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 v zvezi z dodatnimi ukrepi varovanja, vključno z razvojem standardov za varovanje meje, zlasti uporabo tehnologij varovanja in spremljanja na zunanjih mejah, pri čemer se upoštevajo vrste meja, stopnje vpliva, dodeljene vsakemu odseku zunanje meje v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2019/1896, in drugi ustrezni dejavniki.“; |
|
Obrazložitev
Predlagani ukrepi za okrepitev varovanja meja bi se morali uporabljati le kot zadnja možnost in le takrat, ko je Evropski svet uradno potrdil obstoj instrumentalizacije. Črtano besedilo, ki se nanaša na Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, je ponovitev besedila iz člena 41(1) Uredbe (EU) 2019/1896 in je zato odveč.
Predlog spremembe 26
Člen 1, točka 5
Predlog Komisije |
Spremembe |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
„Člen 23 |
„Člen 23 |
||||||||||||||||
Izvajanje javnih pooblastil |
Izvajanje javnih pooblastil |
||||||||||||||||
Odsotnost nadzora na notranjih mejah ne vpliva na: |
Odsotnost nadzora na notranjih mejah ne vpliva na: |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
Obrazložitev
Uskladitev besedila z besedilom uvodne izjave 20. Kontrole za boj proti nedovoljenim migracijam prek meja so same po sebi kontrole, katerih cilj je doseči rezultate mejnega nadzora, zato ni mogoče, da jih ne bi obravnavali kot nadzor na notranjih mejah. Vključitev je neupravičena razširitev člena 23 trenutno veljavnega zakonika o schengenskih mejah. Oblikovanje območja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb prek notranjih meja, je eden največjih dosežkov Unije. Glede na učinek, ki bi ga takšni skrajni ukrepi lahko imeli na vse osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja na območju brez nadzora na notranjih mejah, bi bilo treba določiti pogoje in postopke za ponovno uvedbo takšnih ukrepov, da se zagotovita njihova izredna narava in utemeljenost ter upoštevanje načela sorazmernosti.
Predlog spremembe 27
Člen 1, točka 6
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
|
||||||||
„Člen 23a |
|
||||||||
Postopek za predajo oseb, prijetih na notranjih mejah |
|
||||||||
1. Ta člen se uporablja za prijetje državljana tretje države v bližini notranjih meja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
|
||||||||
|
|
||||||||
2. Pristojni organi države članice lahko na podlagi ugotovitve, da zadevni državljan tretje države nima pravice do bivanja na njenem ozemlju, odločijo, da bodo osebo v skladu s postopkom iz Priloge XII nemudoma predali državi članici, iz katere je oseba vstopila ali skušala vstopiti. |
|
||||||||
3. Kadar država članica uporabi postopek iz odstavka 2, država članica prevzemnica sprejme vse potrebne ukrepe za prevzem zadevnega državljana tretje države v skladu s postopki iz Priloge XII. |
|
||||||||
4. Države članice od [eno leto po začetku veljavnosti Uredbe] in nato vsako leto Komisiji predložijo podatke o uporabi odstavkov 1, 2 in 3, zabeležene v skladu s točko 3 Priloge XII.“; |
|
Obrazložitev
Kot pri uvodnih izjavah 25, 26 in 27.
Predlog spremembe 28
Člen 1, točka 8
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 25 |
„Člen 25 |
||||
Splošni okvir začasne ponovne uvedbe ali podaljšanja nadzora na notranjih mejah |
Splošni okvir začasne ponovne uvedbe ali podaljšanja nadzora na notranjih mejah |
||||
1. Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje. |
1. Kadar se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje. |
||||
Šteje se lahko, da resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti izhaja zlasti iz: |
Šteje se lahko, da resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti izhaja zlasti iz: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Nadzor meje se lahko na podlagi členov 25a in 28 uvede le, če država članica ugotovi, da je tak ukrep potreben in sorazmeren, pri čemer upošteva merila iz člena 26(1), za podaljšanje takega nadzora pa tudi merila iz člena 26(2). Nadzor meje se lahko ponovno uvede tudi v skladu s členom 29, pri čemer se upoštevajo merila iz člena 30. |
2. Nadzor meje se lahko na podlagi členov 25a in 28 uvede le, če država članica ugotovi, da je tak ukrep potreben in sorazmeren, pri čemer upošteva merila iz člena 26(1), za podaljšanje takega nadzora pa tudi merila iz člena 26(2). Nadzor meje se lahko ponovno uvede tudi v skladu s členom 29, pri čemer se upoštevajo merila iz člena 30. |
||||
V vseh primerih je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost ugotovljene grožnje. |
V vseh primerih je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep. Obseg in trajanje začasne ponovne uvedbe nadzora ne presegata tega, kar je nujno potrebno glede na resnost ugotovljene grožnje.“ |
||||
3. Kadar ista grožnja še vedno obstaja, se lahko nadzor na notranjih mejah podaljša v skladu s členi 25a, 28 ali 29. Šteje se, da ista grožnja obstaja, kadar utemeljitev, ki jo država članica predloži za podaljšanje nadzora meje, temelji na ugotovitvi nadaljevanja iste grožnje, ki je upravičila prvotno ponovno uvedbo nadzora meje. “ |
|
Obrazložitev
Uvedba točke (c) je v nasprotju z logiko posebnega mehanizma, predlaganega v členu 28, in v nasprotju z načelom subsidiarnosti. Razmere, za katere je značilno obsežno nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav med državami članicami, se ne bi smele šteti za resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ki bi upravičevala ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah s strani posameznih držav članic. Njihova vključitev v splošni okvir je nezdružljiva in v nasprotju s ciljem predloga ter s pravilno uporabo načela subsidiarnosti. Pri tem je mogoče navesti sam predlog COM(2021) 891:
„Ukrepi glede območja svobode, varnosti in pravice spadajo k pristojnostim, ki si jih v skladu s členom 4(2) PDEU EU deli z državami članicami. Zato se na podlagi člena 5(3) PEU uporablja načelo subsidiarnosti, v skladu s katerim Unija deluje, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.
Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega predloga, temveč se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije. To pa zato, ker se nanašajo na kontrole oseb na zunanjih mejah, ki so predpogoj za območje brez nadzora na notranjih mejah. Poleg tega celovitost schengenskega območja in potreba po zagotovitvi enotnih pogojev za uveljavljanje pravice do prostega gibanja zahtevata usklajen pristop na celotnem schengenskem območju k ukrepom za krepitev zaupanja na zunanjih mejah, vključno z omejitvami nenujnih potovanj v EU in odzivom organov tretjih držav na instrumentalizacijo migrantov.
Odprave kontrol na notranjih mejah zagotavlja Pogodba v členu 77(2)(e) PDEU. Medtem ko države članice ohranijo pravico, da sprejmejo ukrepe za odziv na notranjo varnost in javni red ter tako uveljavljajo pravico iz člena 72 PDEU, tudi če to pomeni ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, so bila pravila za tako začasno ponovno uvedbo določena v zakoniku o schengenskih mejah, za zagotovitev, da se uporabljajo le pod strogimi pogoji. Zato je za vse spremembe teh pogojev za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah potrebna zakonodaja EU.
Cilja vzpostavitve načrta ravnanja v nepredvidljivih razmerah za schengensko območje, vključno s posebnimi ukrepi na notranjih mejah za obravnavanje grožnje, ki hkrati prizadene večino držav članic, in ublažitev negativnih učinkov nadzora meje, kadar so ti postali neizogibni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se ta cilj lažje doseže na ravni Unije.“
Glede na to, da se razmere iz predlaganega člena 25(1)(c) nanašajo na gibanje med državami članicami, ki bi lahko dejansko vplivalo na večino držav članic, je treba v skladu z načelom subsidiarnosti to vprašanje obravnavati na ravni Unije, kot je predlagano v členu 28, in mora biti predmet izvedbenega sklepa Sveta.
Črtanje pododstavka 3, podobno kot v uvodnih izjavah 34, 35 in 45.
Predlog spremembe 29
Člen 1, točka 9
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 25a |
„Člen 25a |
||||
Postopek za primere, pri katerih je treba ukrepati zaradi nepredvidljivih ali predvidljivih dogodkov |
Postopek za primere, pri katerih je treba ukrepati zaradi nepredvidljivih ali predvidljivih dogodkov |
||||
1. Kadar je resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici nepredvidljiva in je zaradi nje potrebno takojšnje ukrepanje, lahko država članica izjemoma takoj ponovno uvede nadzor na notranjih mejah. |
1. Kadar je resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici nepredvidljiva in je zaradi nje potrebno takojšnje ukrepanje, lahko država članica izjemoma takoj ponovno uvede nadzor na notranjih mejah. |
||||
2. Ob ponovni uvedbi nadzora meje na podlagi odstavka 1 država članica uradno obvesti Komisijo in druge države članice o ponovni uvedbi nadzora meje v skladu s členom 27(1). |
2. Ob ponovni uvedbi nadzora meje na podlagi odstavka 1 država članica uradno obvesti Komisijo in druge države članice o ponovni uvedbi nadzora meje v skladu s členom 27(1). |
||||
3. Za namene odstavka 1 se lahko nadzor na notranjih mejah takoj ponovno uvede za omejeno obdobje do enega meseca. Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti traja dlje od tega obdobja, lahko država članica podaljša nadzor na notranjih mejah za nadaljnja obdobja, da lahko traja največ tri mesece. |
3. Za namene odstavka 1 se lahko nadzor na notranjih mejah takoj ponovno uvede za omejeno obdobje do enega meseca. Če resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti traja dlje od tega obdobja, lahko država članica podaljša nadzor na notranjih mejah za nadaljnja obdobja, da lahko traja največ tri mesece. |
||||
4. Kadar je v državi članici resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti predvidljiva, država članica obvesti Komisijo in druge države članice in Komisijo v skladu s členom 27(1) vsaj štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo nadzora meje ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo. |
4. Kadar je v državi članici resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti predvidljiva, država članica obvesti Komisijo in druge države članice in Komisijo v skladu s členom 27(1) vsaj štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo nadzora meje ali v krajšem obdobju, kadar so okoliščine, zaradi katerih je treba ponovno uvesti nadzor na notranjih mejah, znane manj kot štiri tedne pred načrtovano ponovno uvedbo. |
||||
5. Za namene odstavka 4 in brez poseganja v člen 27a(4) se lahko nadzor na notranjih mejah ponovno uvede za največ šest mesecev. Kadar resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti traja dlje od tega obdobja , lahko država članica nadzor na notranjih mejah večkrat podaljša za obdobja, ki trajajo največ šest mesecev. |
5. Za namene odstavka 4 se lahko nadzor na notranjih mejah ponovno uvede za največ šest mesecev. Kadar se po izteku tega obdobja pojavi grožnja javnemu redu ali notranji varnosti , ki je po naravi nova , lahko država članica nadzor na notranjih mejah večkrat podaljša za obdobja, ki trajajo največ šest mesecev. |
||||
Vsako podaljšanje se priglasi Komisiji in drugim državam članicam v skladu s členom 27 in v rokih iz odstavka 4. Ob upoštevanju člena 27a(5) nadzor na notranjih mejah traja največ dve leti. |
Vsako podaljšanje se priglasi Komisiji in drugim državam članicam v skladu s členom 27 in v rokih iz odstavka 4. Nadzor na notranjih mejah traja največ dve leti. |
||||
6. Rok iz odstavka 5 ne vključuje obdobij iz odstavka 3.“; |
6. Rok iz odstavka 5 vključuje obdobja iz odstavka 3.“; |
Obrazložitev
Nadzor na notranjih mejah skupaj ne bi smel trajati dlje kot 24 mesecev. V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije (združeni zadevi C-368/20 in C-369/20) je treba zakonik o schengenskih mejah razlagati tako, da državam članicam prepoveduje začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah na podlagi členov 25 in 27 tega zakonika, če trajanje ponovne uvedbe presega skupno najdaljše obdobje šestih mesecev in če se ni pojavila grožnja, ki je po naravi nova in bi upravičevala ponovno uporabo rokov iz člena 25.
