7.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/33

(1)

Svet je 14. februarja 2006 proučil posodobljeni program Avstrije za stabilnost, ki obravnava obdobje od leta 2005 do 2008.

(2)

V zadnjem desetletju je avstrijsko gospodarstvo dosegalo povprečno realno 2,2-odstotno letno stopnjo rasti in se tako v celoti uskladilo s stopnjo rasti za euroobmočje. Čeprav je ustvarjanje novih delovnih mest manj dinamično kot v ostalem euroobmočju, ima Avstrija še vedno najnižjo stopnjo brezposelnosti v vsej EU. V proračunskem smislu je država v letih 2001 in 2002 na področju javnih financ dosegla „stanje v presežku ali blizu ravnovesja“. Vendar so v zadnjem obdobju ponovno zabeležili primanjkljaj (1,2 % oziroma 1 % BDP v letih 2003 oziroma 2004).

(3)

Svet je v mnenju z dne 18. januarja 2005 o prejšnji dopolnitvi programa stabilnosti, ki je obravnavala obdobje od 2004 do 2008, Avstrijo pozval, naj pospeši splošen potek konsolidacije proračuna in natančneje določi posebne ukrepe, s katerimi bi lahko v zadnjih dveh programskih letih dosegla znatno konsolidacijo proračuna.

(4)

Glede na predhodne rezultate je v letu 2005 javnofinančni primanjkljaj znašal 1,7 % BDP, kar je bilo 0,2- oziroma 0,1-odstotne točke nižje od načrtovanega v dopolnitvi programa oziroma napovedanega s strani služb Komisije. Vzrok za boljši rezultat od načrtovanega je v bolj ugodnem gibanju na strani prihodkov od predvidenega kljub znatnim davčnim znižanjem. Načrtovani odhodki so bili torej preseženi, vendar pa gre za manjše odstopanje.

(5)

Program na splošno upošteva vzorčno strukturo in zahteve po zagotavljanju podatkov za programe stabilnosti in konvergenčne programe, opredeljene v novem kodeksu ravnanja (2).

(6)

Na podlagi dopolnitve se pričakuje, da se bo realna rast BDP povečala z 1,75 % v letih 2005 in 2006 na 2,5 % v letu 2008. Vzroke za počasnejšo rast v letih 2005 in 2006, kot je bilo prvotno predvideno, zaradi katere bo prišlo do povečanja negativne proizvodne vrzeli, se pripisuje ne tako močni mednarodni trgovini in višjim cenam nafte. Zaradi naraščanja naložb in zasebne porabe se v naslednjih letih programa pričakuje povečanje gospodarskih dejavnosti. Zdi se, da tako kratkoročni kot srednjeročni scenarij temeljita na uresničljivih predpostavkah o rasti. Vendar pa se pričakovanje glede zaposlitvenih možnosti zdi nekoliko optimistično. Pričakuje se, da bo inflacija padla z 2,3 % v letu 2005 na 1,5 % v letu 2008, kar se zdi uresničljivo.

(7)

Program opisuje proračunsko strategijo na treh ravneh. Prvič, uravnotežen proračun namerava doseči prek gospodarskega cikla. Drugič, strategija predvideva zmanjšanje davčnega bremena na manj kot 40 % BDP do leta 2010. Tretjič, s pospeševanjem naložb v raziskave, izobraževanje in infrastrukturo predvideva povečanje potencialne rasti. Dopolnitev načrtuje zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja z 1,9 % BDP v letu 2005 na 0 % v letu 2008 in povečanje primarnega presežka z 1,1 % BDP na 2,7 %. Ker se pričakuje, da bodo v obdobju 2005–2008 prihodki upadli za 0,9 odstotne točke BDP, se bo načrtovana konsolidacija oprla na zmanjšanje odhodkov, tako da bo delež odhodkov v razmerju do BDP padel za 2,8-odstotne točke. Večji del omejevanja na strani odhodkov naj bi obremenil kategoriji „drugi primarni odhodki“ in „socialni transferji“. V primerjavi s prejšnjim programom nova dopolnitev na splošno potrjuje načrtovano prilagoditev na podlagi manj ugodnega makroekonomskega scenarija.

(8)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, ki temelji na podatkih iz programa, povprečno izboljšal za 0,5 % BDP letno. Program določa srednjeročni cilj za proračunski položaj v strukturnem smislu v višini 0 % BDP in si ga prizadeva doseči do leta 2008. Glede ustreznosti je srednjeročni cilj programa v razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in povprečno dolgoročno rast potencialnega proizvoda.

