–

za Papierfabriek Doetinchem BV C. Böhmer in C. Menebröcker, Rechtsanwälte,

–

za Sprick GmbH Bielefelder Papier‑ und Wellpappenwerk & Co. S. Rojahn, Rechtsanwältin,

–

za Evropsko komisijo P. Němečková, J. Samnadda in T. Scharf, agentke,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 8(1) in člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Papierfabriek Doetinchem BV in Sprick GmbH Bielefelder Papier‑ und Wellpappenwerk & Co. (v nadaljevanju: Sprick) v zvezi s tožbo glede kršitve zaradi domnevne kršitve pravic iz modela Skupnosti, katerega imetnica je družba Sprick.

3

V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 6/2002 je navedeno:

„Tehnoloških inovacij se ne sme ovirati s priznanjem varstva videza izdelka za značilnosti, ki jih narekuje zgolj tehnična funkcija. Razumljivo je, da to ne vključuje pogoja, da mora imeti videz izdelka estetsko vrednost. Podobno se vzajemnega delovanja izdelkov različnih znamk ne sme ovirati z razširitvijo varstva na obliko mehanske opreme. Zato se značilnosti videza izdelka, ki so iz teh razlogov izvzete iz varstva, ne sme upoštevati za namen ocenjevanja, ali druge značilnosti videza izdelka izpolnjujejo zahteve za varstvo.“

4

Člen 3 te uredbe, naslovljen „Opredelitev“, določa:

„Za namen te uredbe:

[…]“

5

Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Individualna narava“, določa:

„1.   Šteje se, da ima videz izdelka individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti […]

[…]“

6

Člen 8 te uredbe, naslovljen „Videzi izdelka [Modeli], ki jih narekuje [njihova] tehnična funkcija, in videzi izdelka [modeli] tehničnih veznih elementov“, v odstavku 1 določa:

„Model Skupnosti ne obstaja za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija.“

7

Člen 10 Uredbe št. 6/2002, naslovljen „Obseg varstva“, v odstavku 1 določa:

„Obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka [model], ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.“

8

Člen 36 te uredbe, naslovljen „Zahteve, ki jim morajo prijave ustrezati“, določa:

„1.   Prijava registriranega [za registracijo] modela Skupnosti vsebuje:

[…]“

9

Sprick je družba, ki proizvaja podajalnik ovojnega papirja. Je imetnica modela Skupnosti št. 001344022‑0006 glede naprave za pakiranje, za katerega je bila prijava vložena 19. septembra 2012, ki je bil registriran in objavljen 17. oktobra 2012 ter katerega prikaz je tak:

10

Družba Papierfabriek Doetinchem proizvaja in trži izdelek, ki je konkurenčen izdelku, ki ga proizvaja družba Sprick.

11

Družba Sprick je s sklicevanjem na kršitev pravic iz modela iz postopka v glavni stvari pri Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) vložila tožbo proti družbi Papierfabriek Doetinchem, s katero je med drugim predlagala prenehanje te kršitve. Zadnjenavedena je vložila nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti tega modela, ker naj bi vse njegove značilnosti določala le tehnična funkcija zadevnega izdelka.

12

Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu) je s sodbo z dne 18. maja 2017 ugodilo predlogom družbe Sprick in zavrnilo nasprotno tožbo družbe Papierfabriek Doetinchem z obrazložitvijo, da glede na obstoj „številnih alternativnih zasnov“ tega izdelka značilnosti modela iz postopka v glavni stvari ne določa izključno njegova tehnična funkcija.

13

Družba Papierfabriek Doetinchem je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija). To je s sodbo z dne 27. junija 2019 ugotovilo ničnost modela iz postopka v glavni stvari z obrazložitvijo, da vse značilnosti tega modela določa tehnična funkcija navedenega izdelka. Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) je v zvezi s tem upoštevalo poročilo v zvezi s patentno prijavo EP 2897793, ki jo je vložila družba Sprick, v skladu s katerim so bile vse značilnosti tega izdelka predstavljene, kot da imajo s tehničnega vidika prednosti, in na podlagi sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), ugotovilo, da obstoj „uporabnih alternativ“ v zvezi z njegovo obliko ni upošteven.

14

Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) je na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložila družba Sprick, razveljavilo sodbo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) je menilo, da je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) poročilu v zvezi s prijavo patenta EP 2897793, ki jo je vložila družba Sprick, pripisalo prevelik pomen, pri presoji drugih okoliščin je napačno uporabilo pravo in ni upoštevalo vseh upoštevnih vidikov obravnavanega primera. Po mnenju Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) bi moralo Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) preučiti, ali so imeli tudi vizualni preudarki vlogo pri izbiri, da se zadevni izdelek oblikuje z dvema elementoma, saj je tako oblikovanje omogočalo izdelavo dvobarvnega izdelka, o čemer priča izdelek, kakršen se dejansko trži. Poleg tega Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) ne bi smelo zanemariti dejstva, da je imela družba Sprick določeno število modelov za alternativne oblike, ki bi lahko izpolnjevale enako tehnično funkcijo kot izdelek, zasnovan na podlagi modela iz postopka v glavni stvari.