Predlog spremembe 30
Člen 1, točka 10
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 26 |
„Člen 26 |
||||
Merila za začasno ponovno uvedbo in podaljšanje nadzora na notranjih mejah |
Merila za začasno ponovno uvedbo in podaljšanje nadzora na notranjih mejah |
||||
1. Za ugotovitev, ali je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah potrebna in sorazmerna v skladu s členom 25, država članica upošteva zlasti: |
1. Za ugotovitev, ali je ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah potrebna in sorazmerna v skladu s členom 25, država članica upošteva zlasti: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Kadar se država članica odloči podaljšati nadzor na notranjih mejah v skladu s členom 25a(5), podrobno oceni tudi, ali bi bilo cilje takega podaljšanja mogoče doseči z: |
2. Kadar se država članica odloči podaljšati nadzor na notranjih mejah v skladu s členom 25a(5), podrobno oceni tudi, ali bi bilo cilje takega podaljšanja mogoče doseči z: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Kadar je nadzor na notranjih mejah ponovno uveden ali podaljšan, zadevne države članice po potrebi zagotovijo, da ga spremljajo ustrezni ukrepi za ublažitev učinkov ponovne uvedbe nadzora meje za osebe in prevoz blaga, pri čemer posebno pozornost namenijo čezmejnim regijam.“; |
3. Kadar je nadzor na notranjih mejah ponovno uveden ali podaljšan, zadevne države članice po potrebi zagotovijo, da ga spremljajo ustrezni ukrepi za ublažitev učinkov ponovne uvedbe nadzora meje za osebe in prevoz blaga, pri čemer posebno pozornost namenijo čezmejnim regijam.“; |
Obrazložitev
Za dosego ciljev predloga je bistveno, da se alternativni ukrepi preučijo že v fazi pred ponovno uvedbo mejnega nadzora, ne le v fazi njegovega podaljšanja.
Predlaga se črtanje člena 23a, zato je treba sklicevanje črtati tudi iz člena 26.
Predlog spremembe 31
Člen 1, točka 11
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 27 |
„Člen 27 |
||||
Uradno obvestilo o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah in ocena tveganja |
Uradno obvestilo o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah in ocena tveganja |
||||
1. Uradna obvestila držav članic o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah vsebujejo naslednje informacije: |
1. Uradna obvestila držav članic o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah vsebujejo naslednje informacije: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Uradno obvestilo lahko predložita tudi dve ali več držav članic skupaj. |
Uradno obvestilo lahko predložita tudi dve ali več držav članic skupaj. |
||||
Uradno obvestilo se predloži v skladu s predlogo, ki jo določi Komisija z izvedbenim aktom in se objavi na spletu. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2). |
Uradno obvestilo se predloži v skladu s predlogo, ki jo določi Komisija z izvedbenim aktom in se objavi na spletu. Predloga mora vključevati stališče organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2). |
||||
2. Kadar se nadzor meje izvaja šest mesecev v skladu s členom 25a(4), vsako naknadno uradno obvestilo o podaljšanju nadzora vključuje oceno tveganja. V oceni tveganja se predstavijo obseg in predvideni razvoj ugotovljene resne grožnje, zlasti kako dolgo naj bi ugotovljena resna grožnja trajala in kateri odseki notranjih meja bi lahko bili prizadeti, ter informacije o ukrepih za uskladitev z drugimi državami članicami, na katere taki ukrepi vplivajo ali bi lahko vplivali. |
2. Kadar se nadzor meje izvaja šest mesecev v skladu s členom 25a(4), vsako naknadno uradno obvestilo o podaljšanju nadzora vključuje oceno tveganja. V oceni tveganja se predstavijo obseg in predvideni razvoj ugotovljene resne grožnje, zlasti kako dolgo naj bi ugotovljena resna grožnja trajala in kateri odseki notranjih meja bi lahko bili prizadeti, ter informacije o ukrepih za uskladitev z drugimi državami članicami in čezmejnimi regijami , na katere taki ukrepi vplivajo ali bi lahko vplivali. |
||||
3. Kadar se ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na mejah nanaša na obsežno nedovoljeno gibanje iz točke (b) člena 25(1), se v oceno tveganja vključijo tudi informacije o obsegu in trendih tega nedovoljenega gibanja, vključno z vsemi informacijami, pridobljenimi od ustreznih agencij EU v skladu z njihovimi pooblastili, in analizo podatkov iz ustreznih informacijskih sistemov. |
3. Kadar se ponovna uvedba ali podaljšanje nadzora na mejah nanaša na obsežno nedovoljeno gibanje iz točke (b) člena 25(1), se v oceno tveganja vključijo tudi informacije o obsegu in trendih tega nedovoljenega gibanja, vključno z vsemi informacijami, pridobljenimi od ustreznih agencij EU v skladu z njihovimi pooblastili, in analizo podatkov iz ustreznih informacijskih sistemov. |
||||
4. Zadevna država članica na zahtevo Komisije predloži vse dodatne informacije, tudi o ukrepih za uskladitev z državami članicami, ki jih zadeva načrtovano podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter dodatne informacije, potrebne za oceno morebitne uporabe ukrepov iz členov 23 in 23a. |
4. Zadevna država članica na zahtevo Komisije predloži vse dodatne informacije, tudi o ukrepih za uskladitev z državami članicami, ki jih zadeva načrtovano podaljšanje nadzora na notranjih mejah, ter dodatne informacije, potrebne za oceno morebitne uporabe ukrepov iz členov 23 in 23a. |
||||
5. Država članica, ki predloži uradno obvestilo na podlagi odstavka 1 ali 2, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, sklene, da dele predloženih informacij označi za tajne. |
5. Država članica, ki predloži uradno obvestilo na podlagi odstavka 1 ali 2, lahko, kadar je potrebno in v skladu z nacionalnim pravom, sklene, da dele predloženih informacij označi za tajne. |
||||
Takšna označitev drugim državam članicam, ki jih zadeva začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, ne preprečuje dostopa do informacij prek ustreznih in varnih kanalov policijskega sodelovanja.“; |
Takšna označitev drugim državam članicam, ki jih zadeva začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah, ne preprečuje dostopa do informacij prek ustreznih in varnih kanalov policijskega sodelovanja.“; |
Obrazložitev
Uskladitev s predhodnim predlogom spremembe.