(9)

Načrtovani potek proračuna za leti 2005 in 2006 se zdi uresničljiv, saj temelji na sprejetih ukrepih. Vendar pa se konsolidacija v letih 2007 in 2008 ne zdi popolnoma utemeljena z ukrepi politike, opredeljenih v dopolnitvi. Skoraj polovica omejenih odhodkov bremeni kategorijo „drugi primarni odhodki“, program pa ne zagotavlja informacij o tem, kako naj bi to točno potekalo. Poleg tega verodostojnost načrtovanega izboljšanja temelji na učinkovitosti avstrijskega nacionalnega pakta stabilnosti. Vendar pa predhodne izkušnje s paktom nudijo le omejeno pomoč pri določanju, ali bodo cilji doseženi.

(10)

Glede na to oceno tveganja proračunska naravnanost v programu morda ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja programa do leta 2008. Proračunska strategija se, pod pogojem, da se izvaja tako, kot je navedeno v programu, zdi ustrezna za dosego proračunskega položaja v strukturnem smislu, ki se lahko obravnava kot ustrezen v skladu s Paktom do konca programskega obdobja. Prav tako je videti, da proračunska naravnanost v programu zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje. Ritem prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja programa, ki ga zajema program, je v celoti v skladu s Paktom stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v času ugodnih gospodarskih razmer ter bi lahko bila nižja v času slabih gospodarskih razmer. Čeprav službe Komisije menijo, da bi ta prilagoditev glede letnega povprečja lahko potekala počasneje, kot je predvideno v programu, bi kljub temu bila skladna z zahtevami Pakta, zlasti glede na negativno proizvodno vrzel skozi vse programsko obdobje.

(11)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2005 dosegel 63,4 % BDP, kar je rahlo nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju zmanjšal za 3,9 odstotne točke in se tako vrnil pod referenčno vrednost. Tveganja, povezana z načrtovanim gibanjem deleža dolga, so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani bi primanjkljaji, višji od načrtovanih, lahko ogrozili uresničevanje poteka prilagoditve, predstavljene v programu. Po drugi strani pa dopolnitev ne vključuje potencialnih prihodkov od privatizacije. Glede na to oceno tveganja se zdi, da se delež dolga dovolj znižuje, da lahko doseže referenčno vrednost.

(12)

Videti je, da je Avstrija na podlagi predvidenih proračunskih stroškov zaradi staranja prebivalstva izpostavljena nizkemu tveganju glede vzdržnosti javnih financ (3). Načrtuje se, da bo raven dolga, ki je trenutno nad 60 % BDP, padla in ostala pod referenčno vrednostjo vse do leta 2050, če se bo izvajala načrtovana proračunska konsolidacija. Nedavna pokojninska reforma Avstrije naj bi znatno prispevala k zadrževanju prihodnjih povečanj javnih odhodkov. Vendar bo lahko strukturni primanjkljaj, če ne bo popravljen, predstavljal nevarnost za vzdržnost javnih financ. Izvajanje načrtovane konsolidacije javnih financ je v srednjeročnem obdobju nujno, da se zmanjšajo tveganja za vzdržnost javnih financ.

(13)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so za obdobje 2005–2008 na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik. Ukrepi so zlasti skladni s smernicami, ki priporočajo zaščito gospodarske in proračunske vzdržnosti ter spodbujajo učinkovito razporejanje sredstev, ki so usmerjena v rast in zaposlovanje.

(14)

Nacionalni program reform v Avstriji, predložen 19. oktobra 2005, opredeljuje dosego vzdržnosti javnih financ kot enega glavnih izzivov za Avstrijo. Vendar pa ne navaja nobenih predvidenih prihodnjih ukrepov za doseganje tega izziva. V tem pogledu je program stabilnosti bolj podroben, saj zagotavlja informacije o nekaterih ukrepih, ki naj bi pripomogli h konsolidaciji javnih financ. V proračunskih projekcijah programa stabilnosti so na splošno vključene proračunske posledice ukrepov na področjih mikroekonomije in zaposlovanja, opisanih v nacionalnem programu reform. V programu stabilnosti so opredeljeni ukrepi, katerih cilj sta bolj učinkovita javna uprava in sistem zdravstvenega varstva. Te ukrepe dopolnjuje s predlogi za spremembe institucionalnih značilnosti javnih financ, namreč z dvema celovitima reformama zakonodaje, ki ureja proračunski postopek v Avstriji, sestavljenima iz uvedbe srednjeročnega proračunskega okvira od leta 2007 naprej in premika naravnanosti proračuna od prizadevanja za ustvarjanje prihodkov k prizadevanju za uresničevanje ciljev od leta 2011 naprej. Ti ukrepi so v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v nacionalnem programu reform.