Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019AE5359

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Enotni trg za vse (raziskovalno mnenje)

EESC 2019/05359

UL C 311, 18.9.2020, p. 19–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.9.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 311/19

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Enotni trg za vse

(raziskovalno mnenje)

(2020/C 311/02)

Glavni poročevalec:

Antonio LONGO

Zaprosilo

dopis hrvaškega predsedstva Sveta EU, 10. 9. 2019

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Sklep predsedstva

24. 9. 2019

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

10. 6. 2020

Plenarno zasedanje št.

552

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

224/1/2

1.   Sklepi in priporočila (1)

1.1

 Po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) je evropski enotni trg v vseh svojih razsežnostih – ekonomski, socialni in okoljski – eden od temeljev socialnega tržnega gospodarstva. Je ključni element skladnega in uravnoteženega evropskega povezovanja z namenom ponovne vzpostavitve zaupanja javnosti v EU, ustvarjanja novih delovnih mest, oblikovanja bolj konkurenčnega gospodarstva in okrepitve vloge Evrope v svetu.

1.2

 EESO meni, da bi lahko doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora bistveno prispevalo k razvoju prihodnjega enotnega trga.

1.3

 Po mnenju EESO je mogoče prihodnost enotnega trga zasnovati le na trdnih gospodarskih temeljih z močno socialno razsežnostjo. Poudarja, da sta potrebni navzgor usmerjena konvergenca in učinkovitejša socialna politika tako na ravni EU kot držav članic.

1.4

 Po mnenju EESO se mora nov, celostni in v prihodnost usmerjen pristop k enotnemu trgu v vseh ustreznih politikah – ob odpravljanju preostalih neupravičenih ovir, ne da bi pri tem nastale nove – nujno osredotočiti na državljane, potrošnike, delavce in podjetja kot ključne akterje pri oblikovanju, preverjanju in spremljanju celotnega procesa.

1.5

 EESO meni, da so potrebna odločna prizadevanja za dvig ravni digitalne pismenosti ter za boljše razumevanje tveganj in priložnosti upravljanja podatkov, kar bo državljanom omogočilo udeležbo v procesih odločanja, usmerjenih v prihodnost, ter razumevanje njihovega potenciala in omejitev.

1.6

 Izogibati bi se bilo treba čezmernemu prenašanju predpisov, kakor tudi pomanjkanju prenosa in izvajanja direktiv EU na ključnih področjih ureditve poslovanja, saj to zlasti malim podjetjem in mikropodjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristila prednosti enotnega trga. To bi bilo potrebno tudi v smislu pobude za mala podjetja (Small Business Act).

1.7

 EESO meni, da je treba infrastrukturo upravljanja enotnega trga okrepiti s proaktivnim vključevanjem organizacij, ki zastopajo državljane, potrošnike in podjetja – s posebnim poudarkom na državljanih, ki so ranljivi ali izpostavljeni tveganju diskriminacije, socialnem gospodarstvu ter mikropodjetjih in malih podjetjih – za spodbujanje poenostavljenih, uporabnikom prijaznih pristopov ter pravočasnega, preglednega in učinkovitega izvajanja in uporabe.

1.8

 Po mnenju EESO je treba kot del evropskega zelenega dogovora okrepiti mednarodno razsežnost enotnega trga. Okrepiti je treba tržni nadzor, da zaradi povečanja elektronskega trgovanja na evropski trg ne bodo vstopali nezakoniti ali ponarejeni izdelki ali izdelki, ki ne izpolnjujejo okoljskih, socialnih in varnostnih standardov, iz tretjih držav. S tem bi preprečili nelojalno konkurenco.

1.9

 EESO odločno poziva k okrepitvi evropskega sistema tehnične standardizacije, ki je bistvenega pomena za enotni trg ter zlasti za tehnične, socialne, okoljske in varnostne standarde, saj državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti malim podjetjem in mikropodjetjem, zagotavlja jasen pregled pravil in postopkov ter jim omogoča uravnoteženo in učinkovito sodelovanje v postopku standardizacije.

1.10

 EESO poziva, naj se v okviru programa REFIT, v digitalnem svetu in pri zagotavljanju varnosti izdelkov in storitev upoštevajo interesi potrošnikov ter okrepijo ukrepi za zmanjšanje energijske revščine in revščine glede potrošnje, da se zajamči dostop vseh Evropejcev do hrane, zdravil in osnovnih storitev. Nove paradigme ciljev trajnostnega razvoja je treba podpreti s pobudami na evropski, nacionalni in lokalni ravni.

1.11

 EESO poudarja, kako pomembno je, da se v sodelovanju z mrežo pomembnih vozlišč za razširjanje informacij začne izvajati obsežna evropska kampanja na lokalni ravni na področju objavljanja in ponujanja interaktivnih informacij.

1.12

 EESO meni, da je treba ustvariti pravične pogoje za delavce, da se jim dejansko omogočijo pravice do svobodnega gibanja, ustanavljanja in dela na celotnem enotnem trgu, zlasti v obmejnih regijah. V večji meri je treba izvajati direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2) in si skupaj odločno prizadevati v smislu finančnih in strukturnih virov na evropski ravni za vseživljenjsko učenje in usposabljanje človeških virov na področju novih spretnosti in kvalifikacij.

2.   Ozadje mnenja

2.1

 Enotni trg v vseh svojih razsežnostih – ekonomski, socialni in okoljski – je v središču evropskega povezovanja ter je eden od temeljev evropskega socialnega tržnega gospodarstva in nove strategije trajnostne rasti v okviru novega evropskega zelenega dogovora (3).

2.2

 Zato so potrebna stalna prizadevanja za nadaljnjo krepitev enotnega trga. Le z dokončno vzpostavitvijo enotnega trga bo mogoče povrniti zaupanje državljanov v evropski projekt, ustvariti nova delovna mesta in bolj konkurenčno gospodarstvo ter okrepiti vlogo Evrope v svetu.

2.3

 Pri procesu dokončne vzpostavitve enotnega trga je potreben celosten pristop, s katerim je mogoče upravljati proces povezovanja vseh pomembnih politik in razsežnosti v okviru skladne dolgoročne vizije za obravnavanje trenutnih in novih svetovnih tehnoloških, varnostnih in trajnostnih izzivov (4). Pri tem bo odločilen naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor (5).

2.4

 Podjetja – zlasti mala podjetja in mikropodjetja – ter državljani morajo biti v središču tega procesa ter dejavno vključeni v vzpostavitev enotnega trga, ki bo kos izzivom prihodnosti, s pristopom, ki bo bolj usmerjen v uporabnika in bo temeljil predvsem na poglobljeni analizi dejstev in potreb. Odpraviti je treba odvisnost od tretjih držav glede nekaterih osnovnih dobrin in zdravil.

3.   Ovire za dokončno vzpostavitev enotnega trga

3.1

 V nadaljevanju so navedeni predpogoji in ovire, ki so še vedno nerešeni problemi v procesu dokončne vzpostavitve enotnega trga:

3.2   Predpogoji

Da bi lahko do enotnega trga dostopali vsi in ga uporabljali pod enakimi pogoji, morajo biti izpolnjeni naslednji predpogoji:

(a)

popoln in pravočasen prenos zakonodaje o enotnem trgu ter odprava zaostankov pri prenosu, enotna in dosledna uporaba pravil EU skupaj s preprostim, preglednim in uporabnikom prijaznim dostopom za vse, brez čezmernega prenašanja;

(b)

učinkovita vzpostavitev enotnega trga v sektorjih plina, električne energije, digitalne infrastrukture in prometa;

(c)

popolna dostopnost enotnega trga za vse, zagotavljanje dostopnosti storitev in blaga za vse ranljive in prikrajšane državljane, kot so invalidi in tisti, ki jih ogroža revščina;

(d)

usklajeni mehanizmi nadzora trga (npr. za varnost kemičnih izdelkov, energijsko učinkovitost ter okoljsko učinkovitost izdelkov); polno delovanje mehanizmov vzajemnega priznavanja;

(e)

dobro delujoč in harmoniziran trg za sekundarne surovine in krožne izdelke, ki bi olajšal pretok dotrajanih izdelkov;

(f)

v celoti vzpostavljen okvir visokih tehničnih in regulativnih standardov, zlasti za okoljske in socialne standarde. Javni naročniki in zainteresirana podjetja potrebujejo usposabljanje o uporabi novih pravil v okviru programa enotnega trga, potrebno pa je tudi ozaveščanje o lokalnem kupovanju (nič kilometrov), da bi se utrdila regionalna gospodarstva in zmanjšal vpliv na okolje;

(g)

skupni standardi in skladna merila za zeleno in socialno vključujoče javno naročanje po celotni EU;

(h)

celosten digitalni ekosistem na ravni EU z novimi modeli poslovanja, distribucije in potrošnje ter novimi odnosi z e-upravo;

(i)

celostni in razviti kapitalski trgi s finančnimi storitvami, ki so na voljo vsem;

(j)

pošteno podatkovno gospodarstvo, ki je sposobno zagotoviti razpoložljivost, dostopnost in mobilnost podatkov na enotnem trgu ter hkrati varovati varnost in zasebnost državljanov, potrošnikov in podjetij;

(k)

evropski raziskovalni oblak, ki bi uporabljal podatke javnih in zasebnih raziskovalnih centrov, ki prejemajo podporo iz evropskih skladov;

(l)

popolnoma integriran trg storitev, vključno z logističnimi in omrežnimi storitvami;

(m)

učinkoviti zaščitni ukrepi za preprečevanje socialnega in davčnega dampinga;

(n)

institucije EU morajo skupaj s tistimi, ki jih to neposredno zadeva, skrbno preučiti in pregledati vpliv uredb na podjetja, preden predlagajo nove predpise ali spremenijo veljavne;

(o)

spodbujanje vseh vrst podjetništva s politiko in zakonodajo EU za krepitev gospodarstev držav članic, vključno z zaščito za mala podjetja in mikropodjetja ter podjetja socialne ekonomije.

3.3   Ovire (6)

3.3.1

 Izpostavljene so bile pomembne ovire pri delovanju sedanjega enotnega trga, ki jih zaznavajo državljani, potrošniki in podjetja, in sicer:

(a)

Zapleteni upravni postopki: zakonodaja o enotnem trgu pogosto vsebuje pravila in postopke, ki jih končni uporabniki težko razumejo ali upoštevajo.

(b)

Različni nacionalni tehnični standardi: povečuje se število nacionalnih tehničnih predpisov, kar je razvidno iz vse večjega števila regulativnih obvestil – približno 700 vsako leto v zvezi z blagom.

(c)

Težave pri dostopu do informacij o pravilih in zahtevah: enotni digitalni portal je korak v pravo smer, ki podjetjem – zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP) in mikropodjetjem – ponuja pomoč pri dostopu do pravih informacij, čeprav obstaja več kontaktnih točk. Enotna kontaktna točka v vsaki državi članici bi lahko zagotovila boljše smernice o pravilih, postopkih in zahtevanih dokumentih ter o organih, s katerimi je treba vzpostaviti stik.

(d)

Pomanjkanje usklajevanja med ravnmi tržnega nadzora: nadzor, ki je v pristojnosti držav članic in regij, lahko zajema različne stopnje nadzora, kar lahko povzroči izkrivljanje konkurence med izdelki na enotnem trgu in izdelki, ki vstopajo na trg.

(e)

Čezmerno prenašanje ali pomanjkanje prenosa in izvajanja direktiv EU na ključnih področjih ureditve poslovanja, kar ustvarja zapleten regulativni mozaik na enotnem trgu in zlasti MSP in mikropodjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristila prednosti celotnega enotnega trga.

(f)

Pomanjkanje mehanizmov za usposabljanje in sodelovanje, s katerimi bi zagotovili, da so ustrezni javni organi, posamezniki, potrošniki in zainteresirana podjetja dobro in usklajeno seznanjeni s standardi, ki se (lahko) uporabljajo.

(g)

Pomanjkljivosti pri zagotavljanju enotnega trga v ključnih sektorjih, kot so plin, električna energija, digitalna infrastruktura in promet.

4.   Enotni trg je ključna točka nove strateške agende EU

4.1

 EESO je prepričan, da je enotni trg, od katerega imajo koristi vsi, ključni element evropskega povezovanja za ponovno vzpostavitev zaupanja javnosti v EU, ustvarjanje delovnih mest, oblikovanje konkurenčnega gospodarstva in ohranitev vpliva Evrope v svetu.

4.2

 EESO meni, da lahko uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora, vključno na primer z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (7) in strategijo za ničelno onesnaževanje, bistveno prispeva k razvoju prihodnjega enotnega trga.