Predlog spremembe 32
Člen 1, točka 12
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 27a |
„Člen 27a |
||||
Posvetovanje z državami članicami in mnenje Komisije |
Posvetovanje z državami članicami in mnenje Komisije |
||||
1. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih na podlagi člena 27(1), lahko Komisija po potrebi vzpostavi posvetovalni postopek, vključno s skupnimi srečanji med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, in drugimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih ti ukrepi neposredno zadevajo, ter ustreznimi agencijami Unije. |
1. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih na podlagi člena 27(1), Komisija po potrebi vzpostavi posvetovalni postopek, vključno s skupnimi srečanji med državo članico, ki načrtuje ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, in drugimi državami članicami, zlasti tistimi, ki jih ti ukrepi neposredno zadevajo, Evropskim parlamentom, Evropskim odborom regij ter ustreznimi agencijami Unije. |
||||
Posvetovanje se nanaša zlasti na ugotovljeno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ustreznost nameravane ponovne uvedbe nadzora na mejah, pri čemer se upošteva ustreznost alternativnih ukrepov, ter načine za zagotovitev izvajanja medsebojnega sodelovanja med državami članicami v zvezi s ponovno uvedbo nadzora na mejah. |
Posvetovanje se nanaša zlasti na ugotovljeno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, ustreznost nameravane ponovne uvedbe nadzora na mejah, pri čemer se upošteva ustreznost alternativnih ukrepov, ter načine za zagotovitev izvajanja medsebojnega sodelovanja med državami članicami v zvezi s ponovno uvedbo nadzora na mejah. |
||||
Država članica, ki načrtuje ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, pri izvajanju nadzora na notranji meji v največji možni meri upošteva rezultate takšnega posvetovanja. |
Država članica, ki načrtuje ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah, pri izvajanju nadzora na notranji meji v največji možni meri upošteva rezultate takšnega posvetovanja. |
||||
2. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih v zvezi s ponovno uvedbo ali podaljšanjem nadzora na notranjih mejah, lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU izda mnenje, če ima na podlagi informacij iz uradnega obvestila in, kadar je to ustrezno, ocene tveganja ali kakršnih koli dodatnih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe ali podaljšanja nadzora na notranjih mejah. |
2. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih v zvezi s ponovno uvedbo ali podaljšanjem nadzora na notranjih mejah, lahko Komisija ali katera koli druga država članica brez poseganja v člen 72 PDEU izda mnenje, če ima na podlagi informacij iz uradnega obvestila in, kadar je to ustrezno, ocene tveganja ali kakršnih koli dodatnih informacij pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti načrtovane ponovne uvedbe ali podaljšanja nadzora na notranjih mejah. |
||||
3. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih v zvezi s podaljšanjem nadzora na notranji meji na podlagi člena 25a(4), ki vodi do nadaljevanja nadzora na notranjih mejah za skupno osemnajst mesecev, Komisija izda mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega nadzora na notranjih mejah. |
3. Po prejemu uradnih obvestil, predloženih v zvezi s podaljšanjem nadzora na notranji meji na podlagi člena 25a(4), ki vodi do nadaljevanja nadzora na notranjih mejah za skupno dvanajst mesecev, Komisija izda mnenje o nujnosti in sorazmernosti takega nadzora na notranjih mejah. V mnenju bi moralo biti upoštevano tudi k uradnemu obvestilu priloženo stališče zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). |
||||
4. Kadar se izda mnenje iz odstavka 2 ali 3, lahko Komisija vzpostavi posvetovalni postopek za razpravo z državami članicami o mnenju. Komisija začne ta postopek, kadar Komisija ali država članica izda mnenje, v katerem izrazi pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. |
4. Kadar se izda mnenje iz odstavka 2 ali 3, Komisija vzpostavi posvetovalni postopek za razpravo z državami članicami o mnenju. Komisija začne ta postopek, kadar Komisija ali država članica izda mnenje, v katerem izrazi pomisleke glede nujnosti ali sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah. |
||||
5. Kadar država članica meni, da obstajajo izjemne razmere, ki upravičujejo nadaljnjo potrebo po nadzoru na notranjih mejah, ki presega najdaljše obdobje iz člena 25(5), o tem uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 27(2). V novem uradnem obvestilu država članica utemelji nadaljnjo grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, pri čemer upošteva mnenje Komisije, izdano na podlagi odstavka 3. Komisija izda nadaljnje mnenje.“; |
5. Kadar država članica meni, da obstajajo izjemne razmere, ki upravičujejo nadaljnjo potrebo po nadzoru na notranjih mejah, ki presega najdaljše obdobje iz člena 25 a (5), o tem uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 27(2). V novem uradnem obvestilu država članica utemelji nadaljnjo grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, pri čemer upošteva mnenje Komisije, izdano na podlagi odstavka 3. Komisija izda nadaljnje mnenje.“; |
Obrazložitev
Bistveno je, da Evropska komisija hitro oceni nujnost in sorazmernost podaljšanega nadzora na notranjih mejah ter da njena priporočila upoštevajo stališče zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). Pri tem bi se bilo treba posvetovati z Evropskim parlamentom in Evropskim odborom regij. Poleg tega je sklicevanje na podaljšanje nadzora na notranjih mejah zajeto v členu 25(a)(5), kar je treba popraviti.
Predlog spremembe 33
Člen 1, točka 13
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 28 |
„Člen 28 |
||||
Posebni mehanizem, kadar resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti ogroža splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah |
Posebni mehanizem, kadar resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti ogroža splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah |
||||
1. Kadar Komisija ugotovi, da ista resna grožnja notranji varnosti ali javnemu redu zadeva večino držav članic, kar ogroža splošno delovanje območja brez notranjih meja, lahko Svetu predlaga sprejetje izvedbenega sklepa, s katerim se državam članicam dovoli ponovna uvedba nadzora na mejah, kadar razpoložljivi ukrepi iz členov 23 in 23a ne zadostujejo za odpravo grožnje. |
1. Kadar Komisija ugotovi, da ista resna grožnja notranji varnosti ali javnemu redu zadeva večino držav članic, kar ogroža splošno delovanje območja brez notranjih meja, lahko Svetu predlaga sprejetje izvedbenega sklepa, s katerim se državam članicam dovoli ponovna uvedba nadzora na mejah, kadar razpoložljivi ukrepi iz člena 23 ne zadostujejo za odpravo grožnje. |
||||
2. Sklep zajema obdobje največ šestih mesecev in se lahko, dokler traja grožnja, na predlog Komisije podaljšuje za nadaljnja obdobja največ šestih mesecev, pri čemer se upošteva pregled iz odstavka 5. |
2. Sklep zajema obdobje največ šestih mesecev in se lahko, če grožnja še traja , na predlog Komisije podaljšuje za nadaljnja obdobja največ šestih mesecev na skupno največ 24 mesecev , pri čemer se upošteva pregled iz odstavka 5. |
||||
3. Kadar države članice ponovno uvedejo ali podaljšajo nadzor meje zaradi grožnje iz odstavka 1, ta nadzor od začetka veljavnosti sklepa Sveta temelji na tem sklepu. |
3. Kadar države članice ponovno uvedejo ali podaljšajo nadzor meje zaradi grožnje iz odstavka 1, ta nadzor od začetka veljavnosti sklepa Sveta temelji na tem sklepu. |
||||
4. Sklep Sveta iz odstavka 1 se nanaša tudi na vse ustrezne blažilne ukrepe, ki se uvedejo na nacionalni ravni in ravni Unije, da se čim bolj zmanjšajo učinki ponovne uvedbe nadzora na meje. |
4. Sklep Sveta iz odstavka 1 se nanaša tudi na vse ustrezne blažilne ukrepe, ki se uvedejo na nacionalni ravni in ravni Unije, da se čim bolj zmanjšajo učinki ponovne uvedbe nadzora na meje. |
||||
5. Komisija pregleda razvoj ugotovljene grožnje in učinek ukrepov, sprejetih v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 1, da oceni, ali so ukrepi še upravičeni. |
5. Komisija pregleda razvoj ugotovljene grožnje in učinek ukrepov, sprejetih v skladu s sklepom Sveta iz odstavka 1, da oceni, ali so ukrepi še upravičeni. |
||||
6. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice v Svetu o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu s sklepom iz odstavka 1. |
6. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice v Svetu o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu s sklepom iz odstavka 1. |
||||
7. Komisija lahko izda priporočilo, v katerem navede druge ukrepe iz členov 23 in 23a , ki bi lahko dopolnili nadzor na notranjih mejah ali bili primernejši za obravnavanje ugotovljene grožnje notranji varnosti ali javnemu redu iz odstavka 1.“; |
7. Komisija lahko izda priporočilo, v katerem navede druge ukrepe iz člena 23, ki bi lahko dopolnili nadzor na notranjih mejah ali bili primernejši za obravnavanje ugotovljene grožnje notranji varnosti ali javnemu redu iz odstavka 1. V priporočilu bi moralo biti upoštevano tudi stališče zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). “; |
Obrazložitev
Da bi zagotovili upoštevanje stališč lokalnih in regionalnih oblasti v čezmejnih regijah in skladnost z določbami iz predloga, bi morala enotna oblika poročila vključevati poglavje o stališču zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). Poleg tega je potrebno določiti zgornjo mejo, da bi se izognili skoraj trajnemu nadzoru na notranjih mejah.
Predlog spremembe 34
Člen 1, točka 14
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
„2. Kadar država članica v skladu s členom 27(1) uradno obvesti Komisijo in druge države članice o ponovni uvedbi nadzora na mejah, hkrati obvesti Evropski parlament in Svet o: |
„2. Kadar država članica v skladu s členom 27(1) uradno obvesti Komisijo in druge države članice o ponovni uvedbi nadzora na mejah, hkrati obvesti Evropski parlament in Svet o: |
||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||
3. Posredovane informacije lahko države članice v skladu s členom 27(4) označijo za tajne. |
3. Posredovane informacije lahko države članice v skladu s členom 27(4) označijo za tajne. |
||||||||||||||||||||
V primerih, utemeljenih z razlogi javne varnosti, se od držav članic ne zahteva, da predložijo vse informacije iz odstavka 2. |
V izjemnih primerih, utemeljenih z izredno resnimi razlogi javne varnosti, se od držav članic ne zahteva, da predložijo vse informacije iz odstavka 2. |
||||||||||||||||||||
Označitev informacij za tajne ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje informacij in dokumentov, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, in ravnanje z njimi morata biti skladna s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.“; |
Označitev informacij za tajne ni razlog, da Komisija informacij ne bi mogla dati na razpolago Evropskemu parlamentu. Pošiljanje informacij in dokumentov, ki se Evropskemu parlamentu pošljejo na podlagi tega člena, in ravnanje z njimi morata biti skladna s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo za izmenjavo podatkov med Evropskim parlamentom in Komisijo.“; |
Obrazložitev
Izjeme, pri katerih zahteva po preglednosti ne bi veljala, bi morale biti zelo omejene.
Predlog spremembe 35
Člen 1, točka 15
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
|
||||
„Člen 33 |
„Člen 33 |
||||
Poročilo o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah |
Poročila o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah |
||||
1. Države članice, ki so izvajale nadzor na notranjih mejah, v štirih tednih po odpravi nadzora na notranjih mejah Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložijo poročilo o ponovni uvedbi in, kjer je to ustrezno, podaljšanju nadzora na notranjih mejah. |
1. Države članice, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah, vsake štiri tedne med izvajanjem nadzora na notranjih mejah in v štirih tednih po odpravi nadzora na notranjih mejah Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložijo poročila o ponovni uvedbi in, kjer je to ustrezno, podaljšanju nadzora na notranjih mejah. |
||||