15

Potem ko je bila zadeva iz postopka v glavni stvari vrnjena v razsojanje Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu), ki je predložitveno sodišče, zadnjenavedeno meni, da točka 30 sodbe z dne 8. marca 2018, DOCERAM (C‑395/16, EU:C:2018:172), podpira razlago, v skladu s katero je obstoj drugih modelov manj pomemben v okviru presoje vseh objektivnih okoliščin obravnavanega primera, določene v členu 8(1) Uredbe št. 6/2002, če imetnik zadevnega modela tudi zanje uveljavlja varstvo modela.

16

Glede presoje Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče), v skladu s katero bi moralo predložitveno sodišče preučiti, ali zasnova zadevnega izdelka v dveh delih, ki izhaja iz modela iz postopka v glavni stvari, ne temelji na vizualnih preudarkih, saj je ta zasnova omogočila dvobarvnost, ki ni določena s tehnično funkcijo tega izdelka, to sodišče ugotavlja, da dvobarvnost ni razvidna iz registracije tega modela.

17

V teh okoliščinah je Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

18

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da je treba presojo vprašanja, ali značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija v smislu te določbe, opraviti glede na objektivne okoliščine, ki usmerjajo izbiro teh značilnosti, obstoj alternativnih modelov, ki omogočajo izvedbo te tehnične funkcije, ali tudi to, da je imetnik zadevnega modela imetnik registracij za številne alternativne modele.

19

Glede tega je treba poudariti, da je model v členu 3(a) Uredbe št. 6/2002 opredeljen kot izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem. Tako je izgled v okviru sistematike te uredbe za model bistvenega pomena (sodbi z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 25 in navedena sodna praksa, in z dne 28. oktobra 2021, Ferrari, C‑123/20, EU:C:2021:889, točka 30).

20

Člen 8(1) Uredbe št. 6/2002, katerega cilj je – kot je razvidno iz uvodne izjave 10 te uredbe – preprečiti, da bi se ovirale tehnološke inovacije, določa, da model Skupnosti ne podeljuje pravic za značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija. Ta določba torej iz varstva, ki ga ta uredba določa, izključuje primer, v katerem je potreba po tehnični funkciji zadevnega izdelka edini dejavnik, na podlagi katerega je oblikovalec izbral značilnosti izgleda tega izdelka, medtem ko druga merila, zlasti tista, povezana z vizualnim vidikom navedenega izdelka, niso imela nobene vloge pri izbiri te značilnosti izgleda (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točke 26, 29 in 31).

21

Sodišče je zlasti glede obstoja alternativnih modelov, ki omogočajo izpolnjevanje enake funkcije, kot jo ima zadevni izdelek, razsodilo, da če bi že sam obstoj zadoščal za izključitev uporabe člena 8(1) Uredbe št. 6/2002, ne bi bilo mogoče izključiti, da bi gospodarski subjekt kot model Skupnosti registriral več oblik izdelka, ki jih je mogoče zasnovati in ki bi imele značilnosti izgleda izdelka, ki jih določa izključno njegova tehnična funkcija. To bi takemu subjektu omogočilo, da bi v zvezi s tem izdelkom užival varstvo, ki bi bilo praktično ekskluzivno in enakovredno varstvu, ki ga zagotavlja patent, ne da bi mu bilo treba izpolniti pogoje, ki se uporabijo za pridobitev patenta, ter bi konkurentom preprečilo ponujanje izdelkov z nekaterimi funkcionalnimi značilnostmi ali omejilo možne tehnične rešitve in tako temu členu 8(1) odvzelo koristni učinek. Obstoj alternativnih modelov za uporabo te določbe torej ni odločilen (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 30 in 32). Enako velja, če gre za več alternativnih modelov, ki jih je registriral imetnik zadevnega modela.

22

Poleg tega je treba poudariti, da mora nacionalno sodišče pri presoji, ali zadevne značilnosti izgleda izdelka spadajo v člen 8(1) Uredbe št. 6/2002, upoštevati vse objektivne okoliščine, ki so upoštevne v vsakem posameznem primeru. Tako presojo je treba opraviti med drugim ob upoštevanju zadevnega modela, objektivnih okoliščin, iz katerih so razvidni razlogi, iz katerih so bile značilnosti izgleda tega izdelka izbrane, podatkov v zvezi z njegovo uporabo ali obstoja alternativnih modelov z enakimi tehničnimi funkcijami, če so te okoliščine, podatki ali obstoj podprti z zanesljivimi dokazi (glej v tem smislu sodbo z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točki 36 in 37).