4.3

 EESO pozdravlja dejstvo, da je ta proces ena od štirih poglavitnih prednostnih nalog strateške agende za obdobje 2019–2024 (8) in da je bilo to „prvič vključeno v semestrski cikel“ (9).

4.4

 EESO meni, da morajo biti cilji novega, celostnega in v prihodnost usmerjenega pristopa k enotnemu trgu v vseh ustreznih politikah osredotočeni na državljane, potrošnike, delavce in podjetja, ki morajo biti tudi ključni akterji pri oblikovanju, preverjanju in spremljanju tega procesa. Proces mora temeljiti na njihovih dejanskih potrebah, biti mora poenostavljen, preprosto dostopen in enostaven za uporabo.

4.5

 EESO opozarja, da je potrebna temeljita upravna poenostavitev, in poudarja problem sorazmernosti. Zlasti MSP in mikropodjetja imajo visoke stroške, hkrati pa nimajo zagotovil, da poslujejo v skladu z zakonodajo. Načela pobude Small Business Act in „najprej pomisli na male“ morajo biti prednostna naloga in prek strategije za MSP in mikropodjetja kmalu uvrščena v program politik. V okviru zakonodajnega procesa bi bilo treba konkretno predvideti analizo skupnega vpliva vrste predpisov, ki se nanašajo na podjetja.

4.6

 Začeti bi bilo treba proces podpore digitalizaciji in intenzivne krepitve zmogljivosti za vse deležnike, prav tako pa bi bilo treba pošteno in pregledno odpreti enotni trg za storitve.

4.7

 Za vzpostavitev v prihodnost usmerjenega enotnega trga si je treba močno prizadevati za zvišanje ravni digitalne pismenosti ter boljše razumevanje podatkov in upravljanje z njimi, kar bi državljanom in malim podjetjem omogočilo sodelovanje v teh procesih. Priznati je treba, da so razmere negotove in zapletene, ter razviti individualno in družbeno odpornost za spopadanje s temi izzivi ter za boljše razumevanje potenciala in omejitev digitalnih platform ter njihovih poslovnih modelov in upravljanja, da se prepreči manipulacija.

4.8

 Poleg tega je treba infrastrukturo za upravljanje enotnega trga, ki sicer temelji na obstoječih orodjih upravljanja EU (npr. SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg, Tvoja Evropa – nasveti, pregled enotnega trga), okrepiti na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer s proaktivnim vključevanjem organizacij, ki zastopajo državljane, potrošnike in podjetja, da bi razvili poenostavljene in uporabnikom prijazne pristope. Pravočasno, pregledno in učinkovito izvajanje in uporaba standardov enotnega trga bi pripomogla k uspešnemu prehodu na digitalno zasnovano, učinkovito, skladno, uravnoteženo in trajnostno Evropo.

4.9

 Da bi zavrli nelojalno konkurenco in se izognili tveganjem za varnost in zdravje potrošnikov, je treba okrepiti nadzor trga in preprečiti vstop nezakonitih in ponarejenih izdelkov na evropski trg iz tretjih držav prek e-trgovanja. Nujno je treba začeti ozaveščati potrošnike.

5.   Enotni trg in državljani

5.1

 Državljani morajo biti v središču celotnega procesa vzpostavitve prihodnjega enotnega trga, ne le kot tisti, ki imajo največ koristi od njegovih dosežkov, temveč tudi kot proaktivni akterji v tem procesu na podlagi njihovih potreb in pričakovanj.

5.2

 EESO je v svojem prejšnjem mnenju (10) poudaril nujnost spodbujanja „načrta za digitalno izobraževanje in usposabljanje, da bi vsi državljani pridobili ustrezno znanje za lažji prehod“.

5.3

 Na vseh stopnjah bi bilo treba zagotoviti udeležbo vseh državljanov EU, zlasti ranljivih ali tistih, ki so izpostavljeni tveganju diskriminacije. Invalidom in tistim, ki jih ogroža revščina, je treba zagotoviti dostop do storitev in proizvodov v skladu z Direktivo (EU) 2019/882 (11) in drugimi zakonskimi obveznostmi, npr. Konvencijo OZN o pravicah invalidov.

5.4

 EESO poudarja, kako pomembno je, da se začne izvajati obsežna evropska kampanja objavljanja in ponujanja interaktivnih informacij z mrežo pomembnih platform za razširjanje informacij, ki se nahajajo v intermodalnih vozliščih v središču ali na obrobju enotnega trga, da bi spodbudili proaktivno udeležbo javnosti, pri čemer se bodo upoštevali njihovi pozivi, težave in rešitve z aktivno podporo organizirane civilne družbe.

6.   Enotni trg in delavci

6.1

 EESO je prepričan, da lahko prihodnji enotni trg temelji le na trdnih gospodarskih temeljih z močno socialno razsežnostjo (12) in „se vztrajno zavzema za navzgor usmerjeno konvergenco in učinkovitejšo socialno politiko tako na ravni EU kot držav članic“ (13) ter „jasen in usklajen načrt, v katerem bi bile določene prednostne naloge za izvajanje stebra, in izvrševanje veljavnih socialnih pravic in standardov“.

6.2

 EESO ponovno poudarja, da bi moral „[n]ov proces evropskega semestra […] doseči socialne cilje v okviru spremljanja socialnih neravnovesij, uvesti pa bi bilo treba tudi nove, merljive kazalnike skupaj s ciljno usmerjenimi priporočili za posamezne države na socialnem področju“ (14) in da se je treba izogibati čezmernim razlikam: čeprav odražajo posebne nacionalne razmere, lahko povzročijo socialni damping in izkrivijo enake konkurenčne pogoje za celotni evropski enotni trg.

6.3

 EESO meni, da je treba ustvariti pravične pogoje za delavce, da se jim omogoči dejansko svobodno gibanje na celotnem enotnem trgu, zlasti v obmejnih regijah. V večji meri je treba izvajati direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij (15) in si skupaj odločno prizadevati v smislu finančnih in strukturnih virov na evropski ravni za vseživljenjsko učenje in usposabljanje človeških virov na področju novih spretnosti in kvalifikacij.

6.4

 EESO ponovno poudarja, da se bo „[z]aradi sprememb proizvodnih procesov in gospodarstva na splošno, ki jih povzročajo nove tehnologije, umetna inteligenca in masovni podatki, […] korenito spremenil tudi trg dela“ in da je pomembno, da „ti procesi sprememb potekajo v okviru konstruktivnega socialnega dialoga, ob spoštovanju pravic delavcev in kakovosti njihovega življenja“ (16), pri čemer se je treba izogniti pastem, ki povzročajo revščino in negotovost.

6.5

 EESO meni, da so za trajnostni razvoj potrebna velika skupna prizadevanja v smislu finančnih in strukturnih virov na evropski, nacionalni in lokalni ravni za vseživljenjsko učenje in usposabljanje človeških virov na področju novih zelenih in digitalnih spretnosti in kvalifikacij, ki ustrezajo spreminjajočim se trgom dela v skladu z novim evropskim zelenim dogovorom.

7.   Enotni trg in potrošniki

7.1

 Potrošniška politika je bistveni sestavni del procesa dokončne vzpostavitve enotnega trga, ki bo osredotočen na interese javnosti in bo sposoben spodbuditi zavezanost ljudi procesu evropskega povezovanja. EESO meni, da je treba storiti več za učinkovito varstvo potrošnikov, kadar izvajalci ne spoštujejo pravil in če se trenutna razdrobljena uporaba in vztrajne razlike med državami članicami ne zmanjšujejo.

7.2

 EESO poziva, naj se v okviru programa REFIT, v digitalnem svetu in pri zagotavljanju varnosti izdelkov in storitev upoštevajo interesi potrošnikov ter okrepijo ukrepi za zmanjšanje energijske revščine in revščine glede potrošnje, da se poveča dostop vseh Evropejcev do hrane, zdravil in osnovnih storitev.

7.3

 Odpraviti je treba težavo različne obravnave potrošnikov med državami pri neposrednih nakupih ali elektronskem trgovanju v smislu cen ter prodajnih in dobavnih pogojev. Vprašanje geografskega blokiranja ostaja posebej pomembno.

7.4

 EESO pozdravlja informacije o rezultatih na področju varstva potrošnikov, doseženih s platformo za spletno reševanje sporov (17), vendar „si zlasti prizadeva za okrepitev instrumentov za izvensodno reševanje sporov, predvsem čezmejno“.

7.5

 EESO je prepričan, da sta preglednost in primerljivost informacij bistvenega pomena za to, da lahko potrošniki sprejemajo pametne odločitve tudi z vidika vpliva na okolje in trajnosti.