2. Kadar se nadzor meje podaljša v skladu s členom 25a(5), brez poseganja v odstavek 1 zadevna država članica predloži poročilo ob izteku dvanajstih mesecev in nato vsakih dvanajst mesecev , če se nadzor meje izjemoma ohrani. |
2. Kadar se nadzor meje podaljša v skladu s členom 25a(5), brez poseganja v odstavek 1 zadevna država članica predloži poročilo ob izteku dvanajstih mesecev, če se nadzor meje izjemoma ohrani. |
||||
3. V poročilu predstavi zlasti začetno in naknadno oceno nujnosti nadzora meje in spoštovanja meril iz člena 26, izvajanje kontrol, praktično sodelovanje s sosednjimi državami članicami, posledični vpliv na gibanje oseb, zlasti v čezmejnih regijah, učinkovitost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, vključno z naknadno oceno sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora meje. |
3. V poročilih predstavi zlasti začetno in naknadno oceno nujnosti nadzora meje in spoštovanja meril iz člena 26, izvajanje kontrol, praktično sodelovanje s sosednjimi državami članicami, posledični vpliv na gibanje oseb, zlasti v čezmejnih regijah, učinkovitost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, vključno s tekočo oceno sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora meje. |
||||
4. Komisija sprejme enotno obliko za to poročilo in ga objavi na spletu. |
4. Komisija sprejme enotno obliko za ta poročila in jih objavi na spletu. Poročila vključujejo poglavje o stališču zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). |
||||
5. Komisija lahko poda mnenje o tej naknadni oceni začasne ponovne uvedbe nadzora na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih. |
5. Komisija poda mnenje o tej tekoči oceni začasne ponovne uvedbe nadzora na eni ali več notranjih mejah ali na njihovih delih. |
||||
6. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najmanj enkrat na leto predloži poročilo o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah, imenovano ‚poročilo o stanju schengenske ureditve‘. Poročilo vsebuje seznam vseh odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, ki so bile sprejete v zadevnem letu. Vsebuje tudi informacije o trendih na schengenskem območju v zvezi z nedovoljenim gibanjem državljanov tretjih držav, pri čemer se upoštevajo razpoložljive informacije ustreznih agencij Unije, analiza podatkov iz ustreznih informacijskih sistemov ter ocena nujnosti in sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora na mejah v obdobju, ki ga zajema to poročilo.“; |
6. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najmanj enkrat na leto predloži poročilo o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah, imenovano ‚poročilo o stanju schengenske ureditve‘. Poročilo vsebuje seznam vseh odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, ki so bile sprejete v zadevnem letu. Vsebuje tudi informacije o trendih na schengenskem območju v zvezi z nedovoljenim gibanjem državljanov tretjih držav, pri čemer se upoštevajo razpoložljive informacije ustreznih agencij Unije, analiza podatkov iz ustreznih informacijskih sistemov ter ocena nujnosti in sorazmernosti ponovne uvedbe nadzora na mejah v obdobju, ki ga zajema to poročilo.“; |
Obrazložitev
Da bi zagotovili upoštevanje stališč lokalnih in regionalnih oblasti v čezmejnih regijah in skladnost z določbami iz predloga, bi morala enotna oblika poročila vključevati poglavje o stališču zadevnega organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h).
Nujnost in sorazmernost ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah se redno ocenjujeta, Komisija pa ju mora obvezno oceniti med nadzorom in po njem.
Ker bi se moral nadzor na notranjih mejah izvajati le v izjemnih okoliščinah in bi moral biti skrajni ukrep, bi bilo treba take ukrepe pozorno spremljati in ocenjevati od njihove uvedbe naprej. Štiritedensko obdobje, predlagano tukaj, je v skladu s časovnim okvirom, predvidenim za naknadno poročanje.
Predlog spremembe 36
Člen 1, točka 19
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||
|
|
Obrazložitev
Zaradi predlaganega črtanja člena 23a je treba črtati tudi Prilogo XII.
Predlog spremembe 37
člen 2(1)
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Člen 6(3) Direktive 2008/115/ES se nadomesti z naslednjim: „3. Države članice se lahko vzdržijo izdaje odločbe o vrnitvi državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, če zadevnega državljana tretje države v skladu s postopki iz člena 23a Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) ali na podlagi dvostranskih sporazumov ali dogovorov sprejme druga država članica. Država članica, ki sprejme zadevnega državljana tretje države v skladu s prvim pododstavkom, izda odločbo o vrnitvi v skladu z odstavkom 1. V takih primerih se odstopanje iz prvega pododstavka ne uporablja. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh obstoječih, spremenjenih ali novih dvostranskih sporazumih ali dogovorih. |
|
Obrazložitev
Zaradi predlaganega črtanja člena 23a je treba črtati tudi predlagane spremembe člena 6(3) Direktive 2008/115/ES. Za predlagano črtanje veljajo isti razlogi kot za predlagano črtanje uvodnih izjav 25 in 26. Nadalje bi lahko z obsežnim zanašanjem na dvostranske sporazume med državami članicami, ki bi bili potrebni za izvajanje takih predaj, ogrozili evropsko solidarnost. Poleg tega bi se lahko v skladu z mnenjem pravne službe Sveta Evropske unije (6357/21 z dne 19. februarja 2021), v katerem je podrobno pojasnjena spremenljiva geometrija med schengenskim in dublinskim pravnim redom v zvezi s predlogi v okviru novega pakta o migracijah in azilu, določbe, povezane z vračanjem, ponovno vključile v predlog za prenovitev direktive o vračanju (kot je Komisija predlagala leta 2018, predlog pa je še vedno v obravnavi v Svetu). Če ena možnost bi bila, da bi bile tovrstne določbe del predloga za spremembo direktive o vračanju. Spreminjanje direktive o vračanju z revidiranjem zakonika o schengenskih mejah ni v skladu z zavezo Evropske komisije o boljšem pravnem urejanju.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),
1. |
pozdravlja predlog Komisije za spremembo zakonika o schengenskih mejah tako v zvezi s predlaganimi enotno izvajanimi ukrepi za varovanje zunanjih meja kot z na novo opredeljenimi merili in postopkovnimi zaščitnimi ukrepi za ponovno uvedbo in podaljšanje nadzora na notranjih mejah, zlasti zato, ker se priznava pomen čezmejnega sodelovanja; |
2. |
pozdravlja skupno sporočilo Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Odziv na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanjih mejah EU, sprejeto 23. novembra 2021, ki skupaj s prenovljenim akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025) (6) prvič obravnava pojav instrumentalizacije; |