23

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da je treba presojo vprašanja, ali značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija v smislu te določbe, opraviti glede na vse objektivne okoliščine, ki so upoštevne v vsakem posameznem primeru, zlasti tiste, ki usmerjajo izbiro teh značilnosti, obstoj alternativnih modelov, ki omogočajo izvedbo te tehnične funkcije, in to, da je imetnik zadevnega modela tudi imetnik registracij za številne alternativne modele, pri čemer pa zadnjenavedena okoliščina za uporabo te določbe ni odločilna.

24

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da je treba pri preučitvi vprašanja, ali izgled izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, upoštevati dejstvo, da zasnova tega izdelka omogoča večbarvnost, če ta ni razvidna iz registracije zadevnega modela.

25

Glede tega je treba upoštevati sodno prakso, navedeno v točkah 19 in 22 te sodbe, ki se nanaša na izgled kot bistveni element varstva, ki je podeljeno z modelom, in okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri presoji, ali značilnosti izgleda izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija v smislu člena 8(1) Uredbe št. 6/2002.

26

Poleg tega je treba poudariti, da so lahko vizualni preudarki, kot je zasnova z elementoma, ki omogočata večbarvnost izdelka, načeloma del okoliščin, ki jih je treba upoštevati v okviru te presoje, ki pa sami po sebi niso odločilni.

27

Zlasti v zvezi z vprašanjem, ali je mogoče dejstvo, da zasnova izdelka omogoča njegovo večbarvnost, upoštevati v primeru registriranega modela, kadar ta večbarvnost ni navedena v zadevni registraciji, je treba opozoriti, da je namen registracije modela v javni register ta, da se omogoči dostop do tega modela pristojnim organom in javnosti, zlasti gospodarskim subjektom (sodba z dne 5. julija 2018, Mast‑Jägermeister/EUIPO, C‑217/17 P, EU:C:2018:534, točka 53).

28

Na eni strani morajo pristojni organi, da lahko izpolnijo svoje obveznosti glede predhodnega preizkusa prijav za registracijo in glede objave ter vzdrževanja ustreznega in natančnega registra modelov, jasno in natančno poznati naravo bistvenih elementov modelov. Na drugi strani morajo imeti gospodarski subjekti možnost, da se jasno in natančno prepričajo o opravljenih registracijah ali o prijavah za registracijo, ki so jih vložili njihovi sedanji ali potencialni konkurenti, in da imajo tako upoštevne informacije v zvezi s pravicami tretjih. Namen take zahteve je torej zagotoviti pravno varnost tretjih oseb (sodba z dne 5. julija 2018, Mast‑Jägermeister/EUIPO, C‑217/17 P, EU:C:2018:534, točki 53 in 54 ter navedena sodna praksa).

29

Poleg tega člen 36(1)(c) Uredbe št. 6/2002 določa, da mora prijava za registracijo modela Skupnosti vsebovati „prikaz videza izdelka[modela], primeren za reprodukcijo“.

30

Glede tega je Sodišče razsodilo, da mora prikaz modela, katerega registracija se zahteva, omogočati njegovo jasno identifikacijo (sodba z dne 28. oktobra 2021, Ferrari, C‑123/20, EU:C:2021:889, točka 39 in navedena sodna praksa). Namen zahteve grafičnega prikaza je zlasti opredelitev samega modela, da se ugotovi točni predmet varstva, ki se prizna njegovemu nosilcu z registriranim modelom (sodba z dne 5. julija 2018, Mast‑Jägermeister/EUIPO, C‑217/17 P, EU:C:2018:534, točki 51 in 52) in da se uskladi s cilji, navedenimi v točkah 27 in 28 te sodbe.

31

Zato je treba ugotoviti, da je edina možnost večbarvnosti, ki jo omogoča zasnova zadevnega izdelka v dveh delih, subjektivna, če ta večbarvnost ni navedena v prikazu modela iz postopka v glavni stvari in sama po sebi ne zadostuje za izključitev uporabe izjeme iz člena 8(1) Uredbe št. 6/2002. Drugačna razlaga bi lahko vodila do nenatančnosti ali negotovosti glede točnega predmeta varstva tega modela in bi lahko ogrozila pravno varnost.

32

Glede na navedeno je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(1) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da v okviru preučitve vprašanja, ali izgled izdelka določa izključno njegova tehnična funkcija, dejstva, da zasnova tega izdelka omogoča večbarvnost, ni mogoče upoštevati, če ta ni razvidna iz registracije zadevnega modela.

33

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na drugo vprašanje Uredbo št. 6/2002 razlagati tako, da dejstvo, da zasnova zadevnega izdelka omogoča večbarvnost, čeprav ta ni razvidna iz registracije zadevnega modela, vpliva na obseg varstva, ki je podeljeno s tem modelom.

34

Ob upoštevanju odgovora na drugo vprašanje na tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

35

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo: