17.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/23

—

ugotovi, da je tožba dopustna za vsako od tožečih strank in posledično razglasi ničnost Sklepa Komisije z referenčno številko SA.38393 (2015/E) – Obdavčitev pristanišč v Belgiji;

—

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

posledično razglasi ničnost sklepa Evropske komisije o tem, da se neobdavčenje gospodarske dejavnosti belgijskih in zlasti valonskih pristanišč z davkom od dohodkov pravnih oseb šteje za državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi razlog se na splošno nanaša na to, da naj trditve Komisije ne bi bile ne podprte z dejstvi ne pravno utemeljene.

2.

Drugi razlog se nanaša na to, da Komisija ni utemeljila očitne spremembe v praksi odločanja glede na njen sklep z dne 20. oktobra 2004 (N520/2003).

3.

Tretji razlog se nanaša na to, da so pristaniške dejavnosti subvencionirane, saj sicer v belgijskih gospodarskih razmerah ne bi bile donosne; poleg tega se navaja, da enostransko določene dajatve, ki ne pokrijejo izvršenih vlaganj, ne zadoščajo, da bi se jih štelo za gospodarske dejavnosti.

4.

Četrti razlog se nanaša na to, da naj trditev, da je upoštevni belgijski sistem obdavčitve davek od dohodkov pravnih oseb, ne bi bila pravno utemeljena.

5.

Peti razlog se nanaša na to, da naj trditev, da davek od dohodkov pravnih oseb, ki se uporablja za pristanišča, pomeni prednost, ker njihove morebitne dopolnilne gospodarske dejavnosti niso obdavčene, ne bi bila dokazana. Poleg tega naj Komisija ne bi navedla, katere dejavnosti bi morale biti po njenem mnenju obdavčene, niti ne, katere pomenijo storitve splošnega pomena.

6.

Šesti razlog, ki se nanaša na to, da bi moralo biti glede na konkretne okoliščine omogočeno, da se davek od dohodka pravnih oseb uporabi v skladu z logiko belgijskega zakonskega sistema, ki razlikuje med davčno obravnavo storitev splošnega pomena in gospodarskih dejavnosti.

7.

Sedmi razlog se nanaša na to, da naj Komisija ne bi upoštevala pristojnosti držav članic na področju:

8.

Osmi razlog se nanaša na to, da so glavna dejavnost valonskih notranjih pristanišč storitve splošnega pomena, za katere v skladu z evropsko zakonodajo ne veljajo pravila o konkurenci iz člena 107 PDEU.

9.

Deveti razlog, ki se navaja podredno, se nanaša na to, da če so glavna dejavnost valonskih notranjih pristanišč storitve splošnega gospodarskega pomena, zanje veljajo pravila iz členov 93 PDEU in 106(2) PDEU, in se pravila o konkurenci zanje ne uporabljajo.

10.

Deseti razlog, naveden še bolj podredno, se nanaša na to, da niso izpolnjena evropska merila za ugotovitev obstoja državne pomoči.