3. |
se strinja, da je potreben bolje delujoč okvir schengenskega območja in da je nadzor zunanjih meja v interesu vseh držav članic; priznava, da je učinkovit nadzor zunanjih meja EU pomemben sestavni del celovite migracijske politike EU; |
4. |
poudarja, da je predlagana opredelitev koncepta instrumentalizacije v zakoniku o schengenskih mejah v sedanji obliki preširoka in nejasna, kar dopušča napačne razlage, ki lahko privedejo do nezadostno utemeljenih odstopanj od minimalnih standardov iz skupnih pravil o mednarodni zaščiti; nadalje poudarja, da predlogu priložena ocena učinka ne obravnava instrumentalizacije nedovoljenih migracij, ki smo ji bili priča poleti na kopenskih mejah z Belorusijo, tj. po zaključku dela v zvezi s tem dokumentom (7). Priložena ocena učinka je zato nepopolna in ne prispeva v zadostni meri k temu, da bi končni predlog izpolnjeval zastavljeni cilj smernic za boljše pravno urejanje, tj. zagotavljanje celotnih koristi politik ob najnižjih stroških in spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti (8); |
5. |
poudarja, da bi morali biti dopolnilni in preventivni ukrepi politike usmerjeni tudi v države izvora instrumentaliziranih migracij in vlade tretjih držav, ki so odgovorne za instrumentalizacijo, da bi se izognili zgolj kaznovanju oseb, ki so postale žrtve takih dejanj. Humanitarne potrebe instrumentaliziranih migrantov bi morale ostati prednostna naloga, sankcije in drugi omejevalni ukrepi pa bi morali biti usmerjeni proti tistim, ki so vključeni v dejavnosti instrumentalizacijskega režima za olajševanje nezakonitega prehajanja zunanjih meja Unije ali k njim prispevajo, ter tudi proti tihotapcem migrantov, ki zlorabljajo človekove pravice, ali drugim, ki so kako drugače vpleteni v trgovino z ljudmi; |
6. |
poudarja, da uredba o instrumentalizaciji vzbuja pomisleke glede skladnosti z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU, po katerem ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb. Predlog bi lahko omogočil odstopanja od enotnega azilnega prava EU in presegal tisto, kar je potrebno za uresničevanje cilja zunanje in varnostne politike EU, da se tretjim državam prepreči instrumentalizacija migrantov; |
7. |
poziva Evropsko komisijo, naj temeljito predela Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju instrumentalizacije na področju migracij in azila (uredba o instrumentalizaciji) (9) v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje in načeli dobre priprave zakonodaje ter ustrezno spremeni svoj predlog revidiranega zakonika o schengenskih mejah v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU. Glede na to, da je predlagana uredba o instrumentalizaciji pogojena s sprejetjem drugih predlogov v okviru novega pakta o migracijah in azilu, poleg tega pa ji ni bila priložena ocena učinka, Odbor ne predlaga zakonodajnih sprememb zgoraj omenjenega predloga uredbe; |
8. |
poudarja, da bi uredba o instrumentalizaciji z dopuščanjem odstopanj od enotne uporabe azilnega prava EU za posamezne države članice lahko ogrozila sam cilj predlaganega novega pakta o migracijah in azilu, ki je doseči usklajen, enoten in integriran skupni evropski azilni sistem, kar je mogoče zadovoljivo uresničiti le na ravni Unije. Odbor je zlasti zelo kritičen do predlaganih začasnih ukrepov, saj ne nudijo ravni zaščite iz Listine EU o temeljnih pravicah, ki zagotavlja zaščito pred vračanjem, učinkovit dostop do postopka za določitev statusa, pravico do azila, pravico do svobode, pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do dostojanstva; |
9. |
opozarja na svoje mnenje o novem paktu o migracijah in azilu (10) ter na svoje nasprotovanje nepotrebnemu podaljševanju azilnih postopkov na mejah, ki bi se s predlagano uredbo o instrumentalizaciji ter drugimi omejitvami še podaljšali, s čimer bi postalo uveljavljanje pravice do prošnje za azil še težje; |
10. |
svari pred obsežnimi možnostmi za uporabo pospešenega postopka na meji brez upoštevanja osebnih okoliščin z izjemo posebnih zdravstvenih vprašanj. Ob tem svari tudi pred predolgim obdobjem, ki je državam članicam odobreno za registracijo prošnje za azil in odobritev vstopa na njihovo ozemlje, saj bi verjetno privedlo do obsežnega odvzema prostosti, kar bi dejansko pomenilo nezakonito pridržanje ljudi na zunanjih mejah; |
11. |
iz istega razloga obžaluje dejstvo, da zaradi zadržanja samodejnega odložilnega učinka pritožb v „nujnem postopku upravljanja migracij in azila“ in zniževanja standardov za sprejem na najnižjo možno raven, ki v predlogu ni podrobneje opredeljena, obstaja tveganje, da ne bi obravnavali posebnih potreb prosilcev za azil; |
12. |
poudarja, da tudi v zvezi s predlogom sklepa Sveta o začasnih nujnih ukrepih v korist Latvije, Litve in Poljske, na katerem temelji tudi predlagana uredba o instrumentalizaciji, v pogajanjih v Svetu ni bilo napredka; nadalje poudarja, da veljavni pravni okvir državam članicam že omogoča prožnost pri spopadanju s spreminjajočimi se dogodki na njihovi mejah; |
13. |
poudarja, da je napad Ruske federacije na Ukrajino februarja 2022 in posledični eksodus Ukrajincev in drugih prebivalcev države pokazal, kako pomembno je učinkovito in humano upravljanje zunanjih meja EU. Poljska, Romunija, Slovaška in Madžarska so se soočile z velikimi izzivi, saj so morale po eni strani ohranjati varnost na mejah, po drugi strani pa upravljati preseljevanje več sto tisoč ljudi, ki so zapustili Ukrajino in iskali zatočišče v državah članicah EU. Oboroženi spopad v Ukrajini je izpostavil tudi velik pomen čezmejnega sodelovanja znotraj EU in zunaj nje, zlasti v okviru nudenja humanitarne pomoči; |
14. |
pozdravlja dejstvo, da so ostale države članice enotne in so aktivirale direktivo o začasni zaščiti v korist vseh ukrajinskih beguncev ter ne odstopajo od standardov azilnega prava, kar bi se zgodilo, če bi se uporabljala uredba o instrumentalizaciji; poudarja, da je zaradi zapletenih razmer potreben usklajen pristop, ki bo spoštoval človekove pravice in pravico do azila ter bo temeljil na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti z državami članicami in regijami, ki so jih razmere najbolj prizadele; je ponosen, da sedanji odziv kaže na solidarnost tako vlad kot državljanov; |
15. |
se strinja, da bi moral biti nadzor na notranjih mejah vedno skrajni ukrep, in poudarja, da začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah resno ogroža zmožnost sosednjih regij za medsebojno sodelovanje in ima hude posledice za regionalna gospodarstva; |
16. |
poudarja, da je čezmejno sodelovanje v samem središču projekta evropskega povezovanja in eden največjih uspehov Evropske unije. Državljani namreč doživljajo resnične koristi evropskega povezovanja ob prestopanju meja. Čezmejno sodelovanje krepi stike med prebivalci regij, spodbuja razvoj in neposredno izboljšuje kakovost življenja lokalnih skupnosti; |
17. |
poudarja, da je bila pandemija COVID-19 ena največjih ovir za čezmejno sodelovanje v zadnjih desetletjih, vendar so se številne obmejne regije že pred pandemijo spopadale s številnimi specifičnimi regionalnimi težavami, kot sta čezmejni promet in povezljivost ter birokratske prepreke za državljane in podjetja, kar so največje ovire na njihovem ozemlju; |
18. |
pozdravlja potrditev, da odsotnost nadzora na notranjih mejah ne vpliva na izvrševanje policijskih ali drugih javnih pooblastil pristojnih organov, če nimajo enakovrednega učinka kot mejne kontrole; |
19. |
pozdravlja strožja merila za začasno ponovno uvedbo in podaljšanje nadzora na notranjih mejah, zlasti zahtevo, da je treba upoštevati njihov verjetni vpliv na delovanje čezmejnih regij ob upoštevanju močnih socialnih in gospodarskih vezi med njimi; |
20. |
vendar meni, da bi bilo treba uporabo alternativnih ukrepov vključiti tudi v merila za ponovno uvedbo nadzora na mejah in ne le za njegovo podaljšanje; |
21. |
priporoča, da se trajanje nadzora na notranjih mejah strogo omeji na skupno največ 24 mesecev; |
22. |
predlaga, da bi morala država članica v svojem uradnem obvestilu o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranji meji navesti razloge, zakaj uporaba alternativnih ukrepov ni ustrezna, in stališče organa ali organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h); |
23. |
pozdravlja zahtevo, da morajo ponovno uvedbo ali podaljšanje mejnega nadzora spremljati blažilni ukrepi, pri čemer se zlasti upoštevajo čezmejne regije. V ta namen se opravi posvetovanje z organom ali organi, pristojnimi za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h). |
24. |
pozdravlja sklicevanje na „pristojne organe“ kot priznanje javnih pooblastil upravnih enot na regionalni in lokalni ravni; |
25. |
poziva, naj se Evropska komisija, preden predlaga delegirane akte v novem schengenskem okviru, obsežno posvetuje z ustreznimi akterji, tudi na lokalni in regionalni ravni; |
26. |
svari pred diskrecijsko uporabo mejnih kontrol, ki bi v bistvu pomenile nadzor na notranjih mejah; |
27. |
se strinja, da se v tem primeru uporablja načelo subsidiarnosti v skladu s členom 5(3) PEU in da naj Unija ukrepa, saj države članice ciljev predlaganih ukrepov – celovitost schengenskega območja in potreba po enotnih pogojih za uveljavljanje pravice do prostega gibanja – ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se ti zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije; |
28. |
se strinja, da so za nedovoljene migracijske tokove, četudi sami po sebi ne bi smeli šteti za grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, lahko potrebni dodatni ukrepi, da se zagotovi delovanje schengenskega območja; |
29. |
vendar se ne strinja, da bi bilo treba razmere, za katere je značilno obsežno nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav med državami članicami, uvrstiti med možne utemeljitve za ponovno uvedbo ali podaljšanje nadzora na notranjih mejah s strani posamezne države članice, saj je to v nasprotju s ciljem predloga in pravilno uporabo načela subsidiarnosti. Ker se take razmere nanašajo na gibanje med državami članicami, jih je treba zaradi skladnosti z načelom subsidiarnosti obravnavati na ravni Unije, kot je predlagano v členu 28; |
30. |
priporoča, naj ponovna uvedba nadzora na mejah v razmerah obsežnega nedovoljenega gibanja državljanov tretjih držav med državami članicami sodi izključno v posebni mehanizem, predlagan v členu 28, in naj bo predmet izvedbenega sklepa Sveta; |
31. |
priporoča, naj se spremljanje in poročanje začneta pravočasno ob uvedbi nadzora na notranjih mejah in naj ne bosta omejena na naknadno analizo in poročanje; |
32. |
pozdravlja postopek posvetovanja, uveden s členom 27a, in poziva, naj imajo organi, pristojni za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h), možnost predložitve pripomb k uradnim obvestilom držav članic, ki se neposredno nanašajo na njihove upravne enote; |
33. |
poudarja, da bi morala ocena tveganja, ki jo mora predložiti država članica v primeru podaljšanja mejnega nadzora, vključevati rezultate posvetovanj z organi, pristojnimi za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h); |
34. |
poziva Komisijo, naj se v svojem mnenju o nujnosti in sorazmernosti mejnega nadzora opre tudi na posvetovanja z organi, pristojnimi za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h); |
35. |
prav tako poziva Komisijo, naj se pri pripravi priporočila, v katerem navaja druge ukrepe iz člena 23, ki bi lahko dopolnili nadzor na notranjih mejah ali bi bili primernejši za obravnavanje ugotovljene grožnje notranji varnosti ali javnemu redu, opre tudi na posvetovanja z organi, pristojnimi za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h); |
36. |
poziva, naj se za upoštevanje stališč čezmejnih regij v vseh fazah v naknadno analizo, ki jo država članica kot poročilo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, vključi stališče organov, pristojnih za lokalna upravna območja, ki se štejejo za čezmejne regije v skladu s členom 39(1), točka (h); |
37. |
nazadnje podpira predvideno širitev schengenskega območja na Hrvaško z dnem 1. januarja 2023; poziva tudi k širitvi schengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, pod pogojem, da učinkovito izvajata schengenski pravni red. Strinja se s prepričanjem Evropske komisije, izraženim v sporočilu „Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje“, da „se bo s polno pridružitvijo teh treh držav schengenskemu območju povečala varnost v EU kot celoti, saj bodo te države lahko v celoti izkoristile razpoložljiva orodja […]. Njihov pristop pa je tudi ključnega pomena za okrepitev medsebojnega zaupanja v schengenskem območju.“ (11). |
V Bruslju, 12. oktobra 2022
Predsednik Evropskega odbora regij
Vasco ALVES CORDEIRO
(1) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
(2) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(3) Pregled iz sporočila Evropske komisije o strategiji EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025), COM(2021) 171 final.
(4) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
(5) Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
(6) COM(2021) 591 final.
(7) SWD(2021) 463 final.
(8) SWD(2021) 305 final.
(9) COM(2021) 890 final.
(10) COR-2020-04843.
(11) COM(2021) 277 final.