8.   Enotni trg in podjetja

8.1

 Po mnenju EESO je za izpolnitev potreb podjetij za polno izvajanje enotnega trga potrebno naslednje:

8.1.1

 nadaljnje odpiranje in povezovanje trgov z blagom in storitvami, vključno z logističnimi in omrežnimi storitvami, da bi se sprostil celotni gospodarski potencial EU in vzpostavila trdna podlaga za dolgoročno svetovno konkurenco. Varovati in spodbujati je treba raznolikost in pluralizem v maloprodajnem sektorju (18);

8.1.2

 močnejše spodbujanje digitalizacije kot ključnega dejavnika evropske konkurenčnosti, torej okvir za lažje uvajanje digitalnih tehnologij. Programi, usmerjeni v MSP in mikropodjetja, morajo spoštovati kulturo teh podjetij in vključevati lokalne predstavniške organizacije;

8.1.3

 uvedba več ukrepov, ki malim podjetjem in mikropodjetjem zagotavljajo digitalna znanja na osnovni in srednji ravni, pa tudi različne tehnološke rešitve, ter določitev poštenih pravil o dostopu do podatkov, prostem pretoku podatkov in dolžnostih v okviru celovitega političnega pristopa;

8.1.4

 vzpostavitev regulativnega in finančnega okvira, ki bo pripomogel k naložbam v infrastrukturo, da bi se fizična in digitalna infrastruktura znatno izboljšali in postali interoperabilni; inovacije in prožnost za podjetja, da se prilagodijo svetu, ki se hitro spreminja, s spodbujanjem novih poslovnih modelov; tehnološka nevtralnost z zakonodajo o enotnem trgu, ki olajšuje vstop na trg z zmanjševanjem ovir;

8.1.5

 prednostno obravnavanje načel boljše pravne ureditve in izvajanja v praksi, da bi enotni trg postal najboljši kraj za poslovanje in delo.

8.2

 Posebno pozornost je treba nameniti razlikam med nacionalnimi davčnimi sistemi. EESO meni, da se je treba spoprijeti s socialnim in davčnim dampingom na enotnem trgu, saj izkrivlja konkurenco in je razlog za sicer neupravičene selitve.

8.3

 Prav tako je pomembno premostiti infrastrukturne in regulativne vrzeli v medsebojni povezanosti lokalnih trgov na enotnem trgu, zlasti v ključnih sektorjih, kot so plin, električna energija in promet, saj predstavljajo ovire za pošteno in pregledno konkurenco.

8.4

 EESO poudarja, da je treba okrepiti evropski sistem standardizacije, zlasti na področju tehničnih, socialnih, okoljskih in varnostnih standardov, s čimer bo podjetjem, zlasti malim podjetjem in mikropodjetjem, zagotovljen jasen pregled pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati, vsem ustreznim deležnikom pa uravnoteženo in učinkovito sodelovanje v postopku standardizacije.

V Bruslju, 10. junija 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  Komisija je 10. marca 2020 objavila sporočili „Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga“ in „Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg“.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(3)  COM(2019) 640 final.

(4)  9743/19 COMPET 437 MI 487.

(5)  EESC-2020-00463 – ECO/505 (poročevalec: Carlos Trias Pintó) (glej stran 63 tega Uradnega lista).

(6)  Komisija je 10. marca 2020 objavila sporočilo z naslovom „Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg“ (COM(2020) 93 final).

(7)  Sporočilo COM(2020) 98 final, objavljeno 11. marca 2020.

(8)  https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/06/20/a-new-strategic-agenda-2019-2024/.

(9)  IP/19/6770, 17. december 2019.

(10)  UL C 81, 2.3.2018, str. 102.

(11)  UL L 151, 7.6.2019, str. 70.

(12)  UL C 353, 18.10.2019, str. 23.

(13)  UL C 13, 15.1.2016, str. 40; UL C 81, 2.3.2018, str. 145 in UL C 440, 6.12.2018, str. 135.

(14)  UL C 14, 15.1.2020, str. 1.

(15)  Glej opombo 2.

(16)  UL C 353, 18.10.2019, str. 6.

(17)  Po podatkih komisarke Věre Jourove je bilo v prvem letu rešenih več kot 24 000 sporov.

(18)  UL C 110, 22.3.2019, str. 41.

